Naročnin« mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
r	i
Uredništvo je r Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Ielefoni iredniitT« 1. nprave« 4<WH, «W>2, «W)3, 4.MK, 4<M» - l,h.]. vaak dan .Jatraj raze. ponedeljka i. dneva po praznik.
Cekcvnlračun Ljubljana itavilks 10.650 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulic« ite vilka 6.
Zahvalim Te, Gospod...
Ta beseda jo postala last človeštva. Označuje pa na najbolj značilen način tistega, ki je bil zastopnik farizejstva v svetišču. Bogu je hvalil, da ni bil kukor cestniuar in drugi manj vredni ljudje njegovega časa, od katerih se je po zunanjem videzu res razločeval, a jim je bil po svoji miselnosti popolnoma enak, ako ne še globoko pod njimi. Sicer so bile njegovo zunanje manire morda nekoliko drugačne, morda bolj uglajene, v jedru pa se od tistih, nad katerimi se je pohujševal, ni prav nič razlikoval. Tudi njegovo življenje je bilo vse preračunjeno na pridobivanje in uživanje. Tudi on ni bil preveč natančen v razlikovanju med mojim in tvojim. Če je brez hrupa mogel siroto pripraviti ob imetje in zatirati vdove, je to storil. Bil je materialist kakor cestninar, le da je bil povrhu še prevzeten in v samega sebe zaljubljen hinavec.
Ta svetopisemska zgodba je v vseh časih aktualna, ker takšni tipi nikdar ne izumrjejo. Vzemimo razmere v svetu in pri nas doma: Toliko jih je, ki hodijo okrog in na vsa usta zabavljajo čez kapitalizem, mamonizem, mate-rializem posedujočih slojev — in to vse do trenutka, ko se tudi njim samim ponudi prilika, da se povzpno kvišku in si pridobe premoženje. A tedaj se kaj pogosto zgodi, rla so potem, ko žive v udobju in izobilju, v pogledu praktičnega materializma še neprimerno slabši kot so bili tisti, nad katerimi so se še pred nekaj leti zgražali. Ali drug slučaj: Koliko jih je, ki se zgražajo nad poganskim nacionalizmom ali nad komunizmom, nad njegovim brezboštvom in okrutnimi metodami. Toda če bi na svoje lastno življenje pomislili in analizirali svoje nravne nazore in dejanja, pa bi kmalu odkrili, koliko je tudi v njih liberalizma in stvari, ki praktično zametajo Boga in njegovo postavo. Ni zastonj Pij XI. učil, da so po liberalizmu razrahljane nravi tiste, ki najbolj komunizmu pripravljajo in odpirajo pot in da je marsikdaj družba davno prej, preden se je formalno proglasila za komunistično, bila /e dejansko brezbožna. Pomislimo le na množestveno umetno preprefevanje rojstev in sistematično ubijanje še nerojenega življenja, ki ga na debelo prakticirajo tudi lako imenovani »krščanski« narodi. In se vprašajmo: čemu je tako jiofetje bližje: krščanstvu ali komunističnemu brezboštvu? Ko bi sami sebe bolje poznali, bi se morali neštetokrat zdrzniti nad lastno neiskrenostjo.
John Milton nam v drugi pesnitvi svojega »Izgubljenega paradiža« riše sceno, ko pridejo knezi teme na posvetovanje, kako bi uspešnejše mogli upropastiti človeški rod. In tedaj spregovori Mamon veliko besedo: »V nas samih je naše blaženstvo.« Na to mislimo, ko vidimo, da se ljudje velikokrat na zunaj sicer otepajo pogubnega duha mamonizma, poganskega nacionalizma in komunizma, a mu vendar podlegajo v svoji miselnosti. Skupna korenina vseh teh novodobnih gibanj je vendarle eno in ista. Imenuje se materializem.
V mamonizmu, rasizmu, poganskem nacionalizmu ali komunizmu: povsod je v jedru ista brezbožna in nekrščanska miselnost. Pristaši teh navidez povsem nasprotnih gibanj se zaradi tega vsak čas lahko najdejo na istih osnovah in se lahko vsedejo k skupni mizi. Lahko mamonist iz strahu za svoje premoženje grmi proti komunizmu, lahko se rasist in pretiran nacionalist borita proti komunizmu zaradi njegove razredne miselnosti in komunist proti nacionalistu zaradi njegove nacionalne prenapetosti: Toda v praktičnem življenju so si vendar vsi kaj sorodni in na oblasti zelo enaki. Vsi uporabljajo oblast v državi ne pod vidikom pravičnosti in splošne blagin je, ampak po nazorih materializma: kdor je močnejši in ima oblast, se je poslužuje neomejeno in brezobzirno v dosego lastnih koristi.
Vsem je materializem temelj in vodilno načelo. Pomislimo samo na borbo marksizma proti kapitalizmu! V bistvu to sploh ni borba proti kapitalizmu, ampak za kapitalizem! Ne gre za to, da se zatre denarno gospodarstvo in prevlast kapitala, ampak kako ga postaviti v službo lastnih interesov. Marksizem, ki se rad ponaša, da je edini borec proti kapitalizmu, je zgradil ustanove, v katerih udeleženci postopajo izključno po kapitalističnih načelih. Tu velja beseda, ki jo je izrekel eden vodilnih socialistov: Tudi socialisti smo kapitalisti, le denarja nimamo v žepu! Zaradi tega tudi ne gre v glavnem za to, da n. pr. kapitalizem ali komunizem zunanje pobijamo. Gre v prvi vrsti za novo miselnost v ljudeh, oziromu bilo bi treba, da najprej mi sami pričnemo res krščansko živeti. Vse drugo je le izganjanje hudiča z belcebubom. Prekletstvo mnogih ustanov in naprav, ki so jih ustvarila omenjena sodobna gibanja na političnem, gospodarskem in kulturnem področju ni toliko v teh ustanovah samih, kakor du se jih človek poslužuje v neomejeni sebičnosti in sproščen vseh nematerialnih ozirov, sledeč izključno lo svojim zlim nagonom.
Odkar je človek na zemlji, so se mnoge miselne glave pečale z vprašanjem družabne obnove. Toda le nekaterim je uspelo. Gotovo gospodarska in sociulna reforma ni uspela Juliju Cezarju in Oktaviju Avgustu, ki sta jo na tak način izvajala, da sta imovitim posekala glave, njih premoženje pa razdelila med
Vsa Evropa v pričakovanju
Rooseveltovega odposlanca
Vsi tabori že vnaprej izjavljajo, da še ni prišel čas, ko bi se mogla začeti mirovna pogajanja - Z državnim podtajnikom potuje tudi Rooseveltov posebni odposlanec k papežu Piju XII.
Washington, 10 februarja. A A. DNB: Zunanji minister Cordell Hull je sporočil predstavnikom tiska, da bo pomočnik zunanjega ministra Sumncr Welles odpotoval 17. februarja z italijansko ladjo »Rex« v Italijo Po razgovorih z italijansko vlado odpotuje Walles v Pariz, Berlin in London. Obisk pri sv. očetu ni predviden. Predstavnik predsednika Zedinjenih držav Roosevelta pri Vatikanu Taylor potuje istotako z »Rexom«, toda je to skupno potovanje samo slučajno. Welles bo imel s seboj vsekakor 6otrudnika, ki mu bo pomagal zbirati informacije, ki jih želi dobiti. Dalje je Hull
naglasil, da bivanje Sumner Wellesa v Evropi ni časovno omejeno. Dejal je, da so bile vlade vojskujočih se strank vprašane, če so pripravljene sprejeti Wellesa. V zvezi s tem je Hull dejal, da se bodo z ozirom na obstojče sovražnosti v mnogih delih sveta, nadalje z ozirom na vpliv teh sovražnosti na nevtralne države ter z ozirom na jasno željo vseh držav, d a s e o b -novi svetovni mir na trajni osnovi začeli diplomatični razgovori informativne narave z nevtralnimi državami. Hull je na koncu svoje izjave dejal, da je treba naglasiti, da ne gre za določen načrt, temveč samo za pripravljalne razgovore za dosego zdravega mednarodnega gospodarskega sistema in zmanjšanja oborožitve. Ti razgovori bi se lahko razširili tudi na vojskujoče se narode, vendar niso ti etiki z nevtralnimi državami, kakor je izjavil Hull v neposredni zvezi s sedanjim WeIlesovim potovanjem.
Sodba ameriškega tiska
Ameriški tisk obavlja poročilo o potovanju Sumner Wellesa v Evropo kot senzacionalen dogodek. Del tiska vidi v tem potovanju napor v prilog*., miru, medtem ko nekateri drugi listi navajajo to potovanje kot dokaz, da želi Roosevelt ostati na sedanjem položaju ter kandidirati tudi tretjič za predsednika Zedinjenih držav. Roosevelt želi doseči, da bi bil neobhodno potreben zacadi pogajanj z vojskujočimi se vladami. V zvezi s tem se omenja nedaven govor podtajnika Berla, ki je očividno po naročilu Hulla in Roosevelta objavil pripravljenost Amerike prispevati za dosego svetovnega miru in ki je tako rekoč ponudil brezplačno pomoč ameriškega zla ta, da bi 6e obnovila vrednost mednarodnih valut. Kakor je znano, je Berle zelo ostro kritiziral versajsko pogodbo ter jo nazna-čil kot vzrok sedanjih razmer.
Odmev v Parizu
»še ni čas, ker niso dani pogoji«
Pariz, 10. februarja, t. Havas. V diplomatičnih krogih izražajo svoje veselje, da bo prišel posebni Rooseveltov odposlanec v osebi državnega podtajnika Sumner Wellesa v Evropo proučevati možnost za sklenitev miru. V istih krogih menijo, da bo ameriški državnik, ki bo v Franciji sprejet 6 polno prisrčnostjo, na podlagi opazovanj, ki jih bo napravil,
prišel do zaključka, da sedaj še n! napočil čas govoriti o miru, ker niti Anglija niti Francija od Nemčije še nista dobil jamstva za trajno varnost, k jih je dne 30. decembra Da-ladier naštel v francoskem senatu. O miru ne more biti govora prej, dokler da povzročitelj sedanjega nemira in nereda v mednarodnem življenju, namreč narodni socializem, ni uničen.
Stališče v Londonu
»Angleški imperij ne bo odložil orožja...«
London, 10. februarja. AA. Reuter: »D a i I y Telegraph« komentira obisk Sumner-Wellesa v Evropi in pravi med drugim:
Vsemu svetu je znano, da se Anglija in Francija borita za mir. Naš kralj je že v minulem letu opozoril voditelje sovražnih držav,
da angleški imperij ne bo odložil orožja, preden Evropa ne bo osvobojena nevarnosti, ki ji preti od napadalca. Predsednik francoske republike pa je dejal, da se mora Francija boriti za mir, ki sloni na pravici ter zato, da se popravijo krivice, storjene posameznim narodom v Evropi. Noben državnik in nobena stranka zavezniških držav niso nikoli izjavili ničesar kar ne bi odgovarjali tej goreči želji za mir.
London, 10. februarja, t. Havasov poračevalec poroča, da so v angleških vladnih krogih z velikim odobravanjem sprejeli poročilo, da pride ameriški državni podtajnik Sumner Welles v Evropo, da prouči položaj, če je ugoden za mir ali ne. V
Angliji izražajo svoje posebno zadovoljstvo nad tem, da bo ameriški državnik obiskal London kot zadnjo postajo, predno odide nazaj v Ameriko. Angleška vlada bo Roosevello-vemu odposlancu čisto jasno obrazložila svoje stališče glede sklepa miru.
Skupna izjava Anglije in Francije, da je treba krivce trpljenja poljskega naroda kaznovati
Havasov poročevalec je nadalje izvedel, da bosta angleška in francoska vlada v prihodnjih dneh izdali skupno izjavo o preganjanju Poljakov na zasedenem ozemlju. V tej izjavi bosta izpovedali svojo ne-omahljivo voljo, da je treba povzročitelje trpljenja poljskega naroda kaznovati. Ta izjava bo dobrodošla v trenutku, tako pravi Havasov poročevalec, ko prihaja ameriški državnik v Evropo po informacije, kakor tudi v trenutku, ko se iz nemških krogov vedno bolj glasneje slišijo notice o nekih pogajanjih za mir. Anglija in Francija bosta v tej izjavi povedali, kateri ^ so pogoji za sklenitev miru in da na kakšen način »beli m i r«, o katerem govori neprestano propaganda, ne bosta nikoli sklepali.
Angleški minister podčrtava glavni mirovni pogoj Anglije: demokratično Nemčijo!
London, 10. februarja, t. Reuter. Angleški minister Herbert Morris on je imel v Sheffieldu govor, v katerem ge je dotaknil tudi raznih govoric o mirovnih pogajanjih. Morrison je v odločilnih besedah zavrnil vsaka _ pogajanja z nemškimi narodnimi socialisti. Z njimi ne bomo delali nobenega kompromisa,« je dejal Morrison, »to pa zaradi načina njihovega vladanja in maščevalnosti njihovega postopanja. Zapomnite si« — je nadaljeval Morrison — »da nas ne bo premotilo, če bi narodnosociali-stični režim namestu enega voditelja postavil drugega, na primer maršala Goringa na mesto Hitlerja. Za nas je to vse eno. Za nas je nazi — nazi, pa naj bo ta na čelu ali drugi. Narodnosocialistični režim mora izginiti. Ako nemški narod sam zruši narodno-
socialistični režim in postavi demokratično vladavino, potem je prišel čas za mirovna pogajanja kajti potem bi bil eden od ciljev te vojne dosežen.«
Mnenje v Rimu
»Za enkrat še ni čas...«
Rim, 10. februarja, t Havas. V Rimu je prihod ameriškega državnega podtajnika Sumner Wel-1 e s a vzbudil veliko zanimanje. Diplomatični krogi izražajo svoje veselje nad tem, da je prvi obisk ameriškega državnika namenjen Italiji, ter pravijo, da bo Sumner Welles v Italiji dobil inlormacije ki mu bodo skrajno koristne za pravilno presojo položaja v Evropi. Italijanski listi podčr-tavajo veliko važnost dejstva, da potujeta Sumner Welles in posebni Rooseveltov odposlanec T a y 1 o r k papežu Piju XII istočasno in z isto ladjo »Rex«.
Vendar pa prevladuje v Rimu mnenje, da za enkrat še ni čas, da bi bilo mogoče upati na kakšen stvarni uspeh teh mirovnih prizadevanj, ki pa bodo zelo koristne za takrat, ko bo prišel čas, da se bo govorilo o miru.
Naziranfe v Nemčiji
Amsterdam, 10. februarja, t. Reuter. Tukajšnji »Telegraaf« objavlja dolgo poročilo o vtisu, ki ga je na nemške vladne kroge napravila novica o prihodu ameriškega državnega podtajnika Sumner Wellesa v Evropo Dopisnik pravi, da nemški tisk, čeprav se vlada sama še ni izjavila, pripisuje velik pomen temu obisku. Saj so narodni socialisti vedno upali na Ameriko. Ko sta Chamberlain in Daladier dne 10. oktobra 1939 objavila mirovne cilje, se je neka visoka narodnosocialistična osebnost v Nemčiji izrazila — tako poroča nizozemski časnikar — da »lahko sedaj samo še Amerika nekaj stori.« V zadnjih tednih, ko so se začele širiti novice o nekih posredovanjih za mir, so na merodejnih mestih v Nemčiji vedno zatrjevali, da bi med vsemi nevtralnimi posredovalci prišla v poštev edino le Amc-r i k a , ki ima največji vpliv po vsem svetu.
Nizozemski časnikar pa svari pred prevelikim optimizmom češ, tudi v zadnji svetovni vojni je Amerika pošiljala v Evropo svoje zastopnike, toda končni uspeh ni bil mir ampak se je Amerika pridružila vojni fronti — proti Nemčiji.
Nemški guverner Frank o položaju na Poljskem
Berlin, 10. febr. AA. Generalni guverner osvojene Poljske minister dr. Frank je imel, predavanje o upravi in o splošnih razmerah v osvojenih poljskih krajih in na novoorganizirani upravi vzhodnih železnic. Ta uprava zaposluje skupno 33.000 Poljakov, delno uradnikov, delno pa nižjih uslužbencev in delavcev, medtem ko tvori nemško osobje na železnicah na Poljskem okrog 14.000 oseb. V poštnotelegrafski službi je zaposlenih skupaj 22.000 Poljakov v vseh službah. Tudi v policijski službi so Poljaki. Skupno število poljskih uslužbencev, ki so bili dosedaj nastavljeni, je doseglo sedaj 19.000 oseb.
Končno je guverner dr. Frank začel obravnavati tudi judovski problem na Poljskem. Poudaril je, da je treba upoštevati, da je bila predvojna poljska država, ki je imela največji odstotek judovskega življa v Evropi.
Nato je dr. Frank govoril o obtožbah, ki se širijo v tujini, glede ravnanja nemških oblasti s katoliško Cerkvijo na Poljskem. Frank pravi, da v zasedenih poljskih krajih, ki so pod Nemčijo, nihče ne ovira delovanja duhovnikov kakor tudi ne ovira prebivalstva pri izpolnjevanju verskih dolžnosti. Oblasti nemške glavne guber-nije na Poljskem se v nobenem primeru ne vmešavajo v čisto versko delo cerkve. Služba božja je bila ukinjena edino v dvorski cerkvi v Krakovu zaradi tega, ker ni bilo mogoče dopustiti, da bi se v neposredni bližini glavnega guvernerja zbirale stotine in stotine oseb, ki hodijo v to cerkev. Toda kapiteljsko duhovništvo ima še zmerom dostop v to cerkev.
Dr. Frank je nato pobijal trditve o nekih naporih za izstrebitev poljskega razumništva. Glavni guverner je med drugim rekel, da v vsej Poljski ni niti enega koncentracijskega taborišča in da nasprotno advokati, zdravniki, učitelji, inženirji in pripadniki svobodnih poklicev neovirano opravljajo svoje delo, prav tako so bili postavljeni na svoja
mesta tisoči poljskih uradnikov. Popolnoma netočna je trditev, da bi bili odstranjeni voditelji poljskih uporov proti nemškim oblastem.
Netočne so tudi obtožbe o ropanju umetni-anega in zgodovinskega blaga Poljske. Vse to bogastvo je popolnoma zavarovano. Netočne so trdi-
t\!f> /lo a nKIn.C .... 1—___ 1" l ,	,
vojake in ubožne meščane. Te reforme niso mogle rešiti starega Rima, ki je neizbežno J>ropadal.
Mislimo na to danes, ko tako rekoč živimo sredi samih družabnih in gospodarskih reform in se svetovno časopisje že sedaj razpisuje o »novem redu«, ki mora zavladati po vojni. Seveda si vsaka stran drugače predstavlja bodoči 'novi red«. Vemo pa že zdaj, da novega reda ne bo brez novetra duha. brez nnve mi. selnosti. Tudi starega Rima niso mogle obnoviti
cesarske reforme. Moral je priti nov svet, nova miselnost, ki ni izhajala iz zunanjih gospodarskih preosnov in državno političnih odredb, ampak iz novega krščanskega duha, ki je notranje nravno premagal mamonistični kapitalizem. In samo ta reforma bi mogla svetu tudi v našem veku prinesti resnično »novi red«. Brez te reforme pa se bo le staro vino pretočilo v nove mehove in kriza človeštva in njegovega družabnega reda sc bo tudi po h-j vojni nadaljevala brez konca	Drin
"	i	-----------.".v.«..«. ■ ...... i.v su uur
tve, da se oblasti ne brigajo za ljudsko zdravje. Nasprotno on lahko trdi, da razmere v teh krajih še nikdar niso bile tako ugodne kot sedaj. Zaradi primera je treba navesti, da so nemške oblasti v osnnh tednih izvršile 720000 preventivnih cepljenj., Io delo se opravlja brezplačno tudi za Jude.
Na polju prehrane je bilo storjeno vse, kar je bilo mogoče. Nikjer na poljskem ni gladu. V velikih mestih so nemške oblasti tedne in tedne na svoje stroške prehranjevale bedne. Niso bile uvedene niti karte niti podeljevanje kruha.
Na koncu predavanja je Frank nastopil proti obtožbi o nekem nasilnem ponemčevanju in je rekel: Hitler je odločil, da mora biti oblast glavne guvernije poljska država. Zaradi tega sprejemamo vse Poljake, ki so pripravljeni vrniti se v te kraje. Nemško prebivalstvo se iz tega okoliša seli in tako postaja ta zemlja vse bolj Poljska. Žalostno pa je, da se hočejo tudi številni Judje vrniti v te kraje, da bi naredili zemljo judovsko. V tem delu vzhodne Evrope, ki je bil toliko časa vir prepirov in spopadov ne zahtevamo drugega kakor dejansko sodelovanje med nemškim vodstvom in poljskim življem. Bil bi hvaležen, če bi me tisk pri tem delu podprl.
Trda pest proti komunistom na švedskem
Stockholm, 10. febr t. Reuter. 300 policijskih uradnikov je danes izvedlo obširne hišne preiskaTc po društvenih prostorih komunističnih in komunistom prijaznih organizacij, kakor tudi pri velikem številu zasebnikov. List »Nva Pag« je bil ustavi je u. glavni urednik pa zaprt. Zaprli so veliko število ljudi. Tudi po drugih večjih švedskih mestih so bile hišne preiskave pri komunistih in je bilo mnogo komunistov spravljenih na varno.
Zagrebška vremenska napoved: llludno in stalno.
Zemunska vremenska napoved: Na severozahodu se bo ohladilo, pihal bo severni veter in snežilo bo. Toplota v ostalih krajih blaga. Intn bo tudi oblacuo in deževno. Na" planinah bo snežilo.
\
Dr. Korošec dijaški mladini o boju zoper komunizem
Dijaški list »Straža v viharju« na uvodnem mestu prinaša dr. Korošcev članek v zvezi z anketo Slovenski dijaške zveze o pobijanju komunizma. Dr. Korošec pravi: »Vsakdo, ki želi dobro naftemu narodu in naM državi, c veseljem apremlia delo dijaške mladine, ki je iz lastne pobude napovedala komunizmu boj na vsej črti. Tudi država se bori proti komunizmu, toda njena borba ne zadošča. Proti ideji je treba postaviti idejo. To dela naša dijaška mladina. V iskreni borbi proti komunizmu, za pozitivno krščansko miselnost, za narod, državo ter za svojega kralja, zasluži Slovenska difaika zveza podporo ne samo šolskih, temveč vseh javnih oblasti in države sploh. Osvetljevanje komunističnih pojavov ni nobeno denunciantstvo, molk v tem pogledu pa je izdajstvo. — Komuniste in njihove prijatelje je lahko spoznati: včasih so bolj odkriti, včasih manj. Včeraj so bili proti vojni in fašizmu, za zapadne demokracije, za svobodo malih narodov, danes so za »siovanstvo«, za veliko »slovansko« bratstvo pod vodstvom Sovjetske Rusije, proti zapadnim imperialističnim demokracijam, jutri bodo morda zopet odkrito za komunizem. Na šolah delajo posamično, še raje pa se vrivajo v dijaška društva, kjer si iščejo prijateljev in vrše podtalno boljševiško propagando. Naj se pojavljajo v tej ali oni obliki, mi jih poznamo; na šolski vzgoji in borbi naje mladine pa je, ali bo komunizmu inzavajal-cem mladih ljudi po iolah upadla drznost in samozavest, ali pa bodo postali Se drznejši in bodo morda cclo iskali potuhe.«
SDS za centralizem v delavskem zavarovanju
Glasilo SDS »Nova Riječ« v Zagrebu je prinesla članek, kjer se peča z zahtevami hrvatskega in slovenskega delavstva po decentralizaciji delavskega zavarovanja. V 6vojem članku prihaja do sklepa, da 60 okrožni uradi v bolezenskem zavarovanju že doslej bili avtonomij, da pa ne gre, da bi se decentralizirala druge panoge zavarovanja. Zato naj, kakor veli list, 06tane pri dosedanjem sistemu centralizacije. Kdor f»a le količkaj pozna ustroj delavskega zavarovanja, ve, da je »avtonomija« okrožnih uradov le na papirju, da pa v resnici vse vodi Osrednji urad, ki jc s svojo birokratično in zapleteno upravo strašno podražil vse poslovanje, medtem ko so Okrožni uradi docela odvisni od njegovih smernic in navodil. Sicer pa razumemo gospode od SDS, da 60 tudi v tej zadevi centralisti, 6aj 60 že od leta 1918 bili to, kar se zlasti pozna v državni ureditvi, ki so jo pomagali centralistično usmeriti. Ne razumemo pa, zakaj naj bi delavski denar, ki je namenjen bolnim delavcem, zaradi kaprice centralističnih polbogov, moral iti za pokrivanje deficitov tistih okrožnih uradov, ki jih centralizem ščiti, dasi niso ne potrebni ne sposobni za samostojno življenje. Tako je Slovenija v teku dveh desetletij žrtvovala že milijone delavskega denarja za upravo tistih ustanov na ozemlju naših bratov, ki jih je zagrebški centralizem hotel vzdrževati brez ozira na njihovo potrebo in opravičenost. Sedanji centralizem v delavskem zavarovanju je le potuha za slabo gospodarstvo, drugod, kar je slovenski delavec moral že drago plačati.
Hrvatski odvetniki v Suboticl izstopili iz odvetniške zbornice
»Hrvatski Dnevnik« prinaša iz Subotice to-le poročilo: »Po slovitem govoru dr. Dimitrijevič ob ustanovitvi srbekega kulturnega kluba je bilo izrečenih polno žalitev za Hrvate ter so zato hrvatski odvetniki v Subotici izročili odvetniški zbornici preektavko, kjer med drugim pravijo: »Dne 3. svečana t. 1. ob ustanavljanju 6rb<skega kulturnega kluba je govoril dr. D. Dimitrijevič kot podpredsednik našega društva. Na tem zborovanju je dr. Dimitrijevič uporabljal take trditve in prostaštva, kakršnih zaradi dostojnosti ne moremo zapisati. Naglaša se, da je odvetniški jvoklic javni poklic ter bi v svojem javnem nastopu odvetnik ne 6mel žaliti in obreko-vati brez dokazov, zlasti ne kot podpredsednik našega društva. Zaradi teh žalitev na naslov Hrvatov so se hrvatski odvetniki odločili: »Za na6 Hrvate ni prostora v društvu, ki v njem član, poleg tega pa še podpredsednik tako žali, zaradi česar izstopamo iz društva, kot člani in funkcionarji dne 9. svečana 1940.«
To izjavo je podpisalo 6 hrvatskih odvetnikov iz Subotice.
JNS si ne upa sama nastopiti
Te dni je zasedal glavni odbor JNS v Belgradu ter so obravnavali politično stanje svoje nekdaj vsemogoče stranke. Iz te seje so izdali uradno sporočilo, ki naglaša, da veliki interesi zahtevajo, da zlasti združijo tiste opozicijske stranke, ki so lanskega decembra nastopile skupaj pri volitvah. Zato so sklenile znova ponuditi svoje zavezništvo narodni radikalni stranki ter demokratski stranki, naj bi pri morebitnih volitvah z JNS skupaj nastopili. — Iz tega uradnega sporočila JNS jasno sledi, kako pri koncu je že ta stranka, ki je dr. Kramer njen glavni tajnik. Niti enih volitev se ne upa več udeležiti sama pod svojim imenom. Saj tudi ni čudnol
izjava ministra dr. Tomiča o JRZ
V petek zvečer je belgrajska JRZ imela svoje jkrajno zborovanje, na katerem je govoril minister za telesno vzgojo g. Jevrem Tomič. V svojem govoru je naglasil delo strankinega predsednika g. Dragiše Cvetkoviča, ki je napravil sporazum s Hrvati. Dejal je: »Prav je, da tudi Hrvati po sklenjenem sporazumu nosijo isto odgovc«*iost za upravo te države.« Nato je naglasil važnost socialnih nalog sedanjega časa ter dejal: »Da pa se bo vse to uresničilo, mora ljudstvo biti organizirano v stranki. JRZ je v 4 letih svojega dela dokazala, da upošteva potrebe malega človeka.«
Dr. Puk izjavlja, da ni bil napaden
Po hrvatskih listih smo zadnjič prinesli poročilo, češ da so kmečki mladeniči napadli hišo dr. Puka v Glini na Hrvatskem, ker jc pristaš fran-kovstva. Zdaj dr. Puk razglaša v listih, da sta ga pač opsovala dva pijana kmeta, da pa ni nihče streljal. Pravi, da ni pristaš dr. Buča, da pa je pristaš politične ideologije dr. Ante Starčeviča. Zaradi tega je bila nepopisna sramota za vsakega Hrvata, ki bi ga zaradi tega prepričanja napadel.
_ Omenjamo, da frankovstvo na Hrvatskem sloni
na Starčevičevi politični ideologiji.
London, 10. febr. AA. Havas: Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta nadaljevala včeraj inšpekcijsko potovanje po zahodni Angliji ter obiskala Cardiffsko luko,
Predsednik vlade o naši notranji politiki
Velik govor predsednika vlade na seji banovinskega odbora JRZ v Nišu
NIS, 10. febr. AA. Pod predsedstvom predsedstvom predsednika vlade in predsednika JRZ, Dragiše Cvetkoviča, je bila danes v Nišu seja
banovinskega odl>ora JRZ za moravsko banovino. Navzočnih je bilo šest senatorjev, pa tudi več politikov, ki do sedaj niso pripadali JRZ, med njimi dr. Dragomir Jevremovič, Vlada Mileti in Ži-vojin Stefanovič. Po deseti uri je vstopil v dvorano predsednik Cvetkovič v spremstvu predsedstva banovinskega odl>ora. Vsi navzoč® so predsednika Cvetkoviča jx>zdravil z dolgotralniin ploskanjem. G. Cvetkovič je kot predsednik banovinskega odbora začel sejo nato pa v dveurnein in vsebine polnem govoru prikazal zunanje- in notranjepolitični jx>ložaj, Predsednik Cvetkovič Je podrobno prikazal bitna načela naše zunanje politike. Nato je govoril' o narodnem spdl-azllma in njegovem izvajanju, o stališču JRZ in o akciji za zbližanje radikalov, o volivnem zakonu in volitvah, o normalizaciji življenja v našj notranjosti in končno o gospodarskem programu vlade. Govor Cvetkoviča so vsi pozorno f>oslušali in ca burno pozdravljali. Med drugim je predsednik Cvetkovič rekel sledeče:
Dovolite mi, da odprem izredno skupščino, "ki sem jo sklical za danes. Nedavno smo iuieli o priliki volitev senatorjev že en tak sestanek. Toda z ozirom na to, da so se razmere v državi in v svetu razvijale s takšno brzino, smatram za potrebno, da politični ljudje,ki delajo med ljudstvom, ki z njim preživljajo vse trenutke, ki z ljudstvom politizirajo in se pogovarjajo (Živel!) in to ste vi, naši strankini funkcionarji. Vi ste pravi nosilci ljudske politike in zaradi tega mi dolžnost nalaga, da sem z vami čim večkrat v stiku. Iz teh razlogov sem smatral za potrebno, da vas ponovno vidim. Poročila, ki jih dobivate od raznih strani, so lahko zmotna, tendenciozna in izumetničena. Zaradi tega so ti sestanki zelo koristni, kajti od vas je odvisen uspeh zdrave in tvorne politike med ljudstvom. Se en razlog, ki govori v prilog tega, da našo moravsko banovino tako držimo. Bila je središče predvojne Srbije in v njej je takrat močno plulo politično življenje. Dve stvari sta o katerih vam bom govoril:
V zunanji politiki — mir!
Naša zunanja politika in naša notranja politika: Vas kot politike zanima zunanja politika že zato, ker na vse strani naši prijatelji jx»tav-ljajo zmerom ista vprašanja: Ali bomo ostali v miru? Naši ljudje vedo, kaj .je vojna. Imeli smo dosti vojska in jaz mislim, da je prišel čas, da tudi naš narod živi v miru. Mi hočemo mir najprej zato, ker nimamo zaradi, ničesar iti v vojno, razen če bi nas kdo napadel. Mi nismo nikdar osvajali tuje zemlje. Nobenih osvajevalnih namenov nimamo na svojih mejah niti nimamo nobenih Zelja. Zakaj nam je potreben mir? Potreben nam je zato, da se bomo lahko v miru razvijali. Samo v miru se lahko narod kulturno in gospodarsko razvija in prav to nam je potrebno. Potreben nam je mir, da bi mogli vložiti vse syoje tvorne sile za napredek in dvig naše države. ,
Politika sporazuma neizbežna
Po poglejmo sedaj notranje politične razmere, o katerih se danes toliko govori. Eni priporočajo, da bi se morali Srbi zbrati, drugi pravijo, da so Srbi v nevarnosti, tretji pa govore, da bi se morale vse opozicijske skupine strniti in skupaj stopiti v odločno borbo proti vladni politiki, zlasti proti njeni notranji politiki. Jaz pa mislim, da je treba pregledati skupaj naš notranji položaj in potegniti sklepe, da bomo videli, ali smo na dobri poti in ali je postalo potrebno, da se ustvari posebna psihoza v državi, psihoza za ustvarjanje front, ki lahko imajo usodepolne posledice, če bodo temeljile na plemenski osnovi. Jaz mislim, da danes, ko je mednarodni položaj tak, ne more noben pameten in trezen človek gledati na stvari tako in ne more odobriti politike front, če so mu splošni interesi nad njegovimi osebnimi interesi. Politika front nas samo razdvaja, razbija in slabi naš državni organizem. Še dosti je vprašanj, katera pa življenje samo rešuje in če so v našem delu za narodni sporazum nekatere pomanjkljivosti, jih bo naiše skupno življenje hitro odstranilo, ko bodo razmere v državi bolj urejene, ko bomo z bolj mirnimi očmi gledali drug drugega in tedaj upam, da se bomo v tej mirni atmosferi mogli pogovarjati mirneje o svojih napakah in bomo vse skupaj sporazumno opravili. Če pa hoče kdo tak problem, kakor je hrvaško vprašanje, prijeti in podati sklepe, potem ne prime za podrobnosti, temveč za glavne linije tega problema in po njih ocenjuje, ali je bil problem pravilno rešen. Mnogo bolje bi bilo, da bi nas ljudje, ki propovedujejo ustvarjanje raznih front, pustili pri miru, da bi sporazum, za katerega smo odgovornost prevzeli, izpeljali v miru in brez ustvarjanja umetnih ozračij. Moram ponovno poudariti, da politika sporazuma ne more iti po drugi poti. Politika sporazuma je neizbežna. Toda dosti je politikov in političnih skupin, ki delajo drugače.
Na naslov opozicije
Ena politična skupina, ki že 20 let govori našim volilskim množicam, da je neobhodno potrebno skleniti sporazum s Hrvati, se je preobrnila v trenutku, ko je bil sporazum dosežen, proti sporazumu (živio Cvetkovičl). Oni vidijo nevarnost za srbstvo. Začeli so biti plat zvona, češ da sporazum ni nič vreden, ne maramo takega sporazuma. Edini razdog za tako njihovo preusmeritev je dejstvo, da sporazuma niso sklenili oni in da tudi v vladi niso. Ali je sploh kaj načelnosti v taki politiki? Treba je ljudstvu pojasniti, da vidi kam ga peljejo ti ljudje, ker oni bi radi, da bi šel po poti, ki rešuje tudi njihova osebna vprašanja. 20 let so nas radikali sumili, da nočemo sporazuma. Sedaj, ko je sporazum gotov, so obrnili hrbet tej politiki. Toda ljudstvo je modro. Jaz mislim, da bo ljudstvo sprejelo sporazum kot eno najbolj važnih državnih potreb tako z ozirom na zunanji kakor notranji položaj države, Jaz mislim, da ta velika ofenziva proti sporazumu počasi upada (dolgotrajno ploskanje). Vsi trezni politiki vidijo, da se s tako taktiko ne rešujejo državni problemi, niti ni to v korist ljudstva.
JRZ in radikalna stranka
Sedaj pa bom rekel še nekaj o nas kot organizaciji: Jaz sem zadnjikrat govoril o naši strankarski organizaciji in o njenem delovanju, ko je bila izvršena sprememba v vodstvu stranke.
Kdaj je bila organizirana naša stranka, veste. Kdo jo je svojčas ustanovil? Naši prvi politični ljudje iz nekdanje radikalne stranke s sodelovanjem
dr. Korošca in pokojnega dr. Spaha. Mi smo kot ljudje, ki smo pripadali radikalni stranki sprejeli to njihovo rešitev in prišli v zaiednico. Kadar se
govori o JRZ, je treba govoriti o tvorbi, ki so jo soglasno ustanovili vsi prvi ljudje iz prvih vrst. In če se najdejo posamezniki, ki se bojujejo proti naši organizaciji, bi jih jaz vprašal, s kakšno pravico in zakaj? (Ploskanje). Mi smo prinesli v stranko kapital. Ni to kapital, ki' bi ga samo posamezniki prinesli, temveč smo poklicali tudi vas in vi ste stopili s svojo aktivo v to stranko in ustvarili veliko občestvo, ki se imenuje Jugoslovanska radikalna zajednica. Ko sem sestavil vlado, sem opazil nekatere napake. JRZ je šla po napačni poti, to moram odkrito priznati, toda mi smo jo hitro ustavili na tem jx>tu. Z diktaturo se ni dalo iti niti prej.' Toda nekateri haši tovariši so hoteli odpeljati *JRZ v fašizem in jo fašizirati. Tisti, kdor hoče voditi politiko, mora poznati miselnost našega ljudstva. Ljudje, ki so hoteli vpeljati ta sistem, so propadli. Ce hočemo danes zbrati vse svoje politične sile, moramo vpoštevati izkušnje iz preteklosti. Ko sem prišel na vlado sem eno takoj poudaril: Rekel sem, da želi JRZ, ki ima v svoji sredi večino radikalov, da bi se vse radikalne skupine zbrale v eno politično organizacijo. Takoj sem postavil parolo: Radikale je treba zbrati toda zbiranje se mora izpeljati na dostojnem temelju: Ne sme biti zmagovalcev, pa tudi ne premagancev. Nihče ni stopil v politiko s kakim blagoslovom temveč po svoji lastni želji (ploskanje). Če hočemo pregledati razne grešnike, potem mislim, da med nami ni nikogar brez greha. Poznam razne grehe in poznam zgodovino naše strapke. Niti sebi si ne morem oprostiti enega greha. Jaz sem leta 1935 kandidiral. Tedaj sem pojasnil svojim prijateljem, da srbsko ljudstvo noče politike pasivnosti. Mi smo vodili abstinenčno politiko. Toda ljudstvo je ni maralo. Pa naj tudi drugi pogledajo na svoje grehe. Dosti jih je bilo in vsak od nas jih pere s svojega stališča. Jaz sem pri pogajanjih postavil eno načelo, da se vse napake pozabijo, in da ne bo, kakor sem rekel, niti poraženih niti zmagovalcev.
Rekel sem: zjedinjujemo se enakopravni! Najti moramo neko rešitev. Nihče ne more izključiti tistih ljudi, ki jih ljudstvo hoče imeti (dolgotrajno vzklikanje: Živio Cvetkovič!). Rekel sem, naj se pokličejo vse radikalne struje in naj rešijo to vprašanje.
V	takem smislu in v takem duhu trajajo pogajanja. So pa tudi taki, ki jim za te razgovore ni, toda jaz vas prosim, da ohranite prisebnost in mir. Nočemo odgnati nobenega človeka, ki je vreden.
Jugoslovanska radikalna zajednica bo še naprej ostala nositelj samo zdrave politike. Toliko o drugem našem notranjem problemu, ki se nanaša na pogajanja o zbiranju radikalov.
Moja zadnja izjava v Belgradu ima jasen pomen in naš voz gre naprej. So še kolone, ki gredo vz|>oredno z nami in težijo k istemu cilju. Če želimo enotnost poveljstva in povezanost in ko smo ugotovili, da ni nihče brez greha, potem te pravice nikomur ne moremo dati! (Živel!)
Demokratizacija in svoboda
Še eno važno vprašanje, ki vas zanima: Volivni zakon. Rekli smo še leta 1935, da gremo h demokratizaciji. Toda moramo upoštevati tudi to, da tudi dve zelo napredni državi, ki sta zibelki demokracije, obračunavata v teh časih. Zapirajo komuniste in stesnjujejo do gotove mere politične švo-boščine. Mi smo v precej kratkem času vpeljali demokracijo in demokratizirali našo državo. Tisk piše svobodnejše kakor kdaj prej v desstili letih. Nihče ga ne ovira pri njegovih pravičnih naporih in nihče ne zmanjšuje njegove vloge. Vsi objektivni krogi morajo to priznati. Glede političnih zborovanj vlada popolna svoboda. Povsod so zborovanja. In to je stvarna demokracija, ki se je poživila. Ostane še eno važno vprašanje, vprašanje volilnega zakona. Mi smo takoj rekli, da Smo se vrnili na tajne volitve in bomo dali volilni zakon, ki bo kar se da najboljši. Po tem takem se bomo vrnili na stari volilni sistem pred 6. januarjem. Opozicija je nenehoma govorila: 0 volilnem zakonu ni ne duha ne sluha. Najprej je zanikala možnost sjiorazuma, pa vendar je postal sjKirazum delo. Nato je prišla bajka o volilnem zakonu itd. Iz rok opozicije smo jemali orožje drugo za drugim. Danes je ojjozicija ostala skoro brez gesel.
Gospodarsko izboljšanje kmečkega stanu
Pa še drugo je vprašanje za katerega gre boj in to so naše gospodarske razmere. Tudi o tem morate biti prav tako obveščeni, ko boste stopili pred ljudstvo. Gre za gospodarsko stanje naše države. Našemu ljudstvu je treba dati tisto, kar se imenuje življenje in to je tisto, kar mora biti posledica dobre politike.
Tu je treba pokazati najboljše rezultate. Živimo v zelo težkih časih. So države, ki proizvajajo, so pa tudi take, ki ne proizvajajo v polni meri vsega in dalje so države, katerim so danes po-trebnejši kot kdaj prej kmetijski pridelki. So države, ki imajo razvito industrijo in katere bi rade svoje industrijske proizvode dale za kmetijske in ostale produkte. Nastala je splošna zmeda.
V	takem položaju in zavoljo naše državne obrambe smo morali vpeljati nove davčne reforme. Te reforme niso šle za tem, da bi obremenile pro-
izvajalce, temveč samo tiste, ki dobro zaslužijo. Ce pa so tukaj kakšne nevšečne in neprijetne stvari, pa smo pripravljeni krivico popraviti. So bremena, ki jih vešča propaganda predstavlja čisto drugače. Tu je vprašanje vina in žganja. Kaj se je dogodilo no trošarini? Cena vinu je padla. Zakaj? Zato ker tisti, ki so dosedaj kupovali, nič več ne kupujejo in s tem umetno zbijajo cene. Mi smo izdali druge ukrepe. Poklicali smo PRIZAD, ki ni ustvarjen samo zato, da vodi samo žitno politiko, temveč da takoj posreduje in kupuje od proizvajalcev vino in žganje. PRIZAD mora izvršiti svojo temeljito reformo, da bo ustregel tudi glede teh proizvodov in ne samo glede žita. Zakaj PRIZAD ne bi kupoval vina in žganja? Ko se bo pojavila PRIZAD-ova intervencija potem bomo videli, kaj bo s kupci (dolgotrajno ploskane in navdušeno vzklikanje). Država je tukaj, da v tej smeri posreduje in po tej intervenciji se bo videlo kakšno je pravo razpoloženje. Ne bomo dovolili, da bi žganje in vino padla na nizko ceno. (Burno vzklikanje: Živel Cvetkovič). Vino bo dobilo svojo ceno. Imamo še druge proizvode: jabolka, slive, žganje in v vseh teh branžah mora PRIZAD funkcionirati in posredovati. PRIZAD mora urediti cene v vsej narodni proizvodnji, zlasti pa sedaj, ko so gospodarske razmere na vsem svetu zmedene. Lahko je, kadar je vse normalno, toda sedaj moramo naš izvoz in uvoz po načrtu voditi. Mi moramo za svoje pridelke najti trg v tujini. Zato bomo našo uvozno in izvozno politiko prilagodili koristim našega ljudstva. Mi v tej smeri delamo in želimo, da se naše gosjx>darstvo dvigne in okrepi. Proizvajalca moramo posebno zaščititi, ker vemo, da ima večina kmečkih posestev v teh krajih komaj po tri hektarje zemlje. Mislim, da bi lahko na prste preštel kmetije, ki imajo več ko tri hektarje. Moramo poskrbeti za to, da dvignemo proizvodnjo malega človeka po količini in kakovosti, da bi mogel živeti od svoje proizvodnje.,
Ce poslabšamo kmetovo stanje, potem bo kmet zbežal iz vasi, šel v mesto in bo spet prišlo do motenj. Po drugi strani pa je nezadovoljen tisti, ki ostane v vasi, ker je brez sredstev. Treba je torej voditi politiko tako, da se zboljša splošno življenje našega ljudstva. Naj končam s tistim, kar je najbolj važno: To je naša organizacija. Mi moramo biti organizirani, mi moramo biti trdni in varni. Organizaciji morajo prednjačiti pravi možje, katerih moč je v ljudskem zaupanju. Stranka mora imeti čist položaj. Če bomo vse tako uredili in če bomo vse preželi z disciplino, nam uspeh ne more uiti.
Ne pozabite, da je največja politika tista, ki se vodi v ljudstvu. Majhna drobna politika, toda ta mala drobna politika ustvarja in neti veliko politiko. Zaradi tega moramo delati na terenu. Moravska banovina mora biti nosilec državne zastave, ona mora prednjačiti kot vzor, je končal Dragiša Cvetkovič. Zadnje njegove besede so bile pozdravljene c dolgotrajnim in ponovnim ploskanjem in vzklikanjem: »Živel Cvetkovič!« Nato je bilo kosilo, katerega so se udeležili vsi člani banovinskega odbora JRZ. Med kosilom je Cvetko-viču prvi nazdravil lapovski župan, nato je imel lepp zdravico duhovnik Milič iz Petrovca. Popoldne pa je bilo nadaljevanje konference pod predsedstvom Stanoje Protiča, razpravljali so o aktualnih vprašanjih, ki se nanašajo na moravsko banovino. Obenem je zboroval poseben odbor o organizaciji stranke po okrajih.
Bencinske karte so že prišle!
Uprava policije sporoča, da so dospele od uprave državnih monopolov iz Belgrada bencinske karte, določene v čl. 4 naredbe o omejitvi prometa z motornimi vozili z dne 10. novembra 1939.
Vse lastnike motornih vozil, ki so v mesecu decembru vložili prijavo za nabavo bencina, poživljamo, da dvignejo te karte na upravi policije med uradnimi urami na sobi št. 23 III. nadstropje. S seboj naj prinesejo prometno knjižico, iz katere bo razvidno, da je vozilo za tekoče leto prijavljeno. Bencinske karte se izdajajo proti plačilu 20 do 40 din.
Lastniki motornih vozil, ki so prekupili vozilo v času po 14. decembru 1939, dobe bencinske karte prejšnjih lastnikov vozil.
Osebne novice
Belgrad, 10. febr. m. Na poštnem ravnateljstvu v Belgradu je postavljen Josip čuček, tehn. kontrolor na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani; na pošto Ljubljana II je iz pošte Kamnik premeščena Pavla Uršič; iz Murske Sobote na pošto v Velenje Heda Kočevar; v Mursko Soboto iz Ve-lenj Mihela Horvat; iz Ormoža na pošto Maribor I Marija Verlič; na mariborsko pošto je premeščen Josip Kofu, s poštnega ravnateljstva v Split.
Belgrajske novice
Belgrad, 10. febr. m. Podpredsednik narodne radikalne'stranke Miša Trifunovič je z jutranjim brzovlakom odpotoval v Niš, kjer bo poročal Aci Stanojeviču o političnem položaju ter o zadnjih razgovorih, ki so jih v Belgradu imeli člani glavnega odbora te politične skupine.
JRZ med ljudstvom
Belgrad, 10. februarja, m. Danes v Belgradu ni bilo važnejših političnih dogodkov. Pozornost politične javnosti je bila usmerjena v Niš, kamor je snoči odpotoval predsednik vlade in predsednik JRZ Dragiša Cvetkovič na 6e6tanek banovinskega odbora JRZ za moravsko banovino. Kakor poročamo na drugem mestu, je predsednik vlade imel na niškem zborovanju nadvse važen politični govor, s katerim je docela razjasnil politični položaj in postavil vse 6tvari na svoia mesta. Že znana izjava, še bolj pa današnji govor predsednika vlade potrjuje vso ne-utemeljenost raznih verzij, ki so jih razne politične skupine pričele zadnje dni razširjati o nekakšni krizi v tej močni politični organizaciji.
V smislu navodil, ki jih je podal v danšnjem svojem govoru predsednik Cvetkovič, bodo jutri in pojutrišnjem po državi številni shodi JRZ. Jutri bo med drugim večji shod JRZ v Belgradu, na katerem bosta govorila senator in bivši poštni minister Vojko Cvrkič in predsednik belgrajske občine Vojin Djuri-čič. V Novem Sadu bo sestanek banovinske JRZ za donavsko banovino. V ponedei|ek na pravoslavni
praznih Treh Kraljev bodo strankine organizacija po Srbiji priredile tradicionalne strankine zabave, ki so bile preje v tradiciji radikalne stranke.
Tovarišija JNS nezaželena
Včeraj je imel sestanek politični odbor JNS. Člani tega odbora so na 6estanku razpravljali » političnem položaju ter o težkem položaju, v katerem 6e nahaja JNS, ki se je vse otepa in ki je nihče več ne jemlje v resen politični račun. Zato 60 na seji člani političnega odbora JNS tudi sklenili, da 6e bodo pri volitvah po možnosti priključili še ostalim opozicionalmm skupinam, samo da ne bi morali sami nastopiti pri volitvah in pred V60 javnostjo dokazati, da v narodu poliiično nič r,e pomenijo. Želeli bi nastopiti 6ku|Xio z radikali ali pa demokrati. Toda glavni odbor radikalne stranke kakor tudi demokrati zastopnikom JNS niso mogli dati nobenih konkretnih odgovorov ter sta obe politični skupini odposlanstvu JNS izjavili, da bodo njihove želje predložili v razpravo pri pristojnih strankinih odborih.
PFAFF
ŠIVALNI STROJI
IGN.VOK,TAVČARJEVA T-
Pred zasedanjem banskega sveta
V ponedeljek, dne 12. februarja se začne redno običajno vsakoletno zasedanje baltskega sveta naše banovine. Razprave na tein rednem zasedanju so namenjene predvsem obravnavi novega banovinskega proračuna za 1940-41, ki jc ie izdelan. Toda o tem proračunu bo banski svet razpravljal lc kot posvetovalni organ bana naše banovine, kajti banski sveti v sedanji obliki so nastali iz zakonodaje leta 1929, ko so bilo ustanovljene banovine, in zato nosijo pečat tedanje dobe ter so lc posvetovalni organi bana. Nimajo pravice izpreminjati in sprejemati ali odkloniti proračuna, kar je najvažnejša pravica parlamentov in resnično ljudskih zastopstev na vsem svetu v demokratičnih državah. Zaradi tega jc kompe-tenca banskega sveta zelo majhna. Imamo sicer že precedenčne primere, ko so dobili banski sveti tudi zakonodajne funkcije, toda te funkcije so bile preneznatne, da bi v rcsnici pomenile prehod od imenovanega sveta k voljenemu ljudskemu zastopstvu.
Sicer pa bi tudi v primeru, da bi banski svet imel možnost razpravljati v resnici odločilno o proračunu in o davkih, to ne imelo pomena, dokler jo odobravanje proračunov popolnoma v rokah finančnega ministrstva. Finančno ministrstvo lahko zmanjšuje proračun, ono ga končno veljavno potrdi, tako da jo dejansko proračun, tudi če ga v celoti odobri banski svet in osvoji ban, vedno samo predlog proračuna, dokler ga ne potrdi finančno ministrstvo.
Potrebna jc gotova enotnost v finančni politiki državo in skladnost med financiranjem države in samouprav, toda ta euo^iost in skladnost nc sme iti na škodo posameznih banovin. To smo posebno videli pri državnih dotacijah banovinam iz davka na poslovni promet. Iz davka na poslovni promet prihaja letno 100 milij. din, ki se razdeljuje mesto prejšnje drž. dotacije banovinam. Ze prejšnje državno dotacije naši banovine niso bile pravične iu sorazmerne, tem manj pa moremo to trditi o sedaj veljavnem ključu. Kajti v naši banovini sc plača mnogo, mnogo več kot dobimo nazaj. Po nedavnem računu je bilo za dotacijo banovinam plačanega okoli 30 milij. din. naša banovina pa je dobila le okoli 2.9 milij. din, kar ima vstavljenega v proračunu. Že ključ po samem številu prebivalstva bi dal popolnoma drugačne rezultate za našo banovino, kateri bi po tem ključu, če vzamemo za podlago rezultate ljudskega štetja iz leta 1931, pripadlo 8.2 milij. din. Ne govorimo pa sploh o dotaciji na osnovi dejansko vplačanih zneskov v naši banovini, kar lii bila edino pravilna osnova za delitev dotacij! Da ne bo napačnih številk, apeliramo na ministra financ, naj vendar poda enkrat številke o tem, koliko neposrednih davkov vseh vrst, zlasti pa davka na poslovni promet je bilo vplačanega po banovinah. Potem se lahko začne stvarna in strokovna debata. Obenem izražamo željo, da naj bi se tudi državni proračun za leto 1940-41 izdelal bolj de-eentralistično kot doslej. Le nekatera ministrstva dajejo podrobne proračunske zneske o dohodkih in izdatkih po banovinah, druga pa krijejo vse skupaj v eni postavki, kar povzroča nestvarne debate, ki niso niti v interesu države niti finančnega ministra. G. finančni minister kot predstavnik Hrvatov ho moral to storiti, fe hoče pomagati tudi banovini Hrvatski do jasnosti v finančnih vpra šanjih.
Banski svet bo na svojem zasedanju moral z vso resnostjo obravnavati številna vprašanja, ki so važna za naše narodno življenje. Pokazal bo številne probleme našega gospodarstva, kulturnega življenja, orisal nam bo socialne probleme naše vasi lii mesta in predlagal primerne ukrepe za izboljšanje življenjske ravni našega naroda. Pri
tem pa se bo moral zavedati, da bo marsikaj v današnjih časih težko izvesti. Vzemimo ua pr. javna dela. Gotovo je, da bo morala držuva zaradi drugih nujnih državnih potreb opustiti številna javna dela, ki so — bodimo odkriti — včasih bila bolj sama sebi namen kot službi skupnosti. Investicijska deluvnosi države bo šla sedaj v druge smeri kot poprej. Zaradi tega ho tem več nalog navalilo na samouprave, ki pa zanje ne bodo imela dovolj sredstev. Zato moramo hiti pri predlogih oprezni in upoštevati važnost posameznih del za skupnost in za državne potrebe. Danes nam gre za vsak dinar, kajti težka so bremena današ-njega časa in gledati bo treba na to, da čim plo-donosnejše porabimo denar, ki priteka iz žepov davkoplačevalcev. Pa tudi potrebe so sedaj v marsičem postale drugačne, tako da nas čakajo še težke naloge. Mnogo novega nas jo naučila sejanja vojna vihra izven naše države, ki jc ostala
žavnikov. Tc izkušnje naj ne ostanejo samo izkušnje drugih, ampak tudi nauk za nas v bodoče. Zlasti pa ne smemo samo stati ob strani in gledati, ampak se tudi pripravljati za naše bodoče preizkušnje.
Razprave v hanskem svetu so bile zadnja leta na dostojni višini in so pokazale, česa vsega nam še manjka, obenem pa so tudi vedno in vodno podčrtavale potrebe, da pride čimprej do čim-večje samostojnosti naše banovine. Kot rdeča nit se je vlekla skozi debate kritika ostrega centralizma. ki je jemal vsak razmah našim krajem, izžemal iz njih denar in ga odvajal drugam, kjer marsikdaj ni hil pametno porabljen. Posebno v denarnih vprašanjih smo občutljivi in kritika je tu bolj strastna kot marsikje drugje, kjer ne Čutimo tako naravnost posledic nesmiselne centralistične politike. Zaradi tega je vprašanje čiin-vefje samostojnosti ozko zvezano s finančno sa-
la vojna v.lira izven nase države, ki je ostala , večje samostojnosti ozko zvezano s finančno stran, po zaslug, svoj.lt vodilnih ljudi in dr- I mostojnostjo, katero nujno potrebujemo že če
Ogromne sovjetske izgube v vojni s Finci
644 tankov, 331 letal, 206 topov, 502 tovorna avtomobila, 63 vojaških kuhinj, 4 vojne ladje, 200.000 mrtvih in ranjenih
nam dali vsaj pravico, da s sedanjimi sredstvi razpolagamo po svoji najboljši pameti in preudarku, bi se videlo, kaj bo vse da narediti v naših krujih z našim denarjem. Se bolj pa hi so dvignilo naše gospodarstvo in s tem materialna podlaga vsega našega javnega življenja, če hi prišlo do ustanovitve naše banovine, ki hi imela dovolj samostojnosti in možnosti za nadaljnje življenje, saj hi to dalo ugodne sadove ne samo za nas Slovence, ampak tudi za vso državo'.
Helsinki, 10. febr. t. Reuterjev dopisnik javlja, da so bile o sovjetskih izgubah od začetka vojne do danes objavljene naslednje številke:
Finci so uničili ali zajeli 644 sovjetskih tankov, sestrelili 331 sovjetskih letal, zaplenili 206 topov, ki so večidel vporabni, 502 tovorna avtomobila, 63 poljskih kuhinj, ki so večinoma v dobrem stanju, 28 oklopnih avtomobilov, 20 velikih traktorjev in 1.550 živih konj. 40 tankov vporablja sedaj finska vojska v borbah proti sovražniku.
Finsko vojne sile so potopile nadalje 3 so vjetske vojne ladje in eno podmornico.
Kar se tiče človeških žrtev, so številke nezanesljive, pravi uradno sporočilo, toda finski generalni štab računa, da je Sovjetija izgubila do sedaj 200.000 mrtvih in ranjenih ali za borbo nesposobnih.
Val za valom proti Mannerheimovi črti
Helsinki, 10. febr. t. Reuterjev dopisnik poroča, da so Sovjeti davi začeli valiti nove sile proti M a n n e r h e i m o v i črti. Finci so dosedaj vse navale zadržali. Tudi pri Sumi, kjer so Sovjeti delno vdrli v betonirano obrambno črto, so jih Finci spet vrgli nazaj, toda sovjetske množice napadajo dalje brez prestanka. Nekatere finske čete so žg 12 dni neprestano noč in dan v borbi in je vprašanje, kako dolgo bodo vzdržale. Bitka se razVija v strašnem mrazu. Saj je v Karelski ožini zavladal mraz 50 stopinj pod ničlo.
Iz vzhodne fronte pri K u h m o prihajajo poročila, da Finci vztrajajo in da so skoraj že popolnoma obkolili 44. sovjetsko divizijo, kateri hitita sedaj na |x»moč, ako so opazovanja finskih patrul točna, dve sveži diviziji.
Marksistična spolna morala pred vrhovnim sodiščem
Vrhovno sodišče je oprostilo »Slovenčevega« urednika zaradi članka o knjigi Angele Vodetove
V	letu 1939. je Angela Vodelova izdala knjigo v 2 zvezkih »Spol in usoda«. Knjiga je izzvala razne kritike in je tudi »Slovenec« v svoji številki z dne 21. jan. 1939. pod naslovom »Kaj pravite?« objavil članek o knjigi Angele Vodetove. »Slovenec« je ugotovil, da pisateljica pogreva davno ovržene teorije Bebla in drugih takih laži-znan-stvenikov o spolnih zadevah ter da je črpala snov za svojo knjigo iz kalnih virov marksistične ideologije. Med drugim je zapisal:
»Kar pa se tiče drugih stvari, ki jih Angela Vodetova širi kot neko novo spolsko moralo, je to gola marksistična propaganda za (iste vrsle svobodno ljubezen, kakor so jo skušali uresničiti v boljševiški Rusiji in Španiji v polnem nasprotju z dostojanstvom žene in v pogin vsakega skupnega duhovnega življenja in tistega vzvišenega pomena, ki ga zakon za človeka in človeštvo ima. Zveza akademskih žen bi bila storila le svojo sveto dolžnost, da bi bila protestirala proti temu, da se pri nas širijo lake vrste nazori, ki uničujejo temeljne osnove našega kulturnega sožitja in zakon ponižujejo v golo paritev — pa tega ni storila.«
To kritiko knjige »Spol in usoda« je smatrala pisateljica Angela Vodetova za kleveto ter je vložila tiskovno tožbo proti odgovornemu uredniku »Slovenca« g. Cenčiču Viktorju.
V	svoji obrambi je urednik po svojem zastopniku odvetniku Staretu Milošu, zatrjeval, da je inkriminirano besedilo le kritika knjige zasebne to-žiteljice, ki se naslanja v svojih izvajanjih izključno le na marksistične ter ateistične ideologije kot so Engels, Forel in drugi. Poudarjal je, da so načela, ki jih zastopa tožiteljica, zmotna in proti-katoliška, tako glede družine, ločitev zakonov, splavljanja itd. Zaslišani so bili v procesu glede vsebine knjige dr. Odar, Franc Terseglav in dr. A. Brecelj. Okrožno sodišče pa je ložbi tožiteljice ugodilo ter obsodilo odgovornega urednika zaradi klevete na denarno kazen.
Odgovorni urednik je po svojem branilcu odvetniku Staretu Milošu vložil revizijo na Vrhovno sodišče, kjer je poudarjal, da članek vsebuje le kritiko tistega svetovnega nazora, katerega zastopa v svoji knjigi tožiteljica in da je resnično to, da se poslužuje le enostranskih virov t. j. marksistično socialistične ideologije ter da je lako knjigo smatrati za komunistično propagando ter zmotno v temeljnih načelih. »Slovenec« je kot list katoliškega svetovnega nazora bil dolžan, da (o javno ugotovi.
Vrhovno sodišče je s svojo razsodbo z dne 12. decembra 1939. reviziji ugodilo ter obtoženega odgovornega urednika oprostilo s
tem, da inkriminirane besede ni smatrali za kleveto. V razlogih pravi sodba Vrhovnega sodišča med drugim sledeče:
»Ostala izvajanja revizije	se tičejo vprašanja,
ali je inkriminirano besedilo	kritika ali prehaja
v kleveto. V tem pogledu je	utemeljen revizijski razlog po § 337 št. 1. a k. p.
Pod obtožbo so iz besedila članka: »Kaj pravite?« iztrgani nekateri stavki. Od teh le prvi direktno aludira na zasebno tožilko s tem, da morala, ki jo širi obtožiteljica, pomeni propagando svobodne ljubezni, kakor so jo skušali uresničiti v boljševiški Rusiji in Španiji, dočim drugi apostro-fira direktno le zvezo akademskih žen, zasebno tožilko pa posredno, češ, da bi zveza storila le svojo sveto dolžnost, če bi protestirala proti širjenju takih nazorov, ki uničujejo temeljne osnove našega kulturnega sožitja in zakon ponižujejo v golo paritev. Celotni članek je naperjen proti stališču Zveze akad. naobraženih žen; članek poudarja, da ne zagovarja načina napada na zasebno tožilko v »Slov. delavcu«, da pa meni, da Zveza ni branila dostojanstva in ženske časti, ker pisateljica zajema v preživelih virih, iz katerih so črpali tudi marksistični ideologi. Na to sledi prvi inkriminirani stavek, kateremu pa je dodano, svobodna ljubezen nasprotuje dostojanstvu žene, da je pogin vsakega skupnega duhovnega življenja in vzvišenega pomena zakona. K drugemu stavku pa se dostavlja, da menda akademsko izobražene žene ne stojijo na ravni take laži-znanosti, ki resnično izobraženega človeka ni vredna.
Pri presoji vprašanja, ali gre za dopustno kritiko, ali za kleveto zasebne tožilke, je odločilna celotna vsebina članka, ne pa samo iztrgani inkriminirani stavki. Celotna vsebina je naperjena proti, resničnostni in znanstveni naravi uporabljenih virov in zastopane teze. Le v tej zvezi je bila zasebna tožilka kot pisateljica prizadela po inkriminirani stavkih. Stoječ v taki zvezi ti niso kleveta, ampak kritika, ki ne presega mej dopustnosti. Vsak pisatelj kake ideološke smeri mora z izdajo knjige o spornih kulturnih vprašanjih pričakovati odgovor z nasprotne ideološke strani. Članek se resno obrača zoper pravilnost po tožilki zastopanih nazorov s posebnim poudarkom vzvišenega pomena zakona za človeštvo.
Vpoštevafi je treba končno, da je bil inkriminirani članek napisan v listu, ki zastopa krščansko kulturni svet. Ce se ima vse to pred očmi, v splošnem vtisu, ki ga daje celotni članek tone ostrina uvodoma omenjenega apostrofiranja zasebne tožilke tako, da inkriminirani stavkov r,i smatrati za kleveto v smislu čl. 52 zakona o tisku.«
Sovjetski bombniki so včeraj in danes metali zažigalne bombe na mesto Hango. Nastali so požari. To je bil že 30. bombni napad na to finsko pristanišče.
Stockholm, 10. februarja. AA. Havas. Posebni dopisnik »Stockholm T i d i n g c n ac poroča s karelskega bojišča:
Ofenziva, ki so jo začele sovjetske čete, ni bila usmerjena samo proti odseku med S u m o in Katjaladenjervijem temveč tudi proti odseku med K i r k o j e r v i j e m in P u n s i j o r -kijem. Vsi sovjetski napadi na karelskem bojišču so ostali brez uspeha. Smatrajo, da znašajo sovjetske izgube od začetka bitke po en bataljon dnevno. Včeraj so sovjetske čete izgubile 2.000 mož ter je bilo uničenih 21 tankov. Ker so Sovjeti izgubili o priliki napada na jezeru Ladoga i9 tankov. pomeni to, da so v zadnjih dveh dneh izgubili skupno 40 tankov. Pri T a j p a I i je bila bitka po-
sebno srdita. Sovjetski položaji so bili vsega skupaj 00 m oddaljeni od finskih položajev. Sovjeti so poskušali izvršiti napad na Ma.inerhei.nnvo črto z boka, istočasno pa so napadali tudi frontalno. Na odseku Pas uri je padlo 700 sovjetskih vojakov ter je bilo uničenih 12 tankov. Na odseku pri Sumi je bilo uničenih sedem tankov. Navzlic sovjet-sk im izgubam so Finci prepričani, da bodo Sovjeti ofenzivo nadaljevali.
Na s e v c r u je bilo živahno delovanje patrol ter tudi več napadov pehote na finske položaje pri M e r k aj e r v i ju. Vsi sovjetski napadi so se končali brezuspešno.
Posebni dopisnik agencije Reuter. ki se nahaja s finsko vojsko na skrajnem severu poroča: Računa se. da so imeli v srditi borbi pri K u h m i na srednjem delu severnega bojišča Sovjeti 2000 mrtvili. Borba na teh odsekih se vodi že teden dni in še vedno traja.
Sovjetska poročila
Moskva, 10. febr. AA. Reuter. Poročilo generalnega štaba ljeningradskega vojnega poveljništva se glasi:
V toku 9. februarja ni bilo važnejših dogodkov na bojišču. Sovražnik je izvedel več napadov, da bi ponovno zavzel izgubljene položaje na Karelski ožini. Vsi ti napadi so bili odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. Letalske sile so z uspehom bombardirale vojne cilje.
Angleški rušilec potopil dve nemški podmornici
Nemški bombniki so napadli angleške trgovske ladje
London, 10. febr. t. Reuter. Admiraliteta poroča, da sc je nekemu angleškemu rušilcu posrečilo potopiti zaporedno dve nemški po dn. o r -niči, ki sta skušali napasti spremd trgovskih ladij, ki so plule pod spremstvom vojnih ladij (konvoj).. ,
Admiraliteta dodaja svojemu uradnemu poročilu sledečo opazko: Ni navada, da bi admiraliteta takoj objavljala uspehe dosežene nad sovražnikom, predvsem ne poročil o potopitvah nemških podmornic in sicer iz razumljivih razlogov. Tokrat pa je napravila izjemo zaradi tega, ker je obe podmornici potopil isti rušilec v trenutku, ko sta hoteli napasti sprevod zaščitenih trgovskih ladij. S tem je doprinešen dokaz, da trgovske ladje brezskrbno plujejo, ako so v zaščitenih vodah. v Admiraliteta končno zanika, da bi se bilo včeraj kakšno angleško letalo približalo llelgo-landu ali otoku Syltu v Nemškem zalivu. Angleška letala včeraj niso napravila nobenega poleta v to smer.
Nemško poročilo
Berlin, 10. febr. t. Vrhovno vojno poveljstvo poroča, da so nemška bombna letala včeraj napadla skupino angleških trgovskih ladij, ki je potovala v spremstvu vojnih ladij. Nemška letala so potopila 6 trgovskih in 2 patrolni ladji. Le eno nemško letalo je bilo sestreljeno, vsa ostala so se vrnila nef>oškodovana v svoja oporišča.
Popoldne je skupina angleških bombnikov poskušala priti v bližino nemških letalskih oporišč v
Nemškem zalivu. Protiletalska obramba pa jih je takoj zavrnila, da so morali odleteti ne da bi bili napravili niti najmanjše škode.
Na suhem
Francoski in nemški'generalni sfaVi poročala enako, da ua suhem ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Delovale so samo posamezne patrule.
Pariz. 10. februarja. AA. Havas. Včeraj so nemški naskakovalni oddelki poskušali izvršiti napad v odseku Miedi. Ta odsek se nahaja neposredno pri Saarlouisu, kjer je ozemlje polno majhnih gozdičkov. Pri tem napadu je sodelovala četa, kateri se je posrečilo približati se francoskim sprednjim črtam, toda bila je hitro odbita. Sovražnik je pustil več mrtvih na bojišču. Med Mozelo in Saaro je prišlo do topniškega dvoboja. Na bojišču ob Reni te prišlo sem pa tja do streljanja. V bližini For-bacha je prišlo ponoči do boja med nemškim in francoskim oddelkom. Borba je bila zelo huda, sovražnik je pustil nekaj mrtvih na bojišču. Vsega skupaj je bilo 15 vojakov ubitih. Na francoski strani znašajo izgube 10 vojakov, mrtvih, ranjenih ali l>a ujetih.
V zraku
_ London, 10. febr. t. Reuter: Angleška vlada .je v Kanadi pravkar naročila letal za vsoto 50 milijonov dolarjev (I milijardo 800 milijonov dinarjev).
London. 10. febr. Do konca letošnjega leta l>o Amerika dobavila zaveznikoma 5310 bojuih letal.
Nemški minister Frick nemškem miru po zmagi
' H
Monakovo, 10. februarja. AA. DNB: Minister Frick je imel včeraj velik govor na velikem zborovanju uradnikov v nemškem muzeju v Monako-vetn. Frick je dejal, da stojijo Nemci pred velikim preizkusom sil v zunanji politiki. Na tem polju javnega življenja se borijo proti nam, je dejal Frick, iste sile, ki smo jih leta 1933 premagali v naši notranji politiki. Borba, ki sedaj teče, ni lahka, toda borbeni duh nacionalnega _ socializma zagotavlja Nemčiji zmago. A n £ 1 i j a je brez potrebe začela vojno, Francija pa se ji je pridružila. Ob tej priliki je videl ves svet, da sovraštvo Francije proti Nemčiji ni nič manjše od sovraštva Anglije. Že več stoletij je znan ta duh sovraštva in zavisti, ki ne dopušča,
ff
da bi Nemčija prišla do svojih pravic. Naši sovražniki so hoteli ponoviti igro iz svetovne vojne ter uničiti nemški narod. Toda nemški narod ni bil nikoli složnejši in nikoli ožje zvezan kot danes pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Ves nemški narod se je dvignil, da b rani sebe in domovino. Mi vemo, je dejal Frick, da se mora ta borba končati z zmago nemškega naroda. Noben gnil kompromis ne more nadomestiti trajnega miru. Vojna se mora končati z nemškim mirom, to je trajnim in pravičnim mirom, na osnovi katerega bo vsak narod dobil svojo pravico in svoj življenjski prostor, ki mu pripada. Mi smo mlad narod in naše prebivalstvo stalno raste. Zaradi tega imamo pravico, je končal Frick, poiskati si mesta na soncu.
Obletnica smrti papeža Pija XI.
Službeno mnenje italijanske vlade
Vatikansko mesto, 10. febr. AA. Danes dopoldne je bila v cerkvi sv. Petra spominska služba božja za pokojnim papežem Pijem XI. za obletnico njegove smrti. Službe božje so se udeležili tudi princ Ferdinand Bourbonski, vojvoda Kalabrije, veliki mojster malteškega reda, diplomatski zbor pri sv. stolici, člani družine Ratli in Pacp"i, rimsko plemstvo in okrog 1500 romarjev.
Francija — vsa za Daladierom
Pariz, fO. febr. t Ilavas: Tajna seja parlamenta, na kuteri so obravnavali razne vohunske zadeve v zvezi s hišno preiskavo po raznih prostorih sovjetske trgovinske delegacije, kjer
se ugotovili, da je sovjefsko odposlanstvo sodelovalo s tajnimi nemškimi agenti, se je zaključila. nakar se je takoj začela javna seja i i,ai\m. s,c'" 'c biln glasovanje o zaupnici vladi. Ualadier je dobil zaupnico, kot še noben francoski predsednik vlade Glasovalo je 534
Na Kitajskem
Cungking, 10. febr. t. Reuter: Semkaj so pnsla poročila, da so kitajske čete popolnoma uničile in pobile skupino japonske nrmade, ki |e štela 2000 mož. In se je zgodilo na bojišču v Kvansiju južnovzhodno od mesta Pinjanga. Bitka je trajala polne štiri dni.
Lyon. 10. febr. t. Ilavas: Semkaj jc prispel vrhovni poveljnik poljske armade Časnikarjem je po pregledu poljskih edinie izjavil, da poljska armada danes ne zahteva nič drugega, kakor orožje, da se bo mogla boriti.
GjOApo-daKStvo
Reorganizacija obrtnih združenj
Pojasnila Zbornice za trgovino, obrt in industrijo
Na podlagi obrtnega zakona je vse naše obrtništvo v dravski banovini prisilno včlanjeno v svojih stanovskih obrtniških združenjih, katerih delokrog je točno opredeljen z obrtnimi predpisi, nadzorstvo nad njimi pa je v prvi instanci poverjeno Zbornici TOI, v drugi pa kralj, banski upravi. Ta obrtniška združenja, ki po pretežni večini obstojajo še izza časa veljavnosti avstrijskega obrtnega reda, so po svojem okolišu in ustrojstvu zelo različen. Nn del združenj obsega okoliš cele banovine, znaten del je takih, ki obsegajo enega ali več okrajev, zelo mnogo pa je takih, ki obsegajo samo cn sodni okraj ali celo samo nekaj občin. Članstvo je urejeno ali tako, da pripadajo dotičnemu združenju samo obrtniki ene ali sorodnih strok (strokovna združenja), ali pa obrtniki najrazličnejših strok. Vseh obrtniških združenj v dravski banovini je 152.
Ze ta številnost in velika različnost v obrtniški prisilni organizaciji je bila povod, da je bilo tudi delo in njegov uspeh pri združenjih zelo različen in da so prav mnoga združenja samo životarila, brez koristi za obrtništvo iu za delo z oblastvi in zbornico.
Že novi obrtni zakon iz leta 1032 je postavil načelo, naj bi obstojalo v vsakem okraju po eno obrtniško združenje, ki bi združevalo vse obrtnike tega okoliša. Izjemoma je dovolil ustanavljanje združenj za okoliš cele banovine samo za gradbene, elektrotehnične in tiskarske obrtnike. Ker pa nekatere zbornice, med njimi tudi Zbornica TOI v Ljubljani, po letu 1932 niso likvidirale in reorganizirale obrtniških združenj po teh načelih, je smatralo ministrstvo trgovine in industrije za potrebno, da s posebnim razpisom z dne 10. jan. 1038 II. st. 40.113-u odredi zbornicam, da morajo čiinpreje izvršiti to reorganizacijo tako, da bodo združenja obsegala načeloma en, po potrebi tudi več okrajev, da se morajo ukiniti vsa združenja, ki ne morejo vzdrževati svojega urada, ki bi vsak dan redno posloval in plačati primerno kvalificiranega tajnika. Zbornici TOI v Ljubljani pa je ministrstvo še posebej naročilo, da mora ukiniti najmanj polovico obstoječih prisilnih združenj.
Obrtni odsek ljubljanske zbornice je že kmalu po 1. 1032 na svojih sejali razpravljal o vprašanju reorganizacije obrtniških združenj ter se načelno izrekel za nujno potrebo, da se reorganizacija izvede. Izvršile so se v teku let obširne konzultacije in zbralo obsežno gradivo. Ko je v letu 1038 prišla gori omenjena odredba ministrstva, so se izdelali razni predlogi ter je zbornica končno v januarju letošnjega leta pristopila h končni izvedbi reorganizacije.
Po načelih obrtnega zakona in konkretnih navodilih ministrstva trgovine in industrije je ukinila od obstoječih 152 združenj vsega 102 združenji, med temi 00 takih, ki imajo komaj po 30 do 100 članov, 38 takih, ki imajo 100—200 članov in 5 takih, ki imajo nekaj nad 200 članov. Ostalo je 32 združenj z okolišem samo enega okraja ali mestnega poglavarstva in okoliškega okraja, v katerih so včlanjeni vsi obrtniki raznih strok do-tičnega okoliša, dalje 10 združenj za okoliš banovine za eno samo stroko (vrtnarji, dimnikarji, graditelji, zidarski, tesarski in kamnoseški mojstri, elektrotehniki, grafiki, pletilci in konjači) ter združenja krojačev in čevljarjev v Ljubljani in v Mariboru.
Tako preurejena združenja bodo mogla res uspešno delovati. Predvsem bodo mogla vzdrževati urad in kvalificiranega tajnika, ki bo strankam dnevno na razpolago. Stroški vzdrževanja
bodo sorazmerno manjši. Obrtništvo okrajnega okoliša bo vse združeno v enem združenju in bo lahko uspešneje obravnavalo važna gospodarska vprašanja svojega okoliša na sestankih in zborih, kakor pa je moglo doslej, ko je bilo raztepeno na najrazličnejša strokovna združenja v oddaljenih centrih, proti čemer se je upiralo zlasti podeželsko obrtništvo. Za reševanje zadev poedinih strok se ustanove v združenju avtonomni strokovni odseki. Prav tako se ustanove v večjih krajih zunaj sedeža poverjeništva, kar bo olajšalo zlasti prijave in oproščanje vajencev ter preganjanje šušmarstva. Tudi skrb za obrtne nadaljevalne šole, prirejanje strokovnih tečajev in predavanj, razstav itd. se bo moglo izvajati mnogo uspešnejše. Stiki obrtništva in združenj z oblastvi in z zbornico bodo nepo-srednejši, živahnejši in plodnejši, ker bo število združenj manjše in s tem odpade potreba po zvezah ali okrožnih odborih obrtniških združenj, ki so bili povod hudega odpora obrtništva zlasti zaradi prispevkov za njihovo vzdrževanje. Marsikje si bo moglo obrtništvo postaviti svoj obrtniški dom, kjer bo imelo uradne prostore, predavalnice in prostore za družabne prireditve, tega danes ne more, ter večino dohodkov združenja požre administracija. Tudi humanitarno delo združenj, zlasti podpiranja onemoglih, starih članov in skrb za siromašne vajence, se bo dalo izvajati uspešnejše. Če pride do obrtniškega zavarovanja, se bodo stroški za administracijo znatno znižali, ako se pritegnejo administrativno dobro urejena in poslujoča krajevna skupna združenja obrtnikov.
Z izvršeno reorganizacijo zato ni ustreženo samo zakonu in odredbi ministrstva, temveč bo v korist in. dobrobit tudi obrtništva samega.
Sestanek jugoslov.-nemškega odbora za les
Na osnovi nemško-jugoslovanskih sporazumov obstoja jugoslovansko - nemški mešani odlnir za les, ki se sestaja sedaj vsake tri mesece, da prouči vsa vprašanja, ki so v zvezi z našim izvozom lesa v Nemčijo in nemškim uvozom lesa iz naše države. Ta mešani lesni odbor je doslej imel že štiri sestanke, od katerih je bil prvi v Eisenachu, drugi v Crikvenici, tretji v VViirzburgu, četrti pa lani oktobra v Belgradu. Na tem slednjem sestanku je prišlo do sporazuma v tem smislu, da ostanejo nemške cene za naš les neizpremenjene, kar pa se je izkazalo pozneje za oviro jiri našem izv. lesa v Nemčijo radi dviga cen na našem trgu.
Peti sestanek odbora je bil napovedan za Bled. Tja je včeraj in danes prispela naša delegacija, ki šteje 10 članov in jo vodi načelnik ministrstva za gozdove in rudnike gosp. inž. Milan Manojlovič, nemška delegacija pa šteje 15 članov in jo vodi vladni svetnik g. Bortz. V nemški delegaciji sta med drugimi tudi šef odseka pri ministrstvu za gozdove in rudnike g. Albrecht in trgovski ataše p.'i nemškem jioslaništvu v Belgradu g. dr. Funk. Slovensko lesno industrijo zastopa glavni tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani g. dr. Adolf Golia.
Konferenca se je danes začela ob 11 dojx)Idne v hotelu »Toplice* ter je delegate pozdravil najprej načelnik g. inž. Manojlovič, zahvalil pa so je za jrozdrav svetnik g. Bortz. Odbor je takoj prešel na delo in sta se stvorila dva pododbora, ki naj proučita ves predloženi material. Prvi pododbor bo razpravljal o splošnih vprašanjih, na-čeluje mu pa g. inž. Manojlovič, drugemu pododboru pa je poverjeno proučevanje vprašanja cen. Temu jx>dodboru predseduje g. dr. Golia. Delo tega pododbora je v ospredju zanimanja, kar sledi tudi iz naših uvodnih izvajanj. Popoldne sta oba pododbora že začela z delom.
Delo bo trajalo precej časa in pričakovati je, da bo zasedanje trajalo nekaj dni in da bo končano verjetno šele v torek s plenarnim sestankom.
Zvišanje prispevne tarife bolniške blagajne TBPD
Vse doslej je imela bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva najnižjo prispevno tarito za l>olnisUo zavarovanje, t. j. 39%, med vsemi krajevnimi organi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Ze za leto 1938 je bolniška blagajna izkazovala primanjkljaj, ki ne bi nastopil, če bi bila prispevna tarila 42% kot jo imajo vse ostale bolniške blagajne. Ker ni pričakovati, da bi blagajna brez povišanja zaključila ugodno svoje poslovanje, je bila s sklej»om komisarja OUZD, katerega je (Kitrdil minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, bolniška blagajna pooblaščena, da zviša prispevno tarito za primer bolezni od 39 do 42% z veljavnostjo od 1. jan. 1940.
Kova uredba o kontroli cen
Izdelan je žc dokončno veljaven drugi načrt uredbe o kontroli cen, katerega je izdelalo ministrstvo trgovine in industrije.
Po novem načrtu spada kontrola cen pod ministrstvo trgovine in industrije odn. banske uprave. Prvo osnovno načelo nove uredbe je, da se cene ugotavljajo glede na njihovo upravičenost v sedanjih časih. Za podlago se vzamejo obstoječe cene dne I. septembra I9"i9, nato j>u vpoštevajo v kalkulaciji vsi nastali stroški pri proizvodnji, odn. pri uvozu^ Drugo je načelo, ki velja ob zvišanju cen. Cene se lahko zvišajo samo tednj, če se predloži pristoj-niin organom prošnja za povišanje con iu pristojni organi to odobre.
V trgovinskem ministrstvu se osnuje institut za kontrolo cen v državi. Toda vendar bo kontrola ceu v posameznih delih države sa
mosiojna zadeva, kajti izvrševale jo bodo banovine. Vsuka banovina bo imela v ta namen postavljenega posebnega uradnika, ki bo postavljen v sporazumu s trgovinskim ministrstvom. Ta uradnik bo pomožni organ bunske oblasti za kontrolo gibanja cen.
Nova uredba ne določa enotnih cen za vso državo in bodo cene v različnih krajih države različne. Toda uredba določa, da te razlike ne smejo biti prevelike in 1k> institut za kontrolo cen v ministrstvu imel izvestno vrhovno nad-oblast, ko bo šlo za zmanjšanje te razlike.
Uredba ureja tudi vprašanje trgovskega dobička, vendar to vprašanje ne bo urejeno enotno, ampak različno za posamezne predmete (elastični dobiček). Pri industrijah se bo pri določevanju cen vzela v poštev cenu na sedežu industrijskega podjetja.
Uredba ne določa nič striktnega glede cen za izdelke, ki so bili izdelani iz surovin, nabavljenih pred 1. septembrom, j>ač pa vpošteva dejstvo, da imetniki surovin, katere so kupili jired t. septembrom, ne utrpe izgub zaradi prodaje surovin j)o jjrejšnjih cenah.
Naše cene v decembru in januarju
Pravkar smo prejeli mesečno poročilo Narodne banke za december 1030, iz katerega posnemamo naslednje podatke o gibanju cen v naši državi: Indeks cen na debelo je narastel od 86.8 meseca novembra na 90.0 v decembru 1039 (podlaga so cene v letu 1926 kot 100). Ce primerjamo lanski avgust in december, vidimo, da je splošni indeks cen na debelo narastel od 76.8 na 90.9, kar pomeni zvišanje naše ravni cen na debelo za 18.4%. Naslednja tabela nam kaže stanje cen v avgustu, novembru in decembru 1939.
1039
dec. 1938 avg. nov. dec. rastlinski proizvodi 85.2 75.7 87.0 90.7 živina in proizv. 65.7 68.0 80.7 82.8 mineralni proizv. 80.0 93.9 101.5 106.5 industrijski izdelki 76.7 78.3 86.5 91.6 splošni indeks	77.5 76.8 86.8 90.9
uvozni proizv.	72.5 77.1 91.3 96.3
izvozni proizv.	76.9 73.1 84.7 90.8
Pregled po posameznih vrstah cen nam kaže, da so od avgusta 1030 do konca leta 1030 narasle cene za naslednje odstotke: rastlinski proizvodi za 10.87o, živina in proizvodi za 21.8%, mineralni proizvodi za 13.4%, industrijski proizvodi za 17.0%, uvozni proizvodi za 24.64%, izvozni proizvodi za 23.9%, skupni indeks pa je narastel za 18.4%. Najbolj so se dvignile cene živine in proizvodov, za kar je znatno povpraševanje izvoza. L. 1938 so od poletja do zime te cene celo j>adle.
Razvoj cen na drobno nam kaže indeks cen na drobno, ki je izdelan na osnovi cen iz leta 1930. kot 100 in ga ne gre brez vsega primerjati z indeksom cen na debelo.
Indeks cen na drobno je bil v januarju 1940 (v oklepajih jx>datki za december 1039): Belgrad 108.6 (105.6), Zagreb 100.6 (100.4), Ljubljana 107.2 (102.8) itd. Razvoj cen od avgusta 1030 do januarja 1040 pa nam kažejo naslednje indeksne številke (podlaga so cene v letu 1030. kot 100):
avg. jan. 1940 pov. v % Belgrad	93.4	108.6 16.3
Zagreb	8S.2	100.6	14.1
Ljubljana 87.2	107.2 22.0
Skoplje	93.8	109.1	16.3
Sarajevo	82.5	103.2	25.1
Novi Sad 96.4	112.6	13.7
Niš	97.3	109.0 12.9
Split	91.3	104.2	14.1
Cetinje	80.0	91.2 14.0
Banja Luka 83.3	04.0	13.9
vsa država 89.3	104.2	16.7
Ta razpredelnica nam kaže, da je v zadnjih petih mesecih raven cen najbolj narasla v Sara-
SAMO ŠE DANES IN JUTRI
lahko dosežete pravico do ene izmed
700 bogatih nagrad
ki jih razp suje .DOMOLJUB' za svoje naročnike
Postanite še danes naročnik »Domoljuba«.
Plačajte nemudoma zaostalo naročnino ali po pošti aH pa pri našem poverjeniku.
Požarna podpora I.OOO din.
Prvi dve nagradi sta v gotovini po 5000 din
NE ODLAŠAJTE! — IZRABITE ZADNJE URE! - NAROČITE DOMOLJUB! — SREČA VAS ČAKA, KI JO NIKAKOR NE SMETE ZAVREČI!
UPRAVA „DOMOLJUBA"
jevu, kateremu pa takoj sledi Ljubljana. Manj je narasla draginja v manjših mestih in'v Zagrebu. Posebno se v srbskih mestih pozna, da draginja še ni zavzela tolikega razmaha.
Za Belgrad izračunava Narodna banka poseben indeks cen na drobno, ki obsega 100 predmetov. Ta indeks je znašal avgusta 1939 81.7 (podlaga so cene v letu 1926. kot 100), v decembru 1039 91.5, januarja pa 93.6.
Preskrba s premogom. Da bi vsaj deloma bila omogočena preskrba konzuma s premogom, je TPD odredila za mesec februar trgovcem s kurivom delne količine premoga. Zaradi izredno velikega zaostanka v dobavah, povzročenih deloma zaradi decembrske stavke, nadalje zaradi zelo ostre zime in zlasti zaradi močno povečanih železniških in drugih državnih dobav, ni mogoče oskrbeti potreb zasebnega konzuma v celoti. Zalo prosijo trgovci s kurivom kupujoče občinstvo, naj se začasno zadovolji z delnimi dobavami, zlasti pa priporoča, da bi konzumenti naročali premog pravočasno, to je vsaj 3—4 teden prej, preden jim docela jx>ide. — Sekcija trgovcev s kurivom združenja trgovcev v Ljubljani.
Že tretja licitacija za rekonstrukcijo ceste skozi Slovensko Bistrico. Ker prvi dve licitaciji za rekonstrukcijo drž. ceste št. 50 v km 113.700 do km 114.490 skozi Slovensko Bistrico ni uspela, je sedaj za 24. februar razpisana že tretja licitacija. Proračunska vsota znaša 1,133.027.70 din.
Posebno pazite, kaj bolnik pije!
Pitje ni le za zdratega človeka zelo Vi žuo. temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane!
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci!
Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
Ustanovitev jugoslovansko-bolgarske zbornice v Belgradu. V nedeljo, dne II. februarja
bo v svečani dvorani Trgovinske zbornice v Belgradu ustanovni občni zbor J ugoslovansko-bolgarske trgovinske zbornice. Na tem ustanovnem občnem zboru bodo sprejeta pravila zbornice ter bo izvoljen tudi prvi upravni odbor z nadzorstvom obenem. Temu občnemu zboru bo prisostvoval tudi bolgarski trgovinski minister. Ustanovna skupščina Bolgarsko-jugoslovanske zbornice v Sofiji bo 18. februarja t. 1.
Nov davek za našo trgovsko mornarico. »Službene novine« z dne 9. februarja objavljajo uredbo kr. vlade o izrednem prispevku pomorskih tovornih ladij trgovske mornarice za časa trajanja izrednih razmer na mednarodnem pomorskem tržišču. Uredba uvaja poseben prispevek poleg obstoječih davkov in brez ozira na obstoječe zakonite oprostitve, ki ga morajo plačevati tovorne ladje, ki so registrirane v naši državi. Ta prispevek znaša mesečno 1 angleški šiling od vsake tone nosilnosti tovornih ladij z nad 2500 tonami, pol šilinga pa za manjše ladje (pod 2500 tonami). Tega posebnega prispevka ne plačujejo ladje z manjšo nosilnostjo kot 500 ton, jadrnice in motorne jadrnice, ladje, ki vrše redno linijsko službo (potniškotovor-ne) in ladje, ki vrše promet v mejah male obalne plovbe, pa tudi ne ladje, ki so v razpremi, za časa njih efektivne razpreme, če je trajala več kot 30 dni. Prispevek je treba plačati trimesečno nazaj v angleških funtih pri Narodni banki. Dohodki izrednega prispevka bodo služili za kritje materialnih izdatkov pomorske uprave ob morski obali na osnovi posebnega pravilnika, katerega bo predpisal prometni minister v sporazumu s finančnim ministrom v zvezi z morsko plovbo. Uredba je stopila v veljavo dne 1. januarja in velja do konca leta. Ministrski svet pa lahko veljavnost uredbe podaljša tudi na kasnejšo dobo na predlog prometnega ministra v sporazumu z ministrom financ.
Borze
Dne 10. februarja 1040.
Denar
Ta teden jc znašal devizni promet na ljubljanski borzi 12.780 milij. din v primeri z 8 131 9.043 in 10.681 milij. din v prejšnjih tednih. ' Turih. Belgrad 10.—, Pariz 10.0525, London 17.7425, Newyork 446. Bruselj 7505, Milan 2°51 Amsterdam 237.20, Berlin 178.75, Oslo KH3'1' Slockholni 106.20, Kopenliagen 86.15, Sofija 5 50 Budimpešta 80 pon., Atene 3.30 pon., Carigrad 3.55 pon., Bukarešta 3.35 pon. Helsiugfors '7 50 pon., Buenos Aircs 104.50,
ŠPORT
Smučarski tek ZFO v Dovjem
Dovje-Mojstrana, 10, februarja.
Za današnji tek Zveze fantovskih odsekov kof prvi dal klasične kombinacije je vladalo v Dovjem veliko zanimanje. Na odskoku in cilju, ki sta bila oba pred Prosvetnim domom, se je nabralo poleg številne šolske mladine tudi mnogo planincev, ki so z velikim zanimanjem zasledovali potek borbe na progi, ki je bila od doma zelo lepo vidna po V6em pobočju Proga je imela dva sektorja. Težji je peljal proti Hrušici, lažji pa proti Kranjski gori. Oba sektorja sta se križala v bližini starta pred Prosvetnim domom. Proga je merila točno 15 tm, in sicer je meril krajši sektor, ki je bil težji, 4 km, drugi daljši, pa lažji pa 11 km. Na startu se je pojavilo kljub temu, da je po V6ej naši ožji domovini zelo 6labo vreme, 24 tekmovalcev, in sicer 9 v prvem, 15 pa v drugem razredu. Tukaj sicer vreme ni nagajalo, pač pa je bilo južno tako, da je bila proga zelo težka. V nadaljnjem prinašajo rezultate današnjega teka na 15 kilometrov:
1.	Lichtenegger (Dovje) 1:25.13,
2.	Kordež (Kropa) 1:28.30,
3.	Dckleva (Ljubljana-Šiška) 1:29.15,
4.	Arh (Boh. Bistrica) 1:30.10,
5.	Kajžar (Rateče-Planica) 1:30 27,
6.	Jerman (Ljubljana-Sv. Peter) 1:13.25.
S tem tekom je bil torej končan prvi del tekmovanja za klasično kombinacijo. Jutri bo drugi del tekmovanja v skokih, in sicer na mojstranski skakalnici, ki dopušča skoke do 35. m. Jutri dopoldne ob pol 10 ho tekmovanje štiričlanskih štafet, v katerih tekmujejo okrožna tekmovalna moštva na progi 4 krat 10 km. Popoldne ob 2 6o tekme v skokih za klasično kombinacijo, takoj ob 3 pa samostojni skoki, za katere vlada posebno veliko zanimanje. Danes so prispeli prvi skakalci, ki so poskušali skakalnico, zlasti oni v samostojnih skokih. Skakalnico so ponoldne še urejevali, ker je bila zaradi odjuge premehka in doskočišče ni dopuščalo daljših skokov.
Prihod nemških tekmovalcev za tek na 30 km
Dovje, 10. februarja.
Jutri bo v Mojstrani tekmovanje v teku na 30 km, katerega se udeleže poleg naših najboljših tekmovalcev tudi nemški tekači Dopoldne so prišli v Mojstrano ti-le tekmovalci: Rossner, Russ, Gritzer, Wieser Zvečer pridejo še ostali nemški tekmovalci. Nemško moštvo vodi Bildstein, strokovni vodja za smuški šport v Ostmarki. Z njim je še en sodnik. Tudi naši tekmovalci so že povečini tukaj. Nekaj pa jih pride nocoj in jutri zjutraj.
Športni drobiž
Nadomestilo za olimpijado — svetovni boksarski turnir. Mednarodna boksarska zveza namerava prirediti svetovne boksarske tekme amaterjev, ker je vedno manj verjetno, da se bodo mogle izvesti olimpijske igre v Helsinkiju. Za izvedbo tega turnirja se poteguje kar pet držav. Zelo resna konkurenta sta Amerika in Italija, vendar pa Amerika ne pride v poštev kajti iz Evrope bi moglo iti ob sedanjih razmerah prav malo atletov preko luže. Zato je zelo verjetno, da bo Italija izvedla to prvenstvo v Rimu in 6icer meseca septembra t. 1.
Tudi za olimpijske plavalne tekme nadomestilo. Mednarodna plavalna zveza je že pristala na to, da se vrše mednarodne plavalne tekme poleti leta 1940 v Rimu Ta prireditev obsega ves olimpijski program in se lahko smatra kot nadomestilo za olimpijado, ki bi se morala vršiti letošnje poletje na Finskem.
Izborna norveška športnica Laila Shou- Nielsen,
ki odlično drsa in igra tenis, je dosegla na nsdav-nem prvenstvu Norveške v hitrostnem drsanju velike uspehe: Zmagala je »samo« v štirih tekih in sicer: na 500 m v času 49.3, na 1000 m v času 1:45,7 mm., na 1500 m v času 2:44,1 min. in na 3000 m v času 6:01,8 min
V panameriških plavalnih tekmah v Buenos Airesu se je odlikovala Brazilijanka Marija Lenk, ki je zmagala v prsnem plavanju na 200 m v času 3:07,1. Ostala prvenstva so si priborili Amerikanci.
Redni mednarodni kongres mednarodne lahko-atlctske zveze, ki bi se imel vršiti letos v Helsinkiju o priliki olimpijskih iger, bo sredi julija v Amsterdamu.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Tržič. Športni klub Ljubelj v Tržiču ima 18. t. m. ob 10 v hotelu Pošta svoj redni letni občni zbor, Udeležba obvezna. Odbor.
Ob obletnici smrti Rev. Frančiška Turka
vzornega župnika Jugoslovanov v Kaliforniji
Rev. Frančišek Turk
Bridko je v lanskem februarju odjeknila med nami vest o smrti dveh velikih Slovencev: skopljanskega škofa, apostola katol. diaspore na našem jugu dr. Janeza Unidov-ca, in župnika v župniji Rojstva Gospodovega v S. Frančišku v Kaliforniji, apostola Slovencev in sploh katoliških Slovanov na skrajnem zapadu, Rev. Frančiška Turka. Kakor nas je 3. t. m. razveselila lepa kome-v. . ,	moracija svetniškega
skpfa, tako naj nas današnja obletnica smrti zaslužnega versko-narodnega delavca v daljni Ameriki opomni na hvaležnost, ki jo doigujemo svojim velikim možem, ki so za blagor našega naroda delovali v tujini.
Pokojnega g. Turka, brata vseuč. profesorja dr. J. Turka, žal nisem osebno poznal, ker je polnih 40 let bival v Ameriki. Veliko so mi o njegovih izrednih vrlinah pripovedovali tamkaj živeči moji sorodniki. Posebno pozornost je v nas vzbudilo tudi poročilo, ki ga je »Slovenec« prinesel o njegovi smrti, oziroma o njegovem plodonosnem delovanju med Slovenci in Hrvati v S. Frančišku, kjer je župnikoval 36 let. Takrat nisem mislil, da bom kmalu imel srečo in čast obiskati njegove zveste farane, obiskati pa tudi njegov grob na pokopališču sv. Križa, v katerem počiva na slovenskem oddelku sredi svojih ovčic.
Lansko poletje sem torej imel priliko, da se tudi sam prepričam, kaj je bil pokojni Father Turk našim ljudem. Že na potovanju skozi vzhodne države USA, ko sc-ni se za nekaj dni ustavil v Clevelandu, v metropoli ameriške Slovenije, dalje v Chieagu in v bližnjem Lemonlu, je bil večkrat pogovor o blagem in narodno zavednem Fathru Turku. S kolikim spoštovanjem hranijo v lemont-skern frančiškanskem samostanu njegovo lepo pismo, ki ga jim je poslal 27. I. 1939, torej komaj dva tedna pred smrtjo. Glasi se:
»Častiti očetje: — Za pomoč pri zidavi Vašega novega zavoda Vam pošiljam sto dolarjev. Le zidajte v imenu božjem. Sedanji slovenski rod v Ameriki polagoma, a ialibog — prehitro umira. Slovenskim duhovnikom- pionirjem vedno hitreje ugaša luč življenja. Naslednikov, ki bi času primerno znali vzgajati našo slovensko ameriško mladino v katoliški veri in obenem v ameriškem duhu, ni mogoče dobiti brez slovensko-ameriškega semenišča, kakor je Vaš zavod, ki je že več Gospodovih inaziljencev pripeljal pred božji oltar.
»Naprej, zastava Slave, naprej, slovenska kril Za blagor očetnjave, naj vera govori k
Mogoče bo Lemont čez nekaj let edina slovenska oaza v puščavi našega naroda v tej zemlji, edini »otok blešku na razburkanem morju naše slovenske Amerike. Zato Vam želim pri Vašem podjetju obilo blagoslova božjega za časni in večni blagor našega slovenskega naroda v Ameriki. Ad multos annos!«
Ko je lemontska Ave Marija priobčila to, za zgodovino ameriških Slovencev važno pismo, dostavi še: »Ali niso te besede kakor testament? Ali je slutil, da piše tudi o sebi, ko je vrgel na papir besede: slovenskim duhovnikom-pionirjem vedno hitreje ugaša luč življenja...«
Gotovo je slutil. Saj ni dolgo prej pisal tudi svojemu bratu, da ima vse svoje zadeve urejene in da je pripravljen. Bog torej ni našel svojega zvestega služabnika nepripravljenega, ko ga je nenadoma poklical, da mu po vzornem, trudapol-nem delu reče: »Jaz sam bom tvoje preveliko plačilo.«
19. julija sem v družbi svojega.brata Lovrenca in dobrega prijatelja Rev. Albina Gnidovca, nečaka pok. škofa dr. I. Gnidovca, zdaj župnika v
slovenski župniji sv. Cirila in Metoda v Roefe Springsu (Wyomnig), prišel na cilj svojega potovanja, v S. Francisco, v najbolj znamenito mesto v zapadni Ameriki, katerega Amerikanci imenujejo pionirsko mesto na zapadu. Tam smo najprej obiskali še drugega mojega brata Antona, s katerim smo si ogledali to krasno obmorsko velemesto, kjer se stikata zapad in vzhod, v katerem bivajo skoraj vsi narodi sveta, mesto, ki se ne ponaša samo z velikimi nebotičniki, ampak tudi z največjim mostom na svetu z dolžino 13 km (razdalja Ljubljana—Medvode ali Ljubljana—Šmarje). Obiskali smo tudi svetovno razstavo, ki je bila še lepša od newyorške.
V tem mestu torej, oddaljenem od nas približno 13.000 km, je celo svoje duhovsko življenje deloval naš slovenski pijonir g. Turk. Moram pa reči, da še vse večji vtis, kot ga je name napravilo to čudovito mesto, je napravilo name Turkovo delovanje med njegovimi farani.
Takoj prvi včer po prihodu sem bil telefonično poklican v Narodni dom, kjer so se zbrali naši rojaki, ljubljenci župnika Turka, da se pogovorimo o vsem, kar jih je zanimalo. Kmalu sem se prepričal, da ne morejo preboleti smrti svojega dobrega duh. očeta Fathra Turka. Imeli so sicer že župnega upravitelja Rev. L. Krause-a, Irca po rodu, a zdeli so se mi vseeno »kot ovce brez pastirja«, ker pač niso več imeli — slovenskega du-

Značilen grob Rev. Fr. Turka na novem delu pokopališča. na katerem morajo biti vsi spomeniki enaki. V sredi stoji Mr. John Bartol
hovnika. Neprestano so me izpraševali, kakšen je in kdaj že vendar pride novi gospod iz Ljubljane. (Takrat je bil namreč določen g. Martin Starec, ki je pa kmalu nato prosil g. Vitala Voduška, da prevzame težavno, za versko in narodno življenje naših rojakov zelo važno službo, kar je storil šele meseca oktobra.) Tolažiti sem jih moral v njihovi čudoviti boli ter v nepopisnem hrepenjenju po svojem narodnem duhovnem voditelju, kot otroke, ki hrepene po ljubečem očetu. Tedaj sem šele spoznal, kak apostolski duh je cela desetletja vodil te naše rojake ob Tihem oceanu, ki bivajo v najbolj oddaljeni slovenski naselbini na svetu. Občudovati sem moral globoko narodno zavednost le slovenske oaze, v katero le redkokdaj zaide kak I popolni slovenski kulturni delavec in ki je od prve |
Zdr
*-aray /n _ v
,no Pregrizuje'
Jr
J?
Ne pozabi:
Svftgev
KAL0D0NT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
najbližje slovenske naselbine s slovenskim duhovnikom v Roch Springsu oddaljena 1500 km.
Naj dodam še nekaj stavkov iz pisma Turko-vega 40 letnega prijatelja in sošolca Rev. Johna Dreggana iz Oaklanda:
»Mislim, da sem ga v teku zadnjih 3(5 let vsaj nekaj tisočkrat obiskal. Pri vseh duhovnikih je bil jako priljubljen, močno nadarjen in gostoljuben. Veliko spoštovanje je užival tudi pri svojih predstojnikih, ki so dobro poznali njegove kreposti, pa tudi njegove zmožnosti. Obvladal je celo vrsto modernih jezikov v govoru in pisavi, med slovanskimi zlasti poleg materinega jezika hrvaščino, češčino, slovaščino, poljski in ruski jezik. Spovedoval je v sedmih jezikih. Bil je član škof. sodišča in sino-dalni izpraševalec. Nadškof Hanna se je nekoč izrazil: »Ni je službe v moji nadškofiji, ki bi je Rev. Turk ne mogel opravljati v zadovoljstvo vseh.« Njegovi farani so se zavedali, da imajo res svečenika po Srcu Jeztisovem, ki je deloval za zve-ličanje duš. Globoko so ga spoštovali in iskreno ljubili. Živa vera feh ljudi, ljubezen do Boga in Cerkve, to dvoje je najlepši spomenik in največja zasluga Fathra Turka. Njegov pogreb je bil prav tisti dan, ko so v Rimu polagali k večnemu počitku v kripti sv. Petra slavnega Pija XI. Prevzv. nadškof Mitty je vodil pogrebne slovesnosti, katerih se je udeležilo sto duhovnikov in velika množica Slovanov. Njegov spomin med nami bo vedno živ.«
Naslednji dan, 20. julija, smo šli še na pokopališče sv. Križa. Pridružil se nam je njegov najbolj vdan in zvest sodelavec v farnem občestvu Mr. John Bartol, rodom iz Sodražice. Na grobu velikega pokojnika sem prižgal svečo, katero mi je izročil pri odhodu iz Ljubljane njegov brat g; Jožef, in na spominsko ploščo sem položil dve cipresni vejici, ki sta bili utrgani na bratovem vrtu tam ob Ljubljanici. V tihi molitvi smo moliti za blagor njegove duše, a obenem ga tudi prosili, naj
bo pri Bogu dober priprošnik svojim faranom, katere je vedno ljubil s tako nesebično ljubeznijo, zavedajoč se, »da ljubezen nikoli ne mine«, kakor nas uči apostol narodov.
Nasledniku vzornega in nepozabnega župnika Turka g. Vitalu Vodušku pa želimo in ga tudi z iskrenimi molitvami podpirajmo, da bi z isto apostolsko gorečnostjo in nesebično ljubeznijo mnogo let vztrajno deloval v novem, cvetočem vinogradu Gospodovem.	Oven Jože.
Majhna dvorana na vozu
Nenavaden tovor smo imeli priliko videti te dni v Ljubljani: cel gozd snežnobelih stolov so peljali iz Remčeve tovarne na Duplici v Šlajmarjev dom
Izšla je 2. številka ilustriranega družinskega mesečnika
»OBISK«
Celoletna naročnina 72 dinarjev
poklanja v dar leposlovne
I Vsak naročnik lahko dobi za nagrado knjigo po izbiri zastonj! I RjP Mfe !■ šKSi ^Bk
Seznam knjig In pogoji so objavljenih 2. številki »Obiska« I Mff H H M B HJ| AUHj
»OBISK«razpisuje veliko nagradno tekmovanje! mJtSi^	» ■J ® ^S
Beg iz Varšave
»Ta Trena ima prav,« je mislil. »Gre samo se zato, da ne umreva ločeno,-temveč vkup...«
Pogledal je Marijo, šla je na koncu, .šla in molčala. Skušala se mu je nasmehniti, pa ni imela toliko sile. Stopil jc zato k njej in jo zopet podprl pod roko.
»Bova pa stopalu počasneje,« ji je rekel
Skrivoma ji je poljubil roko. Pristal je celo na to, da mu je vzela iz rok najmanjši zavojček, in tudi to, da sta se ustavila in malo počinila. Razgrnil je plašč, še sta lahko videla »rogo, dim gorečih lx>mb, in ljudi ob vlaku. Nekdo jim je na polju v isti vrsti z njimi, dajal znamenja. Pozneje sta prišla za njima Me-lanija in Irena.
»Morda je to gospod Vaclavl« je pomislila Trena. Pa ni bil gospod Vaclav. Ta samotni človek, ki je stopat s klobukom v roki in aktovko, se je napotil k njim. Bil je to visok in precej močan ter bi človek takoj sodil, da je uradnik.
»Torej ste se, gospoda, tudi odločili, da zapustite vlak?« je govoril že oddaleč. Predstavil se je gospem, potem Stachowiaku. »Uradnik sem pri banovini v Poznanju (vojevod-stvu). V bližini Garvvolina se nam je pokvaril avto, zato sem nadaljeval pot z vlakom. Toda tu je bilo strašno.«
Šli so vsi skupaj dalje. Novi znanec je rekel, da je ostal s'am in bi se hotel pridružiti naši skupini.
»V tukili časih je boljši, držati se več ljudi«, je rekel, »orožje imam pri sebi.«
Nasprotno pa mu je odgovorila razžaljena Irena, da se v takem času ni zanesti prav na nikogar, da prav vse človeka pusti na cedilu.
Poznanjski uradnik jo je skušal prepričati o nasprotnem, toda prtljage ji ni vzel. Ostalo je tako, kot je bilo. Stachovviak. ki je nosil vse pakete, je šel pred vsemi. Tedaj se je obrnil in rekel:
»Sedaj bomo malo počili. Vzemite vendar, gospod, prtljago damam.«
•	Plotov in se ustavili pri ne-
ki koči. Neki bogataš iz vluka je stal že tu pri gospodarju, ki je zapregal konja v voz. Pod drevesi je imel svoje stvari. Stachovviak jima je nekaj govoril, toda onadva sta ga molče prezrla. Užaljen se je vrnil k svojim.
»Počakajmo! Moramo se za nekaj odločiti.«
Niso poznali terena. Niso vedeli, v katero stran naj mahnejo. Ne hoteli bi izgubljati veliko časa. ker so se bali, da bi jim novi pri-šleci od vlaka ne prevzeli konj in vpreg.
»Oni imajo denar in plačajo vsako ceno,« je (»omislil Stachowiak in jim bil nevoščljiv.
To je takoj tudi potrdil majhen človek, ki se je priklopil k njim.
»Po sto zlatih so dajali ljudje na osebo, samo da jih popeljejo v Želchovvo.« je rekel. »In nihče jih ni hotel peljati. Ljudje se boje oditi z doma.«
1'a preveč gostoljubni in vljudni človek, ki je imel majhno kmetijo, jih je čisto |xi nepotrebnem zapeljal globoko v gozd.
»Konjev nimam,« je rekel in otiral drobne roke. »I oda v vusi dobimo vse, kar bomo im>-trebovali.«
, »Kje pa je vas?« je vprašal Stachowiak, kajti tu sta bili le dve kmetiji.
»\as je za tem gozdičem. Niti kilometer (lalec. Samo da mine gozd. Leokadija sc imenuje.«
Po nepotrebnem so se vdali v to. Čeprav so bile ženske utrujene, se je Stachowiak odločil. da gre dalje. Stopili so na peščeno not. bil so navzgor. Marija se je ustavila
»Samo še košček poti,« jo je tolažil Sta-chovviak, zaupajoč spremljevalcu.
Ko na so prišli na vrh hriba, so z grozo videli, da so bila vsa drevesa razklana in podrta od letalskih bomb. Lijaki so bili drug pri drugem.
»Kdaj so ta gozd bombardirali?« so vprašali vodnika, ne verujoč sebi, kar so videli.
»Prav sedaj, gospoda. Pred pol ure.«
Da. lo mesto je bilo najvišje v vsej okolici. Tu so gotovo stale strojnice, ki so jih slišali ves dan. Stachovviaka je potrdilo v njegovih sumničenjih.
»Železniška proga in postaja sta tam, ne?« in je pokazal v stran, kamor so šli...
»Da!« se je zveselil ta postrežljivi človek. »Samo da gremo mimo |>ostaje in takoj za progo je vasica.«
»Bodo ljudje doma?«
»Ne. Ljudi ni. So v gozdovih. Toda gospodarji bodo tam «
Kljub temu je Stachovviak sklenil, da gre z njim v vas.
»Počakaj name,« je rekel Mariji. »Med tem se odpočij! Vojakov tu ni, mesto pa je prav tako nevarno kot vsako drugo. Jaz grem v vas. Morda kaj najdem?«
Okrenil se je in dejal: Vrnite sc h kočam. So vsaj dalje od proge.<
Nato je šel. Njegov sprevodnik mu je dejal skrivnostna znamenja, smejal se je in mu mežikal z očmi.
Če bi imel revolver. Bog ve, če bi ga ne ubil!« je pomislil sam pri sebi. »Neumnost sem storil, da sem se zaupal prvemu človeku, ki mi je prišel na pot. Toda kdo bi mogel misliti, da naletim ravno na vaškega tepčka? Govori, kot da je pameten.«
»šla sta čez tir, ki je bil na tem mestu razdrt in razrit od bomb. Stachovviak je pri poti, kjer je počakal sprevodnika, ki mu ni mogel tako hitro slediti, ogledoval majhno vaško ka-
pelico. Nič posebnega. Novo podobo — tovarniško kopijo — so pribili na trohnelo desko, za katero so gnezdile gosenice in mrčes, iščoč tam varno zavetišče za zimo.
V vsej vasi sta našla samo enega človeka.
»Moški so pri mostu,« je povedal, »jaz pa imam stražo v vasi.«
O konjih ni bilo govora.
»Noben gospodar ne bo šel v takem od domu. Lahko vsak hip nastane ogenj v vasi in treba bo reševati lastno hišo. /.ato sc ni čuditi.«
Ta kmet je bil razumen. Pospremil je Stachovviaka do proge nazaj. Tam sta preživela *c en napad. Na srečo niso metali bomb. .Stachovviak je nemirno prisluškoval v stran gozda, lolažil >e je, du je Marija že Ma h kočam. Pa tudi sicer ni bilo slišati ničesar.
Poslovil seje od kmeta in šel. Njegov prejšnji spremljevalec pa se ni dal odgnati ter je neprestano govoril v Stachovviaka:
»Če ne tu, pa bomo dobili konja v drugi vasi. lam bo vsega dovolj.«
In kje je ta druga vas?« jc vprašal Stachovviak. -Ali pri glavni cesti'«
»Da. Pri cesti,« se je razveselil kmetnvs In začel je praviti o Franciji, kjer je nckoi . slii/il. Ljudje tu se mu seveda smejejo, kajli dobil je drolvec premoga v glavo, ko'je delal v rudniku, toda nihče od njih ni bil v Franciji in sploh ne vedo, kako je na svetu.
»Sem me je udarilo,« je rekel in pokazal na tilnik glave. »Pol leta sem le/al v bolnici.«
»Vraga!« je zamrmral Stachovviak. Pa se je kljub temu zasmejal.
_ »lli! Ili!« se je smejal njegov vodnik, ka-zoe jame v zemlji. Lezel je vanje, dn bi pokazal, kako so globoke. Prav ves se je lahko skril v njih. Končno sta prišla na vrli.
Marija je s )>o.'.naujskiin znancem čakaia nanj.
2)\o£*te novica
Koledar
Nedelja, 11. februarja: Prva postna nedelja. Lurška Mati božja. Adolf, škof.
Ponedeljek, 12. februarja: 7 ustanoviteljev; Melecij, škof.
Torek, 13. februarja: Katarina R., devica; Gre-gorij II., papež.
Novi grobovi
+ V Ratečah—Planici je umrla 9, t. m. ga. Marija Pintbah, rojena Kerštun, posest-nikova vdova, stara 80 let. Blaga jHikojnica je bila nad vse skrbna in usmiljena krščanska mati. Vsakega siromaka je obdarovala in vsakega revnega popotnika je sprejela pod streho. Veliko dobrih del je nesla s seboj v večnost. Naj ji sveti večna luči Žulujočim naše iskreno sožalje!
■f* V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Kati Jurjevčič roj. Zamjen, soproga sodnega pisarniškega uradnika. Pogreb bo v ponedeljek 12. februarja ob 4 popoldno izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice nn pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje I
+ V Dravogradu je umrl predsednik Kmečke obrtne hranilnice in posojilnice, g. Kajetan Wolf. Pokojnika bodo spremili k večnemu počitku dne 12. februarja ob 10. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje I	»
t Franc Hočevar
V Mekinjah pri Kamniku je v petek zvečer ob 8, od kapi zadet, nenadoma umrl gosp. Franc Hočevar, solastnik tovarne gospodarskega orodja »Bratje Hočevar« in |>osestiiik. Rajni je bil eden izmed danes redkih obrtnikov, ki so se z lastno pridnostjo in solidnostjo povzpeli iz majhnih razmer do velikega modernega obrata. Po smrti svojega očeta Josipa Hočevarja je bil najstrumnejša opora svoje dobre in daleč na okrog znane mutere gospe Ivane Hočevar, ki jo je smrt vzela lani v oktobru. Nihče ne bi bil slutil, da 1k> pridni, dalekovidni in vztrajni sin tako kmalu sledil svoji ljubljeni materi v grob, star šele 54 let.
Pokojnikova zasluga je, da se je tovarna gospodarskega orodja »Bratje Hočevar« v zadnjih letih postavila na popolnoma novo podlago in se izpopolnila z najsodobnejšimi tehničnimi pridobitvami. Stara tovarnu se je morala umakniti novemu poslopju, v katerem so zdaj nameščeni moderni stroji, tako da je obrat popolnoma dorasel nalogam časa. Vse to je v glavnem zasluga pokojnega Franceta, ki ni štedil truda in žrtev, da je dvignil podjetje do te višine.
Skrbi in brige, ki so navalile na njegova pleča, so zdaj strle moža, ki je bil v najlepši dobi in ki bi bil nedvomno še mnogo ustvaril, če ne bi kruta smrt tako nenadoma prekrižala njegove življenjske poti.
Na i uživa večni mir in pokoj! Žalujočim naše globoko sožaljel
Osebne novice
G. Ilija Alojzij, dosedanji urednik »Slovenca«, se je te dni poslovil od uredništva lista, ker se hoče posvetiti odvetništvu. G. Ilija je po končanem študiju prava vstopil v uredništvo našega dnevnika in deloval pri listu nad 4 leta. Zaupane so mu bile važne rubrike, tako /lasti notranje političnega značaja, ki jih je spretno urejal. Opaženi so bili tudi njegovi uvodni članki, v katerih je navadno obravnaval socialna politična vprašanja. V teh člankih se je g. Ilija pokazal kot dober in čuteč poznavalec problemov, ki zlasti tarejo naše delavstvo kmečko podeželje. — Uredniški tovariši so ga cenili kot značajnega in iskrenega tovariša ter mu sedaj ob odhodu žele v novem [»klicu mnogo uspehov in božjega blagoslova.
— Poročila 6e je v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani gdč. Ljudmila 2 o r g a z g. Vincencom Dobnikarjem, učiteljem v Vel. llini, Vardarska banovina. Čcstitamol
—	»Stražnji ognji«. Izšla je nova številka »Stražnih ogniev«, glasila SDZ. Pestro in bogato vsebino poživljajo lepe slike z naše koroške zemlje in planin. Razen naslovne strani, ki je posvečena slavospevu slovenskemu domu in domovini, obsega naslednje članke: Slovenska dijaška zveza, Študentka Jožica iz Barake; Mladina le dil-ce na ramo; Za kratek čas in Poročila. Nova številka je drugi člen v dolgi vrsti prihodnjih, ki so namenjene vzbujenju narodne in katoliške zavesti in domovinske ljubezni v srcu naših najmlajših. Tudi ta številka je temu programu prinesla velik delež. Zato vsem, zlasti dijakom, list toplo priporočamo. Naročnina za dijake stane 10 din, za ostale 16 din. Naročila sprejema uprava, Miklošičeva cesta 5, Ljubljana.
—	Še incsee dni času je za reševanje nagradne uganke, ki jo za leto 1940 razpisuje »Družinska pratika«. Kdor je še nima, si jo lahko oskrbi. Jugoslovanska knjigarna, Prodajalna H. Ničman in druge knjigarne vam še lahko postrežejo.
—	Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravu« »Franz-Josef« grenčice.
—	Gluhonema deklica, ki je pred par leti dovršila 8 razredov gluhonctr.nice, krepke, čzdne postave, pridna in poštena, bi rada dobila kako zaposlitev, najrajši v kakem mehaničnem delu, ki ne zahteva dosti govora. Morda v kakem podjetju kot zavijalka, ali v kakem skladišču. Delo, ki bi se, ji enkrat pokazalo, bi opravljala v največje zadovoljstvo delodajalca. Doma je velika revščina, mati vdo-va-kočarica v dolenjskih hribih, med kupom otrok še ena gluhonema 6 36tra, ki je tudi že izšolana, pa istotako materi samo v breme. Cenjene prijave sprejema Podporno društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani, Zaloška cesta 5.
35
mS
52 letnik
Tudi Vi ste povabljeni, da naročite to priznano slovensko revijo
DOM IN SVET
Prva Številka je ie izSla — druga Izide prlbllino 15. februarja
In če nam pridobite novega naročnika, Vas nagradimo s krasno knjigo po izbiri
Seznam nagrad in pojasnila dobite pri upravi »DOMA IN SVETA«
pa je prišlo med njim in drugimi fanti do prepira, ki je rodil splošen pretej). Zabliskali so se noži in kmalu je Anton Hren obležal na tleh, ves prehoden. Pretepači so mu prerezali trebuh in mu prizadejali še druge hude poškodbe. Hrena so v brezupnem stanju prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa mu zdravniki niso mogli več rešiti življenja. V petek popoldne je v hudih mukah podlegel poškodbam.
— Transmisi jski jermen ga je zgrabil. V Za-
bretovi tovarni v Kranju zaposleni 37 letni delavec Janez Hudobivnik je v petek doživel hudo nezgodo. Ko je stal poleg stroja, ga je zgrabil velik transmisijski jermen za nogo in ga z vso silo vrgel ob tla. Hudobivnik je obležal na tleh z prelomljeno nogo in nevarnimi notranjimi poškodbami. Poklicali so zdravnika, ki je odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico. — Tja so te dni pripeljali še naslednje jxmesrečence: delavca Miha žužma-na, zaposlenega v kamnolomu v Trbovljah, ki mu
Ali so pljučne bolezni ozdravljive?
To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astmi, katarju, na pljudh, zastarelem kaliju, tasluzenju. dolgotrajni hrlparottl in hripi. pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2"-) s točnim naslovom na:
PIinLNANN d Co., BERLIN 619, nuggelstrasse 25-25-a
Oglas teg. od ministrstva socijalne politike, »aniteno oddelenie S. bt. 2416 od 12. XII. 1931
—	Za post — čas duhovne obnove je kaj primerna nova knjiga V. Fajdige »Božji otroci«, saj je v njej zgodba izgubljenega in zopet najdenega otroka božjega. Z veliko koristjo jo bodo uporabljali gg. duhovniki, pa tudi neduhovnikom more služiti kot knjiga o božji dobroti. Naročite jo v pisarni Marijinih družb, Ljubljana, Streliška 12, II. nadstr. Stane broš. 16 din.
—	Trgovci! Uhogrelce razpošilja vsako množino Stermeeki — Celje.
It
„AII-righft
enostavno — hitro —■ sigurno Ljubljana, Aleksandrova 4/11, tel. 39-09
KNJIGOVODSTVO
Oton Stiglic
— Razpis službo zaščitne sestre. Prejeli smo: Vaš ugledni list je objavil v današnji številki jxk1 nadpisom »Kaj pravite?« notico, ki v njej prikazuje javnosti razpis prostega mesta za skrbstveno sestro pri protituberkuloznem dispanzerju v Murski Soboti. V notici omenja sliko, ki jo od prosilke, ki želi biti nameščena, zahteva Krajevna I>rotituberkulozna liga v Murski Soboti. Ta primer vzjKjreja z načinom, ki se ga poslužujejo večerni ansambli za angažman pevačic. Izvolite, prosimo, uvaževati, da je protituberkulozni dispanzer v Murski Soboti, kakor vsi ostali v naši banovini, dobrodelna ustanova, pri katerem sodelujejo brezplačno in nesebično ugledne osebe, ki pri svojem človekoljubnem delu ne zasledujejo nobenih ne-lepih namenov. Zgodi pa se, da prosijo za shižlK) češče tudi telesno slabe in pohabljene osebe, ki nalogam dispanzerja ne morejo biti kos. Naravno
ŽREBANJE
I velike EFEKTNE LOTI. | RIJE Obrtnega druStva 1 za Kamnik In okolico
je na dan Sv. Jožefa dne
19. MARCA 1940
Glavni dobitek je Opel Kadet, moderna spalnica, motorno kolo, radijski aparat, 20 koles i.t.d. v vrednosti 120.000 Din
= Upokojen je bil višji računski inšpektor V. pol. skup. pri dravski finančni direkciji v
Ljubljani g. Tomšič Teodor.
*
—j »Komunizem, največje zlo naše dobe« je naslov knjige, ki jo je spisal v poljudnem slogu dr. Ahčin. Pisatelj podaja ves sistem komunizma ter ovrže njegove zmotne nauke. Knjigo toplo priporočamo ne samo v branje, ampak v resen študij. Broširan izvod stane 10 din, vezan 18 din in se naroča pri Zvezi fantovskih odsekov v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, I. nadstropje.
Kino Kodei/evo te/. 41-64 mmm
A
Danes ob Vi3., Vj6. in 1/,9. uri dva odlična velefilma:
Gozdni akordi
Hansi Knoteck in Paul Richter v najlepšem Ganghoferjevem filmu, veličastni posnetki deviške prirode, romanca v nebotičnih planinah
Kaznjenci
Pogled za sive zidove, kjer trpe in koprne nešteti izobčenci po civilizaciji, ki jih je zavrgla
— Za Krekov spomenik so darovali v zadnjem času sledeči dobrotniki: Ing. Božič 50 din, Dolenc Ivun, ravnatelj gimnazije v Novem mestu 1000 din, Valant .Milan 50 din, Nabavna in prodajna zadruga Izlake 100 din, dr. Josip Petrič, zdravnik 30 din, ing. šuštor, Dol. Stubica 10 din, dr. Ivo Cesnik, odvetnik 50 din, Posojilnica Kranjska gora 100 din, dr. Lujo Košar 100 din, skupaj 1490 din. Skupno doslej nabrano 31.924 din. Vsem darovalcem v itnenu odbora prisrčna zahvala! Ker se bliža 73let-nica rojstva in 25letnica smrti dr. Janeza Ev. Kreka, zato se ponovno obračamo na celokupno slovensko javnost, da pošilja svoje darove na naslov: Odbor za Krekov spomenik, Ljubljana, Zadružna zveza. ček. luč. 17.S64.
nerazumljivo je torej, ako je zahtevala liga predložitev slike, ki naj bi ji predočila prosilkino zunanjost. Slika naj bi v ostalem tudi preprečila, da službe ne dobi kaka »pevačica« ali lepotica, ki W pazila samo na svojo zunanjost, za težko službo dispanzerja pa ne bi imela ne srca, ne volje. Slika naj bi omogočila izbero take sestre, katere že zunanjost ne izdaja, da ni za lako službo. Fotografija mnogokdaj veliko pove! Nikakor pa liga s tem ni imela namena, sprejeti v službo lepotico, kakor bi morda mogla sklepati nejK)učena javnost. V Ljubljani, 10. februarja 1910. — Protituberku-lozna zveza.
—	Ali imate na vrtu kakšno breskev? Četudi imate samo eno, se vam izj>lača kupiti pravkar izišlo knjigo goriškega gojitelja breskev Evgena Arčona: >Kako gojimo breskve po sodobnih navodilih«. V njej boste našli praktične nasvete, po katerih je mogoče z malim trudom pridelati obilo lepih breskev. Knjigo z 80 stranmi vsebine, ki jo jjoiiazoruje 28 slik, dobite v vsaki knjigarni. Stane samo 6 din.
—	Da boste stalno zdravi, Je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vara obrani zdravje in mladostno svežost.
—	Oblačno in nestanovitno vreme is dežjem nam napoveduje današnja vremenska naj>oved, torej takšno vreme, kakršnega imamo že nekaj dni sem in kakršno vlada z majhnimi izjemami po vsej državi. V Belgradu so imeli v teh dneh precej padavin. Najvišjo temperaturo so zabeležili v Dubrovniku, Splitu in v Kumboru, namreč 12 stopinj. V Ljubljani je bila v petek najvišja temperatura 5, v solx)to zjutraj pa je kazal termometer 1.3. Toplota se torej polagoma dviguje.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
—	Anton Hren podlegel poškodbam. Pred dnevi smo poročali, da so iz Begunj pri Cerknici na Notranjskem pripeljali v ljubljansko bolnišnico hudo poškodovanega 20 letnega delavca Antona Hrena. Hren je bil na pustni dan v gostilni v fietfunjah v večji družbi, ki je veseljačila. Kmalu
je pri razstreljevanju padel na glavo velik kamen in ga občutno j>oškodoval, rudarja Rudolfa Klairi-čarja iz Zagorja, ki je, stopajoč v jamo, zdrsnil na spolzkih tleh in si pri padcu zlomil levo roko, triletnega posestnikovega sinčka Mihaela Kaslelica iz Slične, ki je doma padel z zapečka in si zlomil lovo nogo, ia posestnikovega sinka Slavka Mežka, ki si je pri smučanju zlomil desno nogo.
—	Priljubljeno majniško romanje na Trsat in v Split, združeno z izletom po morju na otok Rab in Hvar, bo tudi letos o binkoštnih praznikih. Kdor želi podrobna pojasnila, naj javi svoj naslov na dopisnici na upravo »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Dve tatvini v gorenjskem vlaku. V kupeju IT. razreda brzovlaka na progi Bled-Ljubljana, je bila ukradena Lumoževskemu Aleksandru črna usnjata listnica s 300 din gotovine in državljansko izkaznico. — Posestnici Alojziji Princ pa se je med vožnjo v gorenjskem vlaku pridružila neka mlada ženska in ji je med pogovorom izmaknila iz torbe manjšo vsoto denarja.
30. Draiba kož
divjadi na velesejmu 4. marca 1940
3Tgvf Ljubljana ..Dlaja hoža", tfelesejein
—	Lastni interes vsakega bolnika, ki želi ozdraviti od astme, pljučnih in podobnih bolezni, je, da izkoristi ponudbe tvrdke Puhlmann & Co., Berlin 619, Muggelstrasse 25/25a, ki obstoja že nmogo let in brezplačno razpošilja poučno brošuro s slikami. Preberite oglas na strani 6.
—	Gg. rezervni oficirji! Vse, kar potrebujete za Vašo uniformo, dobite najceneje pri tvrdki A. K a s s i g, Ljubljana, Miklošičeva c. 17 — blizu glavnega kolodvora
—	Nevaren divji lovec je Ludvik Geci iz Motvarjavcev v Prekmurju. Na jesenskem zasledovanju divjačine v obmejnem gozdu ga je presenetil lovski čuvaj Štefan Perša, vprav ko je v družbi z dvema drugima tatinskima lovcema ogledoval dve ustreljeni srni. Gecijeva tovariša sta takoj pobegnila, on sam se je pa postavil čuvaju po robu in sprožil vanj puško ter ga ranil v lice in roko. Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti je bil obsojen na 1 leto in 5 dni robije, oba njegova tovariša pa samo na teden dni zapora.
za
razplod
Žive fazane
prodaja Jugolov, pošt, pred. 72, Zagreb.
— Občinsko štampiljko je zlorabil mlinar trnest Lutar iz Hodoša v Prekmurju. Kupil je pri tvrdki Majdič v Celju za IS.000 din mlinskih strojev. Ker ni imel dovolj denarja, je naslovil na tvrdko vlogo s pečatom bivše občine Krplivnik, ki je bila s komasacijo ukinjena, da ta prevzame obvezo za odplačilo kupnine v mesečnih obrokih. Ko mu je zmanjkal denar za prvi obrok, je spet uporabil štampiljko na prošnji za odgoditev plačila Ko je prišla prevara na dan, je romal pred okrožno sodišče v Murski Soboti, kjer je dobil 4 mesece zapora.
Žrebanje knjižnih nagrad Družbe sv. Mohorja
Izžrebane so bile naslednje številke: 1311 (1. nagrada, knjig za 2.500 din), 1333 (2. nagrada, knjig za 2000 din), 543 (3. nagrada, knjig za 1500 din), 861 (4. nagrada, knjig za 1000 din), 505, 20 (5 in 6. nagrada, knjig za 500 din), 1004, 1353, 993 1224 (7. do 10. nagrada, knjig za 250 din), 230, 1424, 1126, 1016, 1194 (II. do 15. nagrada, knjig za 200 din), 894, 721, 870, 907, 1284, 1427 158, 594, 315, 124 (16, do 25. nagrada, knjig za 100 din), 151, 481, 166, 2, 1085, 575, 808. 65, 783 99, 273, 1108, 915, 1300, 1272, 969, 259, 36, 291, 127 (26. do 45. nagrada, knjig za 50 din)
Lastniki izžrebanih številk naj nam pošljejcf kupone z navedbo svojega točnega naslova in s sporočilom, katere knjige naše Založbe žele kot nagrado
DRUŽBA SV, MOHORJA V CELJU
Ljubljana, 11. februarja
Gledališče
Drama: Nedelja, 11. febr. ob 15: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava, fzven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Praznik cvetočih češenj«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 12. febr.: »Tri komedije«. — Torek: Zaprto.
Opera: Nedelja, 11. febr. ob 15: »Lumpacius Vagabundus«. Izven. Ob 20; »Frasquita«. Izven, gostovanje Zlate Gjungjenac. — Ponedeljek in torek: Zaprto.
Radio Ljubljana
Nedelja, 11. februarja: 8 Jutrnji pozdrav
—	8.15 Tamburaški orkester (vodi g. A. Karmelj)
—	9 NajKivedi, j)oročila — 9.15 Prenos bogoslužja iz trnovske cerkve: M. Tome: Druga slovenska maša — 9.45 Verski govor (g. dr. Vilko Fajdi-ga) — 10 Plošče — 10.15 Instrumentalni dueti: klavir in harmonij — 11 Drobiž za drobiž (plošče) — 11.45 Klavirski trio (gg. SI. Marin, L. Comelli, dr. D. Švara) — 12.30 Poročila, objave
—	13 Napovedi — 13.02 Nedeljski koncert Radijskega orkestra — 16.30 Pol ure za dijake — 17 Kmetijska ura: Oskrbovanje sadnega drevja (g. Franjo Kafol) — 17.30 Koncert godbe »Zarja« — 18.30 Veselje na deželi (plošče) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Operetni napevi (Radijski orkester)
—	21.15 Samospevi: ga. Marija Mlejnijc- Sibinovič, pri klavirju g. prof. Krmpotič Ivica — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Moderni ritmi (plošče).
Ponedeljek, 12. februarja: 7 Jutrnji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila, — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Ruske pesmi (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Zdravstvena ura: Dedne bolezni (g. dr. A. Brecelj) — 18.20 Šrainli (plošče) — 18.40 Josip Pagliaruz/.i Krilan (g. dr. Jože Lovrenčič) — 19 Napovedi, jx>ročila — 19.20 Nac. ura: Ililandar in naša prosveta (Prof. Burkovič) — 19.40 Objave — 19.45 Več manire — pa brez zamere (g. Fr. Go-vekar) — 20 Ljubljan. godalni kvartet — 20.45 Koncert slovanskih pesmi in jjlesov (Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Ci-traški dueti ((g. Vilko Skok in Ivan Kosi).
Drugi programi
Nedelja, 11. februarja: Belgrad: 19.40 Srbske narodne — 21 Bolgarske narodne — Zagreb: 20 Vok. koncert — 21 Zab. koncert — Bratislava2 30 Izseljenska oddaja — 21.25 Moyzesova I. simfonija — Sofija: 20 Sonate — 20.30 Operetna gl.
—	Angleške postaje: 19.35 Violončelo — 21.45 Angl. pesmi — Beromiinster: 20 Straussova opera »Elektra« — Budimpešta: 19.40 Leharjev večer — Bukarešta: 19 05 Romunska gl. — Horby-Stockholm: 21 Ork in vok. konc. — Trst-Milan: 21 Siinf. konc. — Rim-Bari: 21 Verdijeva opera »Trubadur« — Florenca: 19.40 Budimpešta — Oslo: 17.30 Simf. konc. — 19.30 Orgle — Sottens: 21.30 Leoncavallova opera »Bajazzo«.
Prireditve in zabave
Podmladek Rdečega križa na klasični gimnaziji v Ljubljani priredi v četrtek 15. t. m. ob 20 v frančiškanski dvorani akademijo s pestrim in izbranim sporedom. Stopili bodo pred občinstvo skrbno pripravljeni.G. prof. Cerar je vse tri šolske zbore za to priliko dobro uvežbal. Poleg tega pa se bodo izvajale še baletne in dramatske točke ter recitacije. Najlepš' pa bo instrumentalni del, kjer bodo med drugimi nastopili tudi nekateri vaši znanci. Vsi starši, bivši dijaki in prijatelji mladine ste vljudno vabljeni.
V frančiškanski dvorani bo danes popoldne ob j> velezanimiva igra v sedmih slikah »Podrti križ«, za katero vlada v vseh naših krogih veliko zanimanje. Igralci Stolne prosvete jamčijo, da bo igra v vseh točkah popolnoma zadovoljila. Vstopnice se dobivajo dojjoldne in popoldne pri blagajni. Ker je povpraševanje po boljših sedežih zelo veliko, je treba priskrbeti si vsiopnice še v dopoldanskih urah.
Predavanja
Salezijanska prosveta na Kodeljevem priredi v ponedeljek, dne 12 t m. v gledališki dvorani Salezi-janskega mladinskega doma skioptično predavanje o »slovenskem domu«.
Sestanki
Pogrebno in podporno društvo državnih uslužbencev vabi na zborovanje društvenih članov, ki bo v nedeljo 18. t. m ob 8 v dvorani Delavske zbornice. Vslop dovoljen samo članom, zato prinesite članske knjižice s seboj.
Lekarne
Nočno službo i-najo lekarne: v nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 31; v ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Ba-hovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta.
Poizvedovanja
Izgubila se je psica bernardinske pasme, rumeno-belo lisasta. Pogrešajo jo že teden dni. Najditelj se naproša, da jo odda v Zavetišče sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9.
Zatekel se je mlad črn pes. Karunova ulica 4.
Ženski dežnik sem zgubila od Poljanske ceste do Prešernovega spomenika. Poštenega najditelja prosim, da ga izroči v podružnici »Slovenca«, Miklošičeva c. 5
1I»B IJ4N4
Originalno darilo smučarjem
Ljubljanski župan dr. Juro Adlešič že slovi po svojih pomenljivih in zaradi visoke estetske cene dragocenih darilih za razne tekme in druge prilike. Za III. zvezne smučarske tekme ZFO je pa župan g. dr. Adlešič podaril zmagovalcu tako originalno darilo, da bo zbudilo pozornost gotovo tudi v inozemskih smučarskih krogih, in tako bomo namesto že vsakdanjih pokalov in drugih šablonskih daril tovarniškega izdelka kmalu tudi pri velikih inozemskih mednarodnih tekmah opazili zlato smučarsko palico kot nagrado zmagovalcu. Po načrtu že priznanega mojstra podobnih daril, mestnega arhitekta inž. Borisa Kobeta, je posrebrarska in pasarska delavnica Bratov 2muc na Tyrševi cesti izdelala to smučarsko palico, ki jo sedaj vse občuduje na Miklošičevi cesti v izložbi jU	tvrdke »Radio«. Palica sama je
li	'i.	iz »ljubljanske ebenovine«. kakor
po pravici imenujemo zaradi tisočletnega ležanja v vlažni globini Ljubljanskega Barja popolnoma počrnelo hrastovino. Hra-stovina torej ni čmo pobarvana ali lužena, temve* je niena naravna barva tako črna. Ročaj z verižico in konica s kolescem sta na roko stružena iz pozlačene kovine za novce. Na ročaju je graviran napis: »Dr Juro Adlešič, župan mesta Ljubljane, zmagovalcu na 3 zveznih smuških tekmah ZFO — MCMXXXX«. Kolesce je posejano s 64 velikimi in majhnimi belimi češkimi dragulji ter se giblje r.a dveh tečajih na vse 6trani kakor kolesa pri pravih smučarskih palicah. Vsi kovinski deli so masivni ter je palica visoka 1.25 m da ima torej normalno velikost smučarske palice. Spet je naša umetnostna obrt dokazala, da nikakor več ne potrebujemo uvoženih šablonskih daril tovarniškega izdelka, ker smo s to palico gotovo dali pobudo in zgled celo tuji umetnostni obrti, a Ljubljana se je spet izkazala s svojstveno ea-tnislijo in odličnim estetskim okusom.
Zdravilno delovanje Rogačhe mineralne vode:
Pri lenivosti črev je često dovolj, če pijete vrelec Tempel in v kratkem času izginejo neugodnosti.
Predavanje prof. dr. Blaznika
o cehih na Slovenskem
V petek je imel na prosvetnem večeru ljubljanske Prosvetne zveze v frančiškanski dvorani nad vse zanimivo predavanje v cehih v Sloveniji znani zgodovinar prof. dr. Pavle Blaznik iz Celja. V svojem predavanju je naznačil najprej razvoj obrti v mestih in podeželju v srednjem veku; njihov značaj je podal z opisom slavne slike trpečega Kristusa v Črngrobu, ki je pač edinstven zgodovinski dokument srednjeveških obrti Ko tako poda razmere v srednjem veku ter samoobrambo obrtnikov za svojo obrt, tudi že obenem naznači, odkod je nastala misel na cehe, ali cunfte, kakor 6e tudi ponekod imenujejo. Njihov postanek je tesno povezan z religioznim, cerkvenim življenjem, pa tudi gospodarsko 60-moobrambo. Tako so se cehi po stanovih skupno udeleževali cerkvenih slavnosti, sodelovali pri procesijah, pasionskih igrah, pogrebih itd., pa tudi skrbeli za dobrobit svojih članov ali potujočih tovarišev. Blaznik je razbral podrobno sestav takih cehov, njihovo organizacijo pa tudi njihovo udejstvovanje na religioznem, socialnem, gospodarskem in nrav-nem polju in to vse z ozirom na cehe v Sloveniji (Ljubljana, Kranj, Kamnik, Tržič, Krško, Novo mesto, Celje itd.). Posebno je očrtal cehovske svoboščine. ki pa so z novimi razmerami vedno bolj plahnele ter so prestale s francoskimi časi. Ostala pa je živa še tradicija tako v Tržiču (kovaška nedelja), še bolj pa in edinstveno 6vežo v Škoiji Loki, kjer je še sedaj cehovsko življenje ohranjeno v stari obliki, seveda samo še kot bratovščina in tradicija, ne pa več kot gospodarska osnova. Številne skioptične slike, ki so spremljale živo besedo, so ponazarjale cehovsko organizacijo slovenskih obrtnikov ter tudi pokazale njihov živ 6pomin v Škofji Loki. Predavanje je bilo gotovo nad vse zanimivo in je odprlo lep pogled v srednjeveško organizacijo cehovstva.
Kakor poroča Prosvetna zveza, ima na razpolago predavanje ter ga priporoča zlasti društvom v naših podeželskih mestih, Predavanje je vredno da bi izšlo v kakem našem strokovno obrtniškem glasilu, da osveži v njih stanovsko tradicijo.
Naslednje predavanje v okviru Prosvetnih večerov bo imela ga. dr. Melita Pivec o ženskih samostanih na Slovenskem. Na predavanje vabimo že sedaj ljubljansko občinstvo (16. februarja t. m.).
1 Lovsko društvo Ljubljana bo imelo svoj redni občni zbor 19. febr. ob 20. v restavraciji »Zvezda« v Ljubljani.
1 Družba sv. Vincencija Pavelskega. Ljubljanske in okoliške konference imajo danes po sv. maši (ob 7) zborovanje ob pol 9 v Marijanišču v zbo-rovalni dvorani! Vsi člani vseh konferenc nujno vabljenil
1 Sklep duhovne obnove pri frančiškanih. Danes popoldne ob 4 bo slovesen zaključek duhovnih vaj v frančiškanski cerkvi. Najprej bo sklepna pridiga g. svetnika Karoja, nato pete litanije Matere božje in papežev blagoslov, ki je združen s popolnim odpustkom. Po pobožnosti bo delitev spominskih podobic.
1 Ljubljana dobi krematorij za sežiganje mrhovine. Važno vprašanje higijene vsakega naseljenega kraja zlasti pa mest je pokopava-nje mrhovine. Ljubljanski mestni konjač pokopava mrhovino na zemljišču v Mestnem logu, ki ie primerno oddaljeno od človeških bivališč. Višina talne vode in deloma močvirni teren zemljišča pa ovira hitro trohnenje in razkrajanje mrhovine ter zato ni izključeno oku-ženje bližnjih travnikov, ako krti oziroma mrčes, prinesejo izpod zemlje bolj odporne bolezenske bacile. Preračunski načrt mestne občine za leto 1940-41 pa je že ugodil zahtevi mestnega fizikota, da se v Ljubljani zgradi poseben krematorij za sežiganje mrhovine, s čemer bo v Ljubljani rešeno važuo higijensko vprašanje.
1 Delo Ljubljanske reševalne postaje v preteklem letu. Kakor znano, vzdržuje mestna občina ljubljanska moderno opremljeno reševalno postajo z izvežbanim osebjem. Za prevoz bolnikov in ponesrečencev so na razpolago trije sodobni avtomobili, poseben avto pa je namenjen za prevoz malezljivih bolnih. V letu 1939 je reševalna postaja opravila 4575 prevozov ter prepeljala skupno 4644 bolnikov oziroma ponesrečencev. Bolezni, odnosno vzroki prevoza so bili naslednji: notranje bolezni 1225, poškodbe, nezgode in zastrupi jenja 872, porodi in splavi 555, vnetje slepiča 158, samoumori 57, nalezljive bolezni 234, prevozov umobolnih je bilo 102, živčnih bolezni in kap 67, ra/ne krvavitve 163 in drugih prevozov 1133. Uslužbenci reševalne postaje so bili ob vseh prilikah ljubeznivi in požrtvovalni, dasi so morali opravljati svojo službo često v najtežjih razmerah daleč izven mesta in ob najslabšem vremenu.
1 Dekliški krožek Trnovo priredi tridnevni zdravstveni tečaj v torek, 13 febr., nedeljo, 18. febr. in torek, 20 febr. t. 1. vsakokrat začetek ob 20 v Prosvetnem domu — Karunova ul. 14 (velika soba). Vljudno vabimo V6e članice D. K. kakor tudi naše žene, da se zdravstvenih večerov udeležujejo. Na tečaju bo praktično pokazana teorija domačega zdravnika, ki je vsaki ženi in vsakemu dekletu nujno potreba. Predavanja je oskrbela SI. k. ž. zv. Vabi odbor.
1 Najlepše počaščenje spomina dr. Pavla Groš-lja. V spomin svojega ljubega prijatelja, Pavla z Mirja, je poklonil Prirodoslovnemu društvu v Ljubljani g. dr. Josip C. Oblak, odvetnik in pisatelj v Ljubljani, 1000 din in pristopil s tem kot ustanovni član. — Neimenovani pa je daroval za »Sklad prof. dr. Pavla Grošlja« 300 din. Prirodo-slovno društvo se obema velikodušnima darovalcema najtopleje zahvaljuje s pozivom, da tudi drugi slede njunemu vzgledu in< tako najlepše počaste spomin nenadomestljivega prirodoslovca-poeta.
I Jugoslovansko kirurško društvo, sekcija Ljubljana, ima dne 13. februarja 1940 ob 18 strokovni sestanek v predavalnici bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani. Spored: predavanje dr. Breclja Bogdana: Pavvelsova operacija in njena indikacija; dr. Kune Boris: Ulcus eruris. Vabljeni vsi zdravniki!
Otroški zdravnik Dr. Lllhd DCZlC
zopef redno ordlnlra Turnogralsha 4/1.	Tel. 38-39
1 Za dobrih osem kilometrov cevi je bilo lansko leto povečano vodovodno omrežje v Ljubljani. Na mestni vodovod je bilo priključenih v preteklem letu nanovo 237 hiš. Zdaj meri celokupno vodovodno omrežje Ljubljane 173 km 510 m.
I 173 novih stanovanjskih hiš je bilo v letu 1939 zgrajenih v Ljubljani. S tem je bilo nanovo pridobljenih 602 novih stanovanj, od tega 537 malih in 65 velikih. Potom prezidav odnosno adaptacij pa je bilo pridobljenih nanovo 57 stanovan j, od tega 49 malih in 5 veli-likih. Skupno je bilo torej lansko leto nanovo urejenih v Ljubljani 656 stanovanj. Kljub temu pa je potreba po malih stanovanjih, za katera bi zmogli najemnino manj premožni sloji, še vedno velika.
1 Koliko je v Ljubljani lokalov za prodajanje živil. Koncem leta 1939 je bilo po poročilu mestnega fizika v Ljubljani 9 restavracij, 247 gostiln, 17 kavarn, 51 bifejev, 14 krčem in vinotočev, 13 ljudskih kuhinj, 7 hotelov, 73 pekarn, 66 mlekarn in 70 drugih obratovalnic z živili. Vse te lokale so redno pregledovali organi mestnega fiziknta. Vse nedostatke so lastniki odpravljali redno v sporazumu z uradnimi organi.
1 Društvo Meščanska šola in dom Ljubljana-Vič se najtopleje zahvaljuje za podarjene podpore sledečim tvrdkam: Korn Teodor, Košenina Franc, Umek Ivan, Mrak Ivan in Sedej Ivan. Omenjene tvrdke so bile zaposlene pri zidavi novega poslopja meščanske šole na Viču. Podarjeni zneski se bodo porabili za siromašno šolsko mladino.
Pod pariškimi mostovi
JEAN PIERRE AUM0NT - MICHKL SIMON KINO SLOGA tel. 27-30
Film ganljive ljubezni, vernega prijateljstva in vedrega humoria. Danes ob 10.30 (znižane cene) ter ob 15.. 17.. 19. in 21. uri.
založba NAŠA KNJIGA
LJUBLJANA — Jugoslovanska knjigarna
Izlla je prva knjitfu »PRIČE TRPLJENJA GOSPODOVEGA« od Papinija
Drug« knjiga: »ALAHOV VRT« od Hichensa, ki jo naročniki komaj čakajo,
izide za Veliko noč Tretja knjiga: Jalen: »PREVISI«
Četrt, knjiga: »DANES GROFJ1 CELJSKI IN NIKDAR VEČ« izide po programu
Ali ste ie naročili knjižno zbirko ..NaSa knjiga" 1940T
ŠE JE ČAS ŠE JE ČAS
ŠE JE ČAS
da jo naročite za din 240'— na mesečne obroka po din 20"— |
da z naročilom uveliavite pravico do 25% popusta pri vseh knjigah Jugoslovanske knjigarne (le pri šolskih ne);
da napolnite knjižno omaro z lepimi knjigami, ki so zadnjih sedem let izšle v knjižnih zbirkah ter jih bomo dajali po globoko znlftanllt conah samo narotnlkom kn.ižne zbirke >Naša knjiga«
Vsa pojasnila pri založbi »NAŠA KNJIGA«, Jugoslovanska knjigarna
l Zanimivosti z živilskega trga. Zaradi slabega vremena, poprej sneg, nato mraz in zadnje dneve južno vreme, se letos živilski trg še ni nikakor mogel oživeti. Včeraj je bilo na trgu pomanjkanje jajc, ki so bila še vedno po 2 din komad. Trg nudi drugače naprodaj vse dnevne živilske potrebščine po stalnih cenah. Krompir je še vedno po 1.75 do 2 din kg. Domača čebula po 10 din kg. Zeljnate glave srednje po 2 din, druge še dražje. Fižol je po 7 do 8 din kg. Dalmatinska cvetača se je nekoliko pocenila,, ker jo je obilo na trgu. Bila je po 5 do 6 din kg. Razna zelenjava je primerno draga. Izredna posebnost je bila, da je neka bra-njevka prodajala še lepe, zimske hruške po 12 din kg. Cene drugim živilom so ostale v glavnem neizpremenjene.
ZOBOZDRAVNIK
dr. PavloCK Franc
ordlnlra na Oospovetsht cesil SI. 3
I Naraščanje Ljubljanice. Zaradi južnega vremena, ki traja že peti dan, se sneg naglo taja. Ljubl janica je začela naraščati. Na špici je terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice včeraj zjutraj izmerila, da je tam Ljubljanica narasla za 60cm. 1 lidrocentrala na Fužinah je včeraj opoldne javila, da je Ljubljanica tam narasla že za 95 cm. V času najhujšega mraza v januarju je dosegla tam najnižje stanje 65 centimetrov pod normalo.
1 Letna prijava biciklov in kočij za leto 19^0. Uprava policije v Ljubljani opozarja fi&tnik'e biciklov in fijakerskih voz, da se rok ža prijave vozil bliža koncu in da bodo morali od 1. marca 1940 zamudniki plačati poleg redne takse še kazensko takso, ki znaša za vsak bicikel 37.50 din, za vsako kočijo 67.50 din.
1 Letna prijava motornih vozil za leto 1940. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike motornih vozil, da prijavijo svoje avtomobile, avtobus'e in motocikle najdalje do 29. t. 1., ker bi po 1. marcu 1940 morali plačati poleg redne takse še kazensko takso, ki znaša za vsak avtomobil in za vsak avtobus 180 din, za vsak motocikel brez prikolice 80 din, za vsak moto-cikel s prikolico pa 92 50 din.
1 Letna overovitev vozniške izkaznice za voznike motornih vozil. Uprava policije v Ljubljani opozarja lastnike vozniških izkaznic, da je rok za plačilo banovinske takse na te izkaznice samo še do konca tega meseca. Obenem poziva prizadete lastnike, da v določenem roku iste predlože v overovitev za leto 1940. Zamudnike bo zadela kazen.
Kvalitetno blago
je trpežneJJe — zato tudi cenejie 1 Z obleko pa imate veselje le. če Vam dobro prisloja! — Obiščite znano domačo tvrdko
LJUBLJANA _	Aleksandrova c. 7
kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah.
III
Drag« Stlurab
II
| PLES m DY0RCI)
Najboljša muzikalna komedija z novo, mlado film. zvezdo Alida Vatli. Balet milanske ,Scale'
Oh 10.30 15„ 17., 19. in 21. uri
Kino Matica 21-24
i
Veseloigre redostl, ciganske miizlke. lepih pesmi, ognjevitega temperamente, ljubezni In kavallrstve!
v	Gustav Frohlich
Camilla Horn, Tibor Halinay, Glasba: Paul Abraham
KINO UKI9N Ssisfsn 22=21
Cardaš - kavalirjl
Ob 10-30 dopoldne (znižane cene) ob 15., 17., 19. in 21. uri
1 Z nabiralnimi polarni so na lahek način hoteli priti do denarja trije ljubljanski mlajši nepridipravi. Njihov idejni vodja in organizator je bil 28 letni zasebni uradnik brez posla B. F., ki se je moral svoječasno že zagovarjati pred sodiščem zaradi poneverb. B. je organiziral vso stvar takole: pri nekem graverju je dal napraviti štam-piljko za »Združenje absolventov trgovskih šol«, Ki jo je pritisnil na več nabiralnih pol, s katerimi so on in oba njegova pajdaša hodili okrog trgovcev in drugih strank ter pobirali prispevke za »akademijo«, ki jo bo to društvo priredilo, da »izboljša težak gmotni položaj absolventov trgovskih šol«. Tako je stalo na nabiralni poli in s podobnimi besedami so nepridipravi tudi utemeljevali svoje moledovanje okrog ljubljanskih trgovcev. Posrečilo se jim je na ta način, da so nabrali nad 1000 din gotovine in okrog 40 raznih daril za »akademijo«. Eden od njih se je te dni oglasil pri trgovcu Novaku na Kongresnem trgu. Le-ta pa se ni dal speljati na led, temveč je vpraša! nabiralca, kdo ga je poslal. Nabiralec, ki morda res ni vedel, kaj se skriva za tem nabiranjem, je povedal ime B. F. Trgovec ga je nato s svojim omočnikom poslal v tajništvo trgovskih združenj, jer so seveda kmalu ugotovili, da se za tem nabiranjem skriva goljufija. Policija je B.-ja hitro izsledila in tako napravila konec njegovemu početju.
1 Nepoboljšljiv tat je 28 letni Ivan Ježek, star znanec policije in sodišča. Več kakor polovico svojih mladih dni je preživel po ječah, kjer si je nakopal tuberkulozo. Zdaj je njegova bolezen že blizu zadnjega štadija in ne bo mu več dolgo usojeno življenje v senci kriminala. Kljub temu pa, da že bela žena steguje svojo roko po njem, išče še vedno prilike, da kje kaj izmakne. Oni dan se je sukaf v poslopju Okrožnega urada, kjer je neki pacientki, med icm ko je šia v sobo k zdravniku, izmaknil torbico, v kateri je bilo 200 din. '
Poleg tega je opeharil brezposelnega reveža Bertonclja Jožeta za čedno Hubertus-suknjo. Ber-toncelj mu jo je iz usmiljenja posodil, Ježek pa je šel in jo še isti dan prodal za 60 din...
I Razne tatvine. Brumec Ivan je prijavil policiji, da mu je bila v pustni noči v nekem lokalu ul<radena srebrna moška ura »Ornega« z 18 rubini in kvadratni obesek v skupni vrednosti 2900 dinarjev. — V stanovanje Bernard Božene na Tyr-ševi cesti 127 se je splazil ponoči neznan tat in odnesel zlato damsko zapestno uro z verižico in eno damsko obleko, v skupni vrednosti okrog 800 din. — Neki kurji tat pa se je splazil v noči na 8. februarja v kurnik Košute Martina, nasproti glavnega kolodvora, in odnesel iz njega pet kokoši, vrednih 100 din. — Tinti Ladislavu pa je nekdo odnese! z dvorišča hiše Pod Ježami št. 19 šotor rjave barve v vrednosti 400 din. — Plut Mariji na Domobranski cesti št. 13 je bilo ukradenih 530 din in ključ veznih vrat iz torbice, ki jo je imela v stanovanju na mizi.
f Višji sodni svetnik Jože Kovač
najstarejši slovenski sodnik
_	"Novo mesto, 10. februarja.
Kdo ga ni poznal, ko jo je kljub svojim devetin-osemdesetim letom mahal vsak dan po mestnem trgu na svojo merico dalmatinca? Nadsvetnik Kovač, najstarejši slovenski sodnik, trd kakor grča. Bil je doma iz Suhe Krajine, tam kjer je svet kamenit in kjer se mora človek trdo boriti z naravo za svoj obstanek Zato ga je življenje napravilo kremeni-tega, zdravega in odločnega. Ni ga bilo dogodka, da ga ne bi zanimal in da ne bi bil pozoren na kak važnejši kazenski primer, ki se je dogodil. Še vedno je živel i nami, še vedno nas nadziral, kako čuvamo nad zakoni in kako jih izvršujemo. Človek bi si mislil v njegovih letih, da sploh ne ve, kaj se dogaja, kako njegovi stanovski tovariši žive na mestih, na katerem je on že zdavnaj služboval Nadsvetnik Kovač je bil med starimi ljudmi res prava izjema, še vedno je živel z duhom časa, bil je kljub svojim visokim letom vedno čil in svež. Veselil se je življenja, hrepeneče pričakoval, kdaj bo zaku-kala kukavica, hudomušno pravil, koliko let mu je še nafcukala in kdaj bo bo šel zopet lahko z bližnji potok, da se bo kopal in tako dosegel vsakoletni rekord. Hotel je dočakati sto let in več, tako mi je pravil, da se je pogodil v maju s kukavico.
Prestrigla je pa tudi njemu bridka smrt račune, nenadoma ga je nam vzela, odšel je od nas, ne da bi se mogli posloviti, ne da bi mu kaj naročili za oni svet. Saj se je tako hladnokrvno razgovarjal o smrti, k ak or da je vsak čas pripravljen na njen obisk. Pa je tudi bil, bil jc globoko veren in kakor je rad prihajal v družbo, tako tudi ni nobenkrat pozabil na svoje verske dolžnosti. Tudi pokaral te je, če je videl, da si bil mkčen in brezbrižen v verskem oziru.
Tak je bil naš nadsvetnik, pravi sodnik nad drugimi ici nad seboj. Markantna osebnost je z njim izginila iz Novega mesta in dolgo ga ne bomo mogli pozabiti. Danes smo ga spremili na zadnji poti na šmihekko pokopališče ob številni udeležbi njegovih znancev in prijateljev, zlasti njegovih stanovskih tovarišev.
Naj počiva v miru, njegovim, zlasti gospej soprogi in obema hčerkama pa želimo naj 6e potolažijo v nadi, da 6e še kdaj vidijo.
t k
Stokrat na odru
Kdo ne pozna prijazne in prikupne mladenke Marije Bečajeve z Borovnice, ki praznuje svoj stoti nastop na borovniškem prosvetnem odru. Mimo tega jubiltja ne smemo kar tako iti, saj je vendar zaslužila, da se je spomnimo v »Slovencu«. Marija pa praznuje tudi tOletnico delova-v borovniškem pro-, , ,	svetnem društvu. Po-
žrtvovalno deluje v dekliškem krožku in jo vidimo med prvimi telovadkami. Njena vesela narava razveseli vse. ki pridejo z njo v stik. Njeno največje veselje pa je oder, ki je z dušo in srcem navezana nanj. Skromna.' I ju-bezniva in nasmejanega obraza daje veselje in korajžo vsem. Svojega očeta, ki je bil v železniški službi, je Marija izgubila že pred dvajsetimi leti. Njena skrbna mati gospodari doma in Marija se jo i vso ljubeznijo oklepa, ker ve, kaj je mati. Naša Morija ne zna biti žalostna, vedno jo bomo srečali z nasmejanim obrazom, prav kakor jo vidite na sliki. K jubileju, ki ga praznuje naša odlična prosvetna delavka, ji iskreno čestitamo z željo, da bi tudi v bodoče posvetila v»e »voje zmožnosti in sjjosobnosti ljudski prosveti. Bog živi našo Marijo.
Schichf"
dobro, blago Schichtovo milo, l<i med kuhanjem struji skupaj , kisikovimi mehurčki skozi tkanine in odpravi vso nesnago. Perilo se kar sveti tako je čisto in belo.
RADION BELINA!
V spomin f msgr. Jakobu Gašpariču
»Razveselil sera se, ko so mi rekli, v hišo Gospodovo pojdem Reven sem bil rojen, reven umr-jcm«. To so prvi stavki njegove oporoke. Skromno se čujejo te njegove besede, pa vendar so bile osnova za vse njegovo življenje. Saj bi on lahko, po svojih zmožnostih postal premožen, pa je sam sebe žrtvoval v blagor ljudstva. »Z dobrotljivostjo bom začel«, tako je bilo njegovo geslo ob nastopu trbo-
nje, da se to v kratki dobi izvede. Predobro se je zavedel, kolikega pomena bi bila ta ustanova za Trbovlje, v sredini rudarskih kolonij.
Prilagoditi se je znal v vse razmere. V družbo je rad zahajal, a nikdar se ni omejil na gotovo omizje. Govoril je malo, a kar je izrekel, je držalo in nikdo ga ni mogel drugače prepričati, pa se mu tudi ni oporekalo. Častihlepja ni poznal, še celo sovražil
Pogreb msgr. Jakoba Gašpariča v Trbovljah na pokopališča
veljske župnije. Držal se je trdno V6e življenje Kristusovega nauka »Ljubi Boga nad V6e, svojega bližnjega pa kakor samega sebe«. Visoko naobražen, impozantne postave, je bil ponižen, skromen, kakor brat med brati. Naj je bil gospod, kmet ali delavec, v vsakem je gledal samo človeka s krščanskega vidika, namreč, da smo vsi ljudje med 6eboj bratje in sestre v Kristusu. Zato je bilo njegovo delo utrjevanje Kristusovega duha med ljudstvom in ko je tako ustvarjal duhovno življenje svojih laranov, je bilo vidno opaziti napredek srčne in duhovne kulture med ljudstvom.
Dasi jc bil duhovnik, se je živo zanimal za vsako delo izven cerkve. Povsod si ga videl v prvih vrstah, najsibo pri dobrodelnih, prosvetnih ali soci-jalnih društvih. Mladina mu je bila posebno pri 6rcu. Da bi jo rešil cestnega pohajkovanja, se je mnogo trudil, da bi se za njo zgradilo zavetišče in cerkcv na Vodah, kjer je središče rudarske industrije. Vin-cencijeva konferenca, katere vodja je bil vsa leta od ustanovitve 6em, je v ta namen že kupila obširno zemljišče. Naložil si je s tem ogromno dela. Popolnega uresničenja te, za Trbovlje zelo važne ustanove, 6icer ni doživel, a stvar je v toliko zrela, da je upa-
je v6ako tako mišljenje. Odlikovan z raznimi posvetnimi in cerkvenimi odlikovanji, a njih vidna znamenja ni nosil nikdar ali se dal titulirati.
Prosvetna društva je rad podpiral. Ako se njih prireditev ni mogel radi pomanjkanja časa osebno udeležiti, svoj dar je gotovo prispeval. Posebno v čislih je pa imel cerkvene organizacije. Kako je bil vesel, videč, kako stopajo številni možje in fantje k obhajilni mizi, kako rad je vsaki umrli članici Marijine družbe žen ali deklet na grobu govoril poslovilne besede Sploh je pa bilo V6e njegovo delo usmerjeno le v prid katoliške Cerkve.
Njegovo življenje je tako polno vsevrstnega dela, da ni mogoče v kratkih besedah povedati. Omeniti nam je pa dolžnost, da se je pod njegovim žup-nikovanjem zgradila v Hrastniku, ki spada cerkveno pod Trbovlje, cerkev Kristusa Kralja, kjer se 6edaj lepo razvija versko življenje, medtem, ko je bil poprej ta kraj v verskem oziru zapuščen in prepuščen drugim za narod nevarnim vplivom. Plodonosno je bilo njegovo delo v vseh ozirih v Trbovljah, to se vidi že danes, kakor 6e bo še mnogo let. Bog mu povrni za vse njegove dobrote, mi pa molimo zanj in ga ohranimo v hvaležnem 6pominui
nih predavateljev. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor, v katerega je prišel na novo strokovnjak za plinsko obrambo prof. Modic.
m Danes popoldne ob pol |>etih Im> v Melj-skein otroškem vrtcu, Erjavčeva ulica št. 3, predaval odvetnik dr. Andrej Veble o temi: »Kuj je zanimivega v evropskih državah«. 1're-davanje bo zelo poučno in zanimivo ter vabimo vse prijatelje Meljskega prosvetnega društva k udeležbi.
m Ljudska univerza. O bistvu in pomenu demokracije bo govoril v ponedeljek, 12. februarja dr. Kvgen Sludovič, rektor ekonom, kom. visoke šole v Zagrebu.
m Občni zbor podružnice ZAKS v Mariboru bo 18. februarja ob pol devetih dopoldne v Gambrinovi dvorani. Poleg običajnosti je na dnevnem redu tudi predavanje o kmetij-sko-kemi jskih analizah pri alkoholnih pijačah.
m Smrt kosi. Na Tržaški cesti štev. 1 je umrla soproga okrajnega stražmojstra v pok. Ivuna Jurca. V bolnišnici je pokosila smrt slu/itel jico Julija no Valentan, staro 56 let. Nuj počivata v miru!
m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OU/.I) vrši danes dr. Stanko Po-grujc, Tyrseva ulica 14-1.
m Predstojništvo mestne policije opozarja vse lastnike vozniških izkaznic, tla izteče rok za podaljšanje teh izkaznic dne 29. t. m. Zaradi tega se pozivajo vsi lastniki vozniških izkaznic, dn se zglasijo na predstojništvu mestne policije v sobi 17-11., med uradnimi urami, kjer se jim bodo izkaznice podaljšale.
m Nesreča v tovarni. V neki mariborski tekstilni tovarni je tiskarski stroj zmečkal roko 20 letni delavki Jožefi Lovrenčičevi. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Gledališče
Nedelja, It. febr. ob 15: »Neopravičena ura«. Znižane ceue. - Ob 20: »Cigan baron«.
SCHICHTOV RADION
RADION
pere sam!
Celjske novice
8EJr	u		i MARIBOR
Uspešno delo Angleškega kluba
Maribor, 10. febr.
Snoči je bil osemnajsti redni občni zbor Angleškega kluba v Mariboru. Ta zbor se je vršil v lastnih, na novo opremljenih klubskih prostorih v Krekovi ulici. Vodil ga je agilni predsednik prof. dr. Janko Kotnik, ki je podal zelo zanimivo jioro-čilo. Ugotovil je nenavaden društveni napredek tako glede pridobitve novih, reprezentativnih društvenih prostorov, kakor glede angleškega počitniškega tečaja, zasnovanega v velikem obsegu s pomočjo angleških in naših univerz ter kulturnih ustanov. Kljub dejstvu, da se je iz vrst angleškega kluba odmaknilo nekaj drugorodnih članov, se je zanimanje za klubovo delo izredno jx)živilo. To se vidi iz močnega povišanja števila članov, ki se še vedno prijavljajo ter iz stalnega povečanja števila angleških tečajev, za kar gre |irvenstvena zasluga novodošlemu profesorju angleščine Mr. Petru Bougheyu, ki je med drugim organiziral tudi tečaj bogoslovcev, tečaj gojencev zasebnih zavodov in tečaj natakarjev, pa tudi prof. dr. Kotniku in Sumljaku, ki vodita po več tečajev. Angleških tečajev se udeležuje 160 Mariborčanov. — Tajnik prol. Kos, ki je za tem poročal, je omenjal zasluge belgrajskega angleškega konzula grofa Stenbocka za pridobitev novih klubskih prostorov, v katerih se razvija klubsko življenje po angleškem načinu. Poudaril je tudi pomen lanskoletnega angleškega tečaja za spoznanje Maribora tako po Angležih, kakor po udeležencih iz naših južnih pokrajin. Tečaj so obiskali med drugimi tiskovni ataše angleškega poslaništva v Belgradu Mr. Childs, angl. gen. konzul v Zagrebu Mr. Rapp, dopisnik Tirnesa Mr. Maitland, predsednik angleško-ameriško-jugo-slovanskega društva v Belgradu Pepič, univ. profesor dr. Popovič in drugi. Mariborski klub so nadalje lani obiskovali generalni tajnik British Councila iz Londona Air. Johnson in Mr. Everett, predavali pa so v okviru kluba Mr. Copeland, član angleškega poslaništva Mr. Johnson, minister v pok. Vladislav Savič, Miss Tafts iz Londona. Klub se je po svojem predsedniku udeležil medklubske konference v Belgradu ter je bil povabljen na častni sprejem, ki je bil prirejen predsedniku British Councila lordu Lloydu. — Klubov blagajnik prof. dr. Bogovič je fioročal o povišanem denarnem prometu, ki je dosegel izredno višino 85.000 dinarjev. Klubove finance so prav zadovoljive, dasi so se potrebe zelo povečale. Preglednika računov dr. Toplak in prof. Sumljak sta izrekla blagajniku priznanje in pohvalo. Knjižničar Gnivšek je ugotovil porast knjižnice in povečano zanimanje čita-joče publike. V klubu so na razpolago številni novi dnevniki, tedniki ter mesečne angleške in ameriške revije. Pri volitvah je ostalo v glavnem pri starem, zamenjala sta mesti prof. dr. Bogovič, ki bo odslej preglednik računov, blagajnik pa bo prof. Sumljak, na novo pa se izvolijo v odbor Mr. Peter Boughey, Jesih in gospa Špendalova. Klub je nato pozdravil konzularni zastopnik Francije dr. Ra-potec. Končno je predsednik najavil zanimivo predavanje o ekspedicijah na Mount Everest v letih 1933. in 1936. Mr. Huglia Ruttledgeja iz Londona, ki se nahaja na predavalni turneji po Švici, Italiji ter pride v Jugoslavijo. Predavanje je namenjeno širši javnosti ter se bo vršilo v sredo 21. t. m. ob 20. uri v Ljudski univerzi s skioptičnimi slikami v angleščini, poskrbljeno pa bo tudi za slovensko razlaga
*
m Kntehefski sestanek se bo vršil v ponedeljek pojKildne ob treh, in ne danes popoldne, kakor je bilo pomotoma javljeno v našem listu.
m V Narodnem gledališču gostiju v četrtek, 15. febr. M rakova gledališka skupina. Gostje bodo uprizorili najnovejšo Mrnkovo tragedijo: »Stari Rimljan«, ki je v Ljubljani žela izredno velik uspeh.
m Rezervnim častnikom v Mariboru. Za rezervne častnike v Muriboru lx>do sledeča obvezna predavanja: Danes dopoldne od 11 do 12 v kasarni Vojvode Putnika (artilerijska vojašnica) o modernem orožju. Dne 20. februarja od 20 do 22 v prostorih Ljudske univerze o borbah na gozdnatem ozemlju. Dne 27. febr. od 20 do 22 v prostorih Ljudske univerze o opazovalni službi.
ni Naznanjam cen j. občinstvu, da je tvrdka JAŠ & LESJAK v Mariboru, Ulica 10. oktobra št. 2, prenehala obstojati. Pri tej priliki naznanjam cenj. občinstvu tudi, cla bom v kratkem času odprl v Mariboru popolnoma novo, moderno urejeno trgovino in se priporočam blagohotni naklonjenosti tudi za novo podjetje. Z odličnim spoštovanjem MAKS JAŠ.
m Fantovski odsek Maribor II. ima jutri zvečer točno ob osmih redni sestanek, na katerem bo imel svoje zaključno predavanje prof. dr. Josip llohnjec o »razlikah med vzhodno in zapadno cerkvijo«,
Dronrnna zavese, odeje vatirane in vol-rl6|irUS|(Sf nene kupite najceneje pri
..0BN0VA", F. NOVAK. Glavni trg 1 In JurlKcva ulica C,
tu Občni zbor gasilske župe Maribor je
bil te dni v gasilskem domu na Koroški cesti
12, pod vodstvom predsednika ravnatelja Bogdana Pogačnika. Rezultati dela v okviru te žujie so bili v jireteklem letu zelo razveseljivi ter je uspeh jako viden. Mariborska gasilska župa vodi naše gasilstvo v severnem delu Slovenije ter je važno središče, v katerem se osredotočil jejo vsi gasilski tečaji, obenem pa daje za podeželje največ strokovno podkova-
e 0 organizaciji slovenskih stanov v minulih časih predava v dvorani Ljudske posojilnice v torek 13. februarja ob 8 zvečer prof. dr. Pavle Blaz-nik.
c Za gozdarskega inženirja je bil diplomiran na zagrebški šumarski fakulteti g. Svetličič Adoif. čestitamo!
c Strah pred bansko odredbo. Rastoča draginja, ki je občutno zajela najširše ljudske plasti, je vedla kr. bansko upravo k temu, da je izdala odredbo, ki ima namen, vsaj skromno priskočiti na pomoč tistim privatnim nameščencem, katerih delodajalci so gluhi za vse apele javnosti in raznih ustanov j>o zvišanju plač. S tem svojim dejanjem^ je storila banska uprava korak, ki so ga prisrčno jiozdravili vsi nameščenci, med katerimi se nahajajo takšni, katerih zaslužek je tako sramotno nizek, da ne zadostuje niti za človeka vredno preživljanje, ki pa so v strahu pred brezposelnostjo vedno molčali in neredko lažno večali svoje prejemke, ker jih je bilo sram povedati resnico. Z novo odredbo bi jim bilo preživljanje neprimerno olajšano, če ne bi delodajalci tudi sedaj iznašli poti, ki varuje njihove sebične interese v škodo nameščencev. Da bi se namreč izognili določbam nove odredbe, deloma službena razmerja enostavno otljKivedujejo, deloma pa izmaličujejo službene pogodbe, hoteč tako obiti besedilo banske odredbe. Tako grozi dejstvo, da bo ostala la odredba, ki jo je narekovala skrajna nuja in jo je izzvala vsega obsojanja vredna brezbrižnost in socialna brezčutnost nekaterih delodajalcev, iluzorna. Gmotni jjoložaj nameščencev bo ostal slejkoprej tisti, odnosno se bo z odjx)vednii služb še poslabšal, če ne bodo merodajna oblastva s strogo kontrolo in brezobzirnim kaznovanjem preprečila, da bi peščica delodajalcev izigravala oblastne ukrepe in izpodkopavala vsega odobravanja vredna prizadevanja banske uprave.
c Celjski »Zvon« ima pevsko vajo za ženski zbor v ponedeljek ob 8 zvečer, za moški zbor pa v četrtek ob 8 zvečer.
c Opereta »Cigan baron« v celjskem gledališču. Narodno gledališče iz Maribora bo uprizorilo v sredo, 14. februarja, ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču slovito Johan Straussovo opereto »Cigan baron«. Predstava je za abonma. V petek, 16. februarja, pa priredi veseloigro »Konto X«. Tudi ta predstava bo za obonina. Neabonenti dobe vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Sadjarji iz celjskega okraja bodo dan v zborovali ob pol 9 dopoldne v telovadnici okoliške deške šole v Celju.
c Kongregacijski sestanek celjskih gospa. Celjske gospe imajo drevi ob 6 v kapeli šolskih sester kongregacijski sestanek. V torek ob 8 zjutraj pa je družbena sv. maša. Vabljene!
c Danes ob 2 popoldne ima Prosvetno društvo na Lopati pri g. Frecetu, Lopata št. 1,*II. redni občni zbor.
c V Št. .Turju pri Celju prirede v nedeljo, 18. februarja, veliko akademijo, pri kateri bo sodelovalo 10 nastopajočih.
c Predavanje za rezervne častnike bo jutri v ponedel jek ob pol 9 zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Predavanje uenerala g. Skekiča bo interpretiral dr. Vrhunc iz Ljubljane.
Sreča Vas čaka!
Naročite »Domoljuba«! 700 nagrad Vas čaka! Še danes in jutri imate čas, da plačate naročnino!
Uprava »Domoljuba«
c Predavanje o zaščiti civilnega prebivalstva pred napadi iz zraka bo imel danes ob 10 dojjol-dne v risalnici meščanske šole g. inž. Lavrenčič.
c Glavni turnir Celjskega šahovskega kluba. V petek je bilo odigrano 8 kolo glavnega turnirja. Rezultati so sledeči: Pešič : Csorgii 1:0, Grašer : Reichman 1:0, ing. Sajovic : Dielil 0:1, Rupar : Schneider 0:1, Cijan : Fajs remmis, ing. Marja-novič : dr. Cerin 0:1. Stanje po 8. kolu: Pešič 6 (1), Grašer 5, Rupar 4 (1), ing. Sajovic in Diehl 3 A (1), Schneider 3A, Cijan 3 (3), Fajs 3 (2), Cernelč 3 (1), dr. Cerin 3. Tavčar 1 (2), Reichman 1 (1), Csorgii A in ing. Marjanovič 0 (2).
c Za mestne reveže sta darovala namesto venca na grob pokojnega veletrgovca g. Stigerja 350 dinarjev ga. Avgusta Pacciaffo in g. direktor ing. Hruška Anton.
c Kmetijska predavanja. V območju celjske mestne občine bodo strokovna predavanja iz veterine in kmetijstva po sledečem razporedu: v Koš-nici pri pos. Šlandru Francu dne 11. in 18. febr. ob pol 3 popoldne, v Lokrovcu pri posestniku Kru-šiču .Janezu dne 14. in 21. februarja ob 7 zvečer, na Ostrožnem pri posestniku Fazarincu Francu dne 15. in 22. februarja ob 7 zvečer, na Babnein v gasilskem domu dne 16. in 23. februarja ob 7 zvečer. Kmetovalci se vabijo, da se predavanj udeleže v čim večjem številu.
c Lastnike starih poslovnih knjižic opozarjamo, da čimprej dvignejo nove pri predstojuištvu mestne policije v Celju.
— Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo.
Ogl. reg S br. 30474/35.
c Huda železniška nesreča. Na postaji Loka pri Zidanem mostu je v petek zvečer vlak povozil 25 letnega pekovskega pomočnika Kuneja Albina. Ponesrečencu je počila lobanja in je dobil tudi hude notranje poškodbe. Še z istim vlakom so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer leži še vedno nezavesten. Njegovo stanje je zelo resno.
c Aretacija predrznega sleparja v Celju. V Celju se je posrečilo aretirati predrznega sleparja, o katerem je poročalo časopisje, da je opeharil za več jurjev 4 mariborske trgovce. Njegovi triki so takšni, da so mu morali res nasesti. V četrtek je prišel slepar v Celje, da bi tudi tu poskusil svojo srečo. V vinotoču Matkovič je naročil 10 litrov vina. Predstavil se je za ravn. dr. Mayerja iz Gosposke ulice 19 ter prosil, da mu prineso vino na stanovanje, s seboj pa toliko drobiža, da bo lahko menjal tisočak. Ko je prinesel Šemrov Anton vino v hišo št. 19, ga je ustavil slepar, elegantno oblečen, m rekel, naj mu izroči denar, on pa da bo skočil po tisočak h gospej, ker se mudi. Sleparju se je »res mudilo« in jo je pobrisal skozi dvorišče ter zbežal, bemrov je takoj uvidel, da je imel opravka z goljufom. Tekel je za njim. a slepar je ušel ter se skril v klet Gremija trgovcev v Razlagovi ulici. Okrog 7 zvečer se je posrečilo, da so sleparja ujeli in ga izročili policiji. Pri aretaciji je policija našla v njegovih nogavicah 800 din, v podlogi hlač za pasom pa 2.,500 din. Slepar se je v Mariboru izdajal za Mayerliolda, prof. Bevca, iujel pa je tudi več drugih legitimacij. Pri včerajšnjem zasliševanju je priznal, da je Mastnak Franc, doma iz Loke pri Zidanem mostu. Izročili so mariborski policiji, kjer ga bodo še natančneje zaslišali.
Skoplje
Komemorativna akademija ob obletnici smrti skopljansk. škofa dr. Ivana Gnidovca je bila v nedeljo, 4. februarja v Prosvetnem domu v gledališki dvorani. Križ s trnjevim vencem in slika pokojnikova sta bila simbol njegovega življenja V pritajeni svetlobi so nastopali recitatorji in besedniki. Naši a!i k S° 1CP° izved,i Ž'°boko zamišljeno meditacijo. Ad hoc je bila kompozicija pesmi v slovo pokojniku. Govor je imel ban. uradnik g. Marko Boboleža, ki )e orisal delo nepozabnega nadpastirja. Na koncu so dijaki dovršeno odigrali Pregljevo »Smrt sv. Cirila«. Sodeloval je g. Orel, član skop. gledališča.
V katoliškem prosvetnem domu v Skoplju razstavlja Metod Lepavac Lemeto, slikar U Prilepa. ,, je razstavljal v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Kakor |e sicer mecenstvo za narodne stvari zelo razvito pri Srbih, se ne opaža zmisel za detajlne umetniške napore posebno domorodcev. Razstava je bogata južnosrbijanskih-makedonskih pokrajinskih slik, posebno iz Skoplja Ima tudi nekoliko portretov. — XI. razstavo namerava Lemeto otvoriti v Sarajevu. Naj bi slovenski umetniki razstavljali kdaj v Skoplju.
Oblaki so črni
Zračna vroča čofota — stoji okorelo in vodoravno —, pade nazaj, plahuta sem in tja in spet šine kvišku. Trava je mokra.
»Človek božji, v tem blatu vendar ne leti noben rep!«
Mali ulanec zamežika od strani in si mirno zapenja letalsko obleko, »če Lovrenc leti, bo že vse prav!«
Motorji zahrumijo. Dvokrilniki stojijo v dolgi vrsti drug poleg drugega. Krila se tresejo.
Lovrenc si potegne puhovko čez brado in opazuje pri tem plazeče se cunje oblakov. Njegov motor melje v prazno.
Monter izstopi. Lovrenc korači s sklonjeno glavo k svojemu Galebu. Monter mu pomaga kvišku. Lovrenc stopi na sedež, dvigne roke, se spusti nizdol, potegne roke k sebi in tipa z nogami po stranskem krmilu.
Letala zdrčijo po polju. Motorji zarjovejo. Z d v ignjenim repom teče Lovrenčev dvokriliiik po travi, dvigne se, zbrzi tik nad tlemi in plane nato, tresoč se v sunkih vetra, za svojimi petimi tovariši.
Lovsko letalsko brodovje se oblikuje.
Tamle se vije Sornma skozi lijakasto zemljo. Ruševine Bapauma počepajo pod črnimi progami deževne vihre. Arras je pod medlimi pajčolani. Iz vrveža jarkov puhajo oblaki zadetkov. I ako je, kakor bi se zemlja zvi jala v krčih. Ljudi ni videti. Le zdaj pa zdaj zažari lesket streljajoče baterije.
Letalo divje skače. Lovrenc sedi sključen za obema strojnicama in opazuje obzorje. Mehanično se izogiba sunkom vihre, ne da bi odvrnil oči z drhteče zemlje. Če se ozre v stran, vidi tovarišev dvokrilnik, ko se poleg njega dviga kvišku in se pogreza nizdol. Prijatelj mu pokima. Konec njegove pahovke frfota. Proti Perannu sta namenjena. Senčnata obrisa dveh tujih letal se dvigata iz umazane rjavine lijaste zemlje, ostro se odražata od sivega nebesa, črne krpe oblakov ju zabrišejo, letita dalje proti mestu Albert.
I/Ovrenc potisne krmilo na stran in si pomaga s stranskim krmilom. GaleL se uleže v krivuljo. Treba jima je odrezati pot!
Dež /bada v obraz. Lovrenc pregleda nebo — zemljo —, ne da bi izpustil onih dveh izpred oči.
Sovražnika postajata zmeraj večja; natančno sta videti njuni kokardi.
Lovrenc se ozre. Tovariš pluje počez nad njim. Ta mali ulanec v svoji drznosti kar izstreli. Prav! Smeh spreleti Lovrencu obraz. Potem zoži oči in pogleda obe strojnici. Modro-belo-rdeči kokardi sta večji. Trdno se vrže Lovrenc nazaj.
Malo potegniti! — Veter zgrobi levo krilo in ga vrže kvišku. Letalo frči. — Malo pritisniti! Lovrenčev palec pritisne na tipko. Trdo seka desna strojnica
Sovražnik se zažene strmo v krivuljo in odpluje na levo.
Proč s palcem! — Pritisniti! —
Letalo se trdo strese, skače. Nepoznano prasketa skozi hrumenje motorja.
Lovrenčeva glava se zasuče okoli. Tik nad desnim krilom visi tovariševo letalo!
Trčila bosta! Liki vroč val mu telo prešine kri, toda levica že mirno potegne plinski navor nazaj. Strojnici zdrkneta pod obzorje. Roka pritisne na ročico. Burja tuli, propeler je kakor vrtinčasta senca. Zaudarja po olju, bencinu in smodniku.
Cunje sivih oblakov jadrajo mimo. Dež zbada. Sunki vetra trdo butajo.
Lovrenc sedi skoraj nepremično. Zobe je stisnil skupaj. Če bi me le sunki vetra pustili v miru!
Tovariš ga obletava v polževi črti. Zdi se mu. da vidi ostro začrtani obraz prijatelja. In tudi tretji tovariš leta nad njim. Kokardi sovražnikov sta izginili.
Trdo šklepetajo sunki vetra. Letalo skače, ječi, poka.
Le mir! Kar naravnost! A srce mu vendarle burno utripa. Zaveda se, da skoraj ni mogoče, da bi srečno pristal na zemljo. Nima še nobenega padala kakor na privezanih balonih. Sliši, kako v njegovem letalu nekaj tuje stoka in poka — vidi oblake, ki jih biča vihar, — občuti zbadanje dežja na obrazu, in ve. da bo en sam sunek viharja dovolj, da se bo njegovo poškodovano letalo razbilo.
Stisne zobe. Sivo se vlačijo oblaki, polni moče so in mrzlo,te. Za hip se mu zazdi, da spozna strmo pečino. Izgubljeno strmi vanjo in na kratko pokima: Kaj pu takrat v Leskih Alpah! Takrat je vihar prav tako besnel in je megla prav tako strašila! Pq prijatelj Martin je bil zraven. Nisva mogla ne naprej ne nazaj in sva čepela ves dan in vso noč, dokler ni prišla rešitev.
Spet je pokimal. A naročeni ukaz je bil vendarle izvršen.
Trdo je butnil veter.
Mirno mimo!
Rezko zahrešči, tovariš je pred njim v krivulji in ga zaskrbljeno obkroža.
Višinsko merilo kaže 500 metrov. S|x>daj so lijaki, črni drevesa. Utrujeno se vlečejo sive vode reke Soinme. Oblaki dima se dvigajo. Streli zadevajo, drugi jih odbijajo.
Prijatelj spet spolzi v široki krivulji mimo. RazlcMno je videti znak letala, letalo je ne-
BANKA BARUCH
11. Rue Aubor. Pari» (»•)
odprem!]« denar v Jugoslavijo najhitreje tn po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vge bančne posle uajkulantneje. Poštni uradi v Belgiji. Franciji Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila n« aaše ček. račune: Belgija: št. 30tU-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-6(5, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967, Luxeinbourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
mara nepoškodovano. Prijatelj čepi pri krmilu, ves kot senca samih skrbi, ves tovariški
Sunki vetru!
Lovrenc sedi nepremično. Njegov obraz jc ves trd v temni usujati aVbi. Srce razbija \li je to res konec? Pa niti ne od krogle''
' Vihar buta in buta. Ogrodje Skiiplje in cvili. lNekaj črnega odfrfota. Višinsko merilo kaze 300 metrov.
Neizmerna utrujenost prevzame Lovrenca. I ako mu je, kakor du se je to že zgodilo kar bodo prinesle prihodnje minute. Letalo bodo odinontirali. Kakor takrat pri Verdunu...
Lovrenc zameži.
Štirideset zmag — zaslužni križec.. Zmaje z glavo — saj ni za to! Saj ne /dim tu-kajie za tema dvema strojnicama, da bi si |>ri-dobil čast in slavo in du bi me veselilo moriti! Saj le to želim, da bi tu sjx>daj pomagal svojim tovarišem, saj bi le rad — kot oni — branil domovino!
Oblaki so črni, gozd je črn, vihar buta, letalo ječi. lovrenčev obraz je ko železen.
».. - Bog mi pomagaj ...'« spregovori sam sebi. >Oče — muti...«
Motor trdo udarja. Lovrenc ga ugasne. Vijak še nekajkrat zatopota in obstane nato po-čez kakor črna loputa. Čudno tiho je. Samo ozračje šumota nad krili in nad trupom
Lovrenc zamežika na usnjati sedež. Drevesa so postala večja. V lijakih stoji voda. Jarki potekajo švigašvagasto.
Megla ga v sivem sprejme vase. Moča mu plane v obraz. Stisne ustnice kakor bi ga zabolelo; les zastoka.
Novi sunki trdo butnejo. Letalo se vzpne. Potisne ga nalahno z roko. Veter žvižga v kablih. Temno frčijo cunje. Zgornje kriio se prepogne.
Lovrenc vse to vidi, ne da bi zganil z glavo.
Iznova pritisne burja. Les zaprasketa in se lomi. blago se cefra, letalo se nagne na levo, strojnici se pogrezata, burja tuli.
Lovrenc mehko potisne ročico nazaj, a motor se |>ogreziie še bolj pred njim. ilreščeče se odtrga vrhnje krilo. Spodnja krila se vdajo. ,|arki_ vrvijo. Propeler še enkrat zamahne. Ozračje visoko zapisku. Lovrenc se z nogami močno upre v stransko krmilo. Desnica se dvigne h glavi, porine naočnike proč. Zračni pritisk pograbi roko, jo potegne kvišku, du je videti, ko da bi zamahnil v jvzdruv.
še enkrat globoko zasope.
Zemlja raste.
Trava, kamenje, pesek! Vse tako veliko in tako — blizu!
P. Besnard: Šiba vojne.
nehote jo potegne : mu primiglja po-
Levica se oklene ročice, k sebi.
».... Bog mi poinugoj... slednja misel.
Udarec vzplumti kvišku. Dež inrzlo šklopoče, oblaki se črno vlečejo — in aič ne vedo o njem...
Ondi, kjer je umrl Lovrenc, raste zdaj žito, kmet orje, konji so v hlevih, oblaki so črni.
Ondi stoji zdaj visok kri/ v s|iomin Lovrencu in v spomin na tisoč drugih. Dun na dan grmijo letala novih ljudi nad njim. Spet frfotajo propelerji, spet se leskečejo krila, s|>et so oblaki črni nad novimi bojišči. In s|iet se zemlja zvija v krčih in vsesava potoke krvi in zakriva trupla.	(T. G.)
Na Sveto goro
Vf* , J* . '	„ < , , » 5 ' • .J	autfe
ffirtl'
i,	B
m.	f
Ml	- - " . .. >
MMg
- *	J •
■■■■ ■ ,,'t' *. ;.v,".. ': ..	t*?«. • ,>-\V':.- . v,.,.. ■ -- '■■■■■<,:■■
1 *	J,
m	' -s 1 v & * , m &


Pogled na Sv. Goro pri Gorici.
Zgodaj zjutraj nas peljejo z avtobusi na Sveto goro. Krasna cesta. Elegantno se vijuga navkreber. — Solkan je za nami. Tam je znameniti železniški most preko Soče — solkanski most. Po elegantnih serpentinah drve avtobusi. Očem se odpira krasen razgled na vse strani. Do ene tretjine ceste je za avtobuse na Sveto goro. Potem je treba vzeti avtotaksi, ali pa jo mahniti |>eš. šli smo jieš. Bilo je kakor bi šli na šmarno goro, ali bolje, kakor bi šla štirikrat na Šmarno goro, da smo prišli enkrat na Sveto goro.
Mrke kaverne so nam zijale v pozdrav na vsakem koraku. V trdo skalo so izdolbene, še zdaj grozo vzbujajoče. Ostanki tistih dni, ko je bila zastrta božja zapoved: Ne ubijaj!
Na vrhu Svete gore smo. 608 metrov je visoka. Pred vojno je bila 612 metrov visoka. Zaradi grmenja tojiov in udarjanja granat se ie znižala za štiri metre. Ze to dejstvo jjovc, kaj ie to: vojna.
Divno krasna je panorama s Svete gore' gledana. Nasproti n jej je gora Sabotin, 600 m visoka. Kakor bi gledal gamsa v Karavankah, se_ zdi gora Sabotin. Človeku se zdi. kakor 1 >i ležal okameneli predpotopni zmaj, ves brazdat in plešast.
In doli, jired Solkanom, jc tisti znameniti solkanski most, ki je pred vojno vzbujal jio-zornost cele Evrope kot edini te vrste v Evropi. Iz rezanega kamna jc zidan, obokan, v rimskem slogu, kakor cerkev na Sveti gori, elegantno vijugast. V začetku vojne jc bil razstreli en. /daj je zopet kakor je bil.
Pripoveduje mi očanoe iz Solkana:
»Takrat, ko je bil most dozidan m izročen prometu iu določen dan, ko popelje prvi vlak
preko njega, je stal njegov stavbenik na cesti pod mostom. Revolver jc držal v rokah. Če most ne vzdrži vlaka, se ustreli. Most je vzdržal vlak — jiostal znamenitost — stavbenik je živel.«
Hrbti gorovja: Svete gore, Snbotina, Velikega vrha, Svetega Gabrijela so kakor bi bili povezani s tankimi, belimi trakovi, kakor kodri dekleta. Poci-ceste so to. Na koncu Sabo-tina, kjer se vije Soča proti Solkanu, se tisti vrli imenuje Vrh sv. Valentina. Nekoč je stala tam cerkvica sv. Valentina in zato tako ime. Visok je 537 metrov. Zdaj je na njem spomenik padlim — dva vzpenjajoča se volkova.
Gora Sv. Gabrijel je visoka 647 metrov. Bila je zadnja postojanka avstrijske vojske, ko je padla Sveta gora. Ivan Matičič piše v knjigi »Na krvavih poljanah«:
»Gora sv. Gabrijelu je nema priča največje grozote, strnšnejše od jiekla, nečloveških strahot, najgroznejše morišče, kjer se je zgrudilo deset polkov ljudi, kjer je razsajal najbes-nejsi orkan, kar jih je divjalo preko razbičane zemlje. Sveti Gabrijel, največji žrtvenik slave in poli [epa in krvava krona pobesnele vojske. f.\'eti CiabrijeJ, s katerega se je trgal pretresljiv klik, kjer sta si razbijali dve armadi svoje sile, kjer si je raztrgalo trideset polkov svoje Pripore, kjer je dosegla višek vsa sila pekla, to je Sveti Gabrijel. Gora kosti in mrtvaških glav,.. O Gabrijel, razbieaua gora, v katero je bruhalo desetii.soče žrel, ob katero je treščilo milijone udarov.. Trije kori so bili |io-gnuni no tvoje grude, trije kori ljudi neusmiljeno pahnjeni |>red smrt bljtivujoča žrela... Strašna silu je mlela ljudi, curljala jc kri v podnožje, a vrhu gore ie bil zasajen v zmes lia iu mesa okrvavljen, raztrgan prapor...
Sveti Gabrijel, strašno igrišče enajstega dejanja, gora lobanj in .strahov...«
Bojevniki, ki so tiste dni ležali v teh strelskih jarkih, vzbujajo spomine. Kažejo bojno črto, ki je šla od doberdobske planote preko Sv. Gabrijelu na Bunjsko planoto, katero jc, kukor Kalvarijo, odlično branil legendarni junak Turuda — Dulmatinec, in pripovedujejo strahote.
Zvonovi cerkve Svete gore so zazvonili. Pojoča harmonija, božajoča, laskajoča je bežala po višinah in zdelo se nam je, da sino doma. Cerkev je arhitektonska umetnost, iz. rezanega kamna zidana, v rimskem slogu, s svojo nia-sivnostjo vzbujajoča občutke sjioštovanja, kakor tržaški Castello in solkanski most. Slava in mogočnost nekdanjega slavnega Rima je v tem slogu — trudeč se. da bi tudi še danes bil tako mogočen. Notranjost cerkve, str<i|>. oltarji so okusno umetniško delo. Človek, ki stopi v te prostore, čuti, da je stopil v nekak nov svet — nepoznan,-sluten, željen, a zopet kakor domač, v svet miru in medsebojne ljubezni.
Proti vzhodu s Svete gore je razgled še vse lepši. Valovito pogorje, gorovje, globoke doline, vzpenjajoči se grebeni... A nebo, v raztrganih oblakih različnih oblik in podob, jc kakor na veliko platno naslikane zamisli. Iz-pod enega, velikega, nekako ogromnemu bitju podobnemu, so lili prameni sončnih žarkov v rad i umu kakor s kakšne božanske slike. Sonce samo pa je bilo skrito za tem oblačnim bitjem V dolini, tudi valoviti, se vijugajo ceste z cle-gunco v daljavo, rastejo drevesa, se razprostirajo travniki in njive. Vse je kakor bi bila razgrnjena preko vse poljane tam doli velika, široka, najlejiša perzijska preproga.
Bivši vojni kurat Leopold Kolčne iz, št. Vida pri Grobelnem je pred mašo v ccrkvi na Sveti gori pridigal:
»Zbrali smo se danes iz belo Ljubljane, iz lepe Dolenjske, iz. ponosne Gorenjske, iz zelenega Šta.jerja, svobojlni Jugoslovani-Slovenci tukaj pri gorski Materi božji, da obudimo sjio-mine na tiste strašne dni jired dvajsetimi leti. ko smo umirali za svoliodo in mir tei padali j>o teh gorovjih. In če tako pogledam in se v duhu povrnem nazuj pred dvajseto leto, vidim zo|>ct, kako tu po doberdobski planoti rjove topovi. Njih grom buči od brda do brdu, se odbija v skalovje, tisočkrat sc ponavljajoč, da je kakor bi |>ekel odprl svoja žrela. In vidim umirajoče, stokajoče, mrtve, ranjene, raztrgane, razmesarjene... tega brez noge. onega brez roke... strahota, kar vidim. Sama Marija gorska je morala bezati odtod. Iu resnično jc. da jc bilo rojstvo svobode oznanjano z gromom in bliskom, v divjanju vseli besov, da so naši fantje in možje, umirajoč v avstrijski uniformi, umirali zato, da vsaj ni vsa Slovenija padla v tuje roke. Duucs smo prišli, da počastimo kraje velikega oznanjenja, trpljenja in vstajenja, z željo, da takih grozot ne sme več biti, da človek človeku več no sme moriti Mnoge žene in matere niso mogle priti. Prosile so nas, naj v njihovem imenu počastimo sveti kraj tr|)ljcnja, kjer so padli njihovi dragi...«
Videl sem v klopeh sedeče ženske in moške — romarje, izletnike, bivše bojevnike z Doberdoba, kako si otirajo solze, ki polzijo po licih.
»To je najdragocenejši spomin padlim in najdragocenejša počastitev njihovih žrtev, sem pomislil. »Solze bolečine, solze sočutja in solze priznanja.«	(f Ivan Vuk.)
''»"Vil.


Plavajoča brun« ua severnem koncu Ladoskega jezera na Finskem.
Kurenčhuva Neška
ma tud beseda
Jest vam dons tlela raj kar narau-na6t puvem, de na bom nekol več u »Sluvence« jezik ste-jnila, če ma bote zavle tega zmeri skuz zube ulačile. Nekar na miselte, de sem jest kašna klepetula in de na morem nekol jezika za zubmi držat. Usak kulturen člouk je holt doužan, de neki za 6oj narud stri. Nahtcr delaja za narud z rukam, al pa z nugam. Velik je pa tud takeh, ke delaja , ,	«am 6 trebuham. Jest
delam pa holt z jezikam, koker delaja prefesari, ke-der mladina pudučujeja. Al miselte, de je tu igrača? Udrašene Idi tkula na ta prav pot spraut, ni špas. Kar puskuste, pa bote videl, kuku je ta reč Kane, če enem desetem ustreženi, pa drugem desetem prou gvišen ne. Sej veste, de še Buh na more usem ustrečt, pa bo ena najnfoh babenca, koker sem jast? Ce enga ptihvalem, de je s tem al pa z unem narude hedu ustregu, se bo prec uscm tistem fržma-gal, ke nisa še nekol nč za narud sturl. Če b že iz previdnast vole enkat kar use Idi puhvalila, b pa spet nubenmu na blu prou. Vem de b se prec ta aii pa un uglasu in m začeu naprej metat, zakua sem tud take Idi puhvalila, ke prouzaprou nisa za nubena raba na svet. O jast ta reč dober puznam. Sej nisem šele dons iz lupine prlezla Jest 6em že prou velik skuz naredila Ene parkat sem bla že u navarnast, de me boja gespudi spraul dol na Ste-denc. Pa u kunfinacija sa me tud že mislel preselt. Sevede, tu je blu še tista čase, ke sma mel še precej hud režim. Dondons pa ni nubene navarnast več. Ce ga eden glih kej pulom, rečima, če kašna žemla pr peke ukrade, ga holt za ene par mescu zamehurja, tu pa sam zatu, de sa peki en čas pred nim na varnem. Če pa eden kermu maljone zaplen, pride pa sam u kašen časupis, de maja Ide veči rešpekt pred nim. Vite, tku je ta reč.
Puglejte! Zadenč enkat, sej še ni doug tega, me je srečala dol na Dulejnsk cest ena gvišna Pepca iz Kurje vasi. No, tista, ke ma enga ajzenponarja za muža. Kar na sred ccste me je ustaula, pa m začela prpoudvat, kuku me je ena moja ta narbulš prjatelca upraulala. »Use t je rekla, sam člouk ne. Veš, sej jast ja nisem tla puslušat. Ene parkat sem tla kar pubegent, pa me je ta mercina zagrabila kar za ki-kla in me ni pestila nekamer. »Mejčken še pučak, de t bom use puvedala. Pol boš saj vidla, kuku te ma toja najbulši prjatelca u želodce,« je hitela prpoudvat. Jest s nisem mogla na nubena viža pu-magat. Kar stale sva tam sred ceste več ket dve ure u sneg. Ke naj je sneg zamedu že du trebuha, pa tku nisva mogle nekamer. Kar ubstale sva tam, pa čakale na kašenga člirveka, de b naj rešu. Lepu vas prosem, tu ja ni špas, tkula kar ena dve ure stat prgmah u snege. Jest sem mela že kar čist trde nuge. Pepca pa mende glih tku. K sreč je pršou glih tekaj en pulcaj ub hišah, ke je mou naručen, de more hišne gespudarje 6pount, de morja kar prec pestit sneg izpred hiš udmetat, ča ne bojo strogo kaznuvan. Na tega pulcaja sva 6e holt ubrnile in ga prusile, de nej hiter skoč kam pu mestne deluce, de naj boja iz snega izkupal, če ne bova kar tlela u snege konc uzele. Oh, ti na veš, Neška, u kašnem strah sem bla jest tekaj. Pulcaj ja pre<. sprevidu, de sva res u smrten navarnast Kar hiter se je ubrnu, pa skoču pu deluce. Ene dobre pu ure sva mogle pa Ie še u snege smrzvat, de sa deluci saj tulk 6nega ukult naj udkupal, de sva se lohka ven izkubacale.«
Vite! U6e tula m je zadenč prjatelca na srad ceste kar u snege prpoudvala. Sneg je pa tud tku strašen naletavu, de se ni nekamer videl. Ke sva tle jit nazadne narazen pu sojeh upraukeh, sva ble pa tud medve že du trebuha zamedene. Nekamer se nisva mogle več ganit. Če sva bi brcale ukul seba, bi sva ble u sneg zahumatane, Druzga nama ni kazal, koker de sva začele na pumuč klicat. Tku sva pa rjule, de sa prletel en deluci z lupatam in naj začel udkupavt. Ke sa bli fertik, me je pa en deluc pra-šu, če bo šou še sneg. Reku je, de sa ga prezbosaln hedu putreben. Jest mu nisem vedla druzga udgu-vort, koker de ga je zdej že zadost za potreba. »Ke-der bote tega u Iblanca zmetal, bo pa Buh že skr-bou spet za druzga. Sej Buh nubenga na zapesti,« sem mu rekla.
»Hvala lepa, milustiva, za tulažba,« m j> reku deluc, pa še udkrou se m je. »Če b m šenkal še ene dva dinarčka, de b mou za en štamperl slivučka, b vam biu pa du smrt hvaležen. Veste, milustiva, tam-la čez pr brajnuce maja že tku fajn slivuček, de sem ga dons že pet štamperlu pucuku. Glih še eden m manka, pa bom spet na kojn.«
Ke j a biu tku manirlih, de m je reku milustiva, sem mu pa hiter stiselna tiste dva dinarčka u roka, de je lohka skoču h brajnuce še na en štamperl. Sevede, jest ga nisem čakala, de b pršou 6pet ven ud brajnuca, če prou sem bla ferbčna, kašen bo na kojme. Mene je preveč u noge zebal, de b še naprej zjale predajala. Pa dam se m je tud že medil, ke je šla ura ie na anajst.
No, ali zdej vidte, kašna smola mam je6t u žeu-lejn? Zdaj sem u noge uzebla, pa ub tiste dva dinarčka, ke sem jih dala deluce za slivuček, sem tud. Glih presgerm sem tla jit kupet, de bom kruh naredila, pa m jih je deluc zapiu. Zdej bova mogla bit z možam spet ene par dni brez kruha. Al ni tu smola? Prouzaprou mam pa jest že ud nekdej smola. Prec ke sem na svet pršla, sem se začela cmert. Scer jest tega več na pounem, ampak mama m je večkat prpoudvala, kuku 6em se drla. Ke sa m s tistmu cucelnam usta zamašel, de b bla tih, sem ga pa ud jeze vesga zgrizla. Pol sem se pa še naprej drla, de je use skuz ušesa letel. Koker se iz tega razvid, sem se mogla rudit pud prou nasrečna zvezda. Skoda, de je blu glih tekaj ublačen, ke sem se jest rudila. Tku de zdej prou nubeden na ve, pud kašna zvezda 6em se rudila. Zalibog.
No, pol ke sem začela u šula hodet, m je šlu še use pracej pu sreč, koker m je mama praula. Ke eem pršla u drug kla6, sem ga začela pa spet lomt.
Enkat, ke sem tla jit pu kusil u šula, sem srečala na cest kar tri prjatelca, ke sa hudile tud u drug klas, koker jest. Te prjatelce sa me začele pregu-varjat, de nej grem raj z nim na Goluc črne jagude nabirat, ke na Goluce jc valik luštni, koker pa u iul. En čas sem premšlvala, al b šla al ne. Nazadne sem jim pa le verjela, de je luštni na Goluc, koker u šul. Mal me je pa le skrbel, kua boja duma rekel, če boja zvedel, de sem šla na putep namest u šula. Prjatelce sa me pa !e pratantale, ke sa m rekle, de duma na morja tega zvedet, ke u šul boja mislel, de srna kej zbulele, duma boja pa mislel, de se u šul prou priden piflama. No, pa sma ja ubrale preke Goluc. Ke sma pršle na vrh Goluca, sma se tku dober počutile, de sma s prec naprej uzele, da boma hudile ud zdej zanaprej raj na Goluc, koker u šula.
V ogledalu
Mladi kral j Scverin se je poročil s prelepo, nedolžno devico Grizeldo. Ko so minule dvorne ceremonije in se je celo najljubša kraljičina snletična odstranila i t razkošnih soban, sta si globoko oddahnila in prijela zu roke. Toda mahoma, kakor bi priplavalo nekje izpod stropa, se je pojavilo pred njima prečudežno vilinsko bitje.
»Jaz sem vita Radmila,« je dejalo to bitje, »jaz sem spremljala vajino usodo od rojstva do danes in vaju srečno privedla skupaj. Nista me nikoli do sedaj videla, toda čutila sta mojo navzočnost, ko sta se prvič srečala in se zaljubila. Svoj cilj sem dosegla in sedaj me čakajo druge naloge. Da pa nikoli ne bosta pozabila, da sta rasla pod varstvom vile Itadmile, ki vaju je, — čeprav tega ne vesta, — mnogokrat obvarovala hudih nesreč, vama prinašam svoj poročni dar.« In razgrnila je pred njima dva prelestna, s srebrom in zlatom tkana plašča. liila sta tanka in nežna kot nnjruhlejšo pajčevina, lahno drhteča v luninem svitu in tako lahka, da si oba luliko skril v eno samo
in kraljica stu čula te vesti, toda smehl jala sta sta se. Bila sta preveč uverjena o trdnosti svoje medsebojne zvestobe, in v varstvu svojih vilinskih plaščev sta se čutila povsem neomajna. Zato nista poslušala rahlega notranjega klicu, ki ju je svaril, in sta povabila oba tujca, da ostaneta nekaj dni na dvoru.
Prišel je večer preizkušnje.
Na naglo prirejenem odru v mogočni, viteški dvorani okrašeni z orožjem in slikami starih, slavnih prednikov, je pel tuji pevec in njegova prekrasna sestra ga je spremljala na harfi.
V	dvorani so se zbrali vsi vitezi in pleme-nitaši od daleč naokrog in skoro brez diha poslušali nadnaravno lepi glas pevčev in se divili ljubkosti spremljevalke.
V	prvi vrsti sta sedela Severin in Grizelda. Ob začetku sta se skrivaj sprijela za roke, tako ju je prevzel čar prve pesmi.
Pevčev glas se je dvignil kot škrjanček in zaplaval daleč, daleč in se v krogih spet vra-
Glavna ulica finskega trgovskega mesta Rakima kega, ki je važno cestno k železniško križišče.
dlan roke in vendar sta toplo in mehko pokrila vse telo.
Ko sta Severin in Grizelda vsa začudena držala te dve umetnini v rokah, jima je vila še zašepetala: »Vzemita in cenita moj dar, kajti teli plaščev ni tkala človeška roka. Tkala sem jili jaz suma iz niti vajine usode. Vse vajine otroške zlate sanje sem porabila, vzela sem vajin smeli, vajine čiste, nedolžne mladeniške in dekliške misli, vtkala sem vajino zrelo hrepenenje, vtkala vujine odpovedi in žrtve, delo in razvedrilo. Vse je tu pestro pomešano in ni je zle misli, ki bi doslej skalila vajino preteklost. Plašča stu čudovito ogledalo vajine vesti in jaz, ki sem čula nad vajino usodo, sem srečna, da vama ju morem pokloniti. Toda pomnita, plašča bosta odslej ogledalo vajine zakonske zvestobe. Vdahnila sem vanju čudovito moč, dii bosta pokazala vsako, tudi najmanjšo nezvestobo. Pomni Severin, če prelomiš zvestobo Grizeldi, pa četudi le v misiih, bo dobil tvoj plašč takoj grd madež, kot viden dokaz tvoje nezvestobe. Isto se zgodi s tvojim plaščem, Grizelda, če se izneveriš svojemu soprogu. Plašča naj vama bosta spomin na čisto mladost in obenem stalen opomin, da živita trajno v medsebojni zvestobi in ljubezni in da dajeta dober zgled tudi svojim podanikom. Obvarnj-tu torej plašča pred vsakršnim madežem!«
Po teh besedah je vila Radmila izginila.
Sedem polnih let sta živela Severin in Grizelda v sijaju svojega dvora sredi premnogih občudovalcev, zahrbtnih in odkritih, ki so se jima laskali in dobrikuli. Kljub temu sta ostala čistili src in sta modro in pravično vladala nad svojimi podaniki. Ostala sta zvesta svoji zakonski obljubi in njuna plašča sta se lesketala ko sonce v svoji čarobni čistoči.
Zgledno življenje kraljevske dvojice pa ni bilo pogodu hudobni vili Hudinji. Ona je hotela, da bi bili vsi ljudje zli in pokvarjeni kot ona sama in je zato po vsem svetu razpošiljala svoje sle, da s sladko zgovornostjo in pesmijo omamijo slabotna človeška srca in jih pripeljejo nn pot zla in pogube.
Tako je poslala dva posebno vešča sla tudi na kraljev dvor.
Lepega dne sta torej prišla na Severinov dvor vitek, mlad pevec, strastnih, ognjevitih oči, in mlada prečudežna krasotica, o kateri so dejali, tla je baje pevčeva sestra.
O pevcu je šel glas, da premore s svojim nebeško sladkim petjem prevzeti in do duo pretresti sleherno žensko srce in da je njegova zmagoslavna pot posuta s strtimi srci žen, solzami zapuščenih otrok in divjimi maščevalnimi naklepi zakonskih mož. Enak glas je šel o lepi krasotici, da se je poigravala z moškimi srci, ko da bi bili lističi, ki jili v jeseni meče veter na tla in jih mimoidoči pohodijo. O, tudi kralj
De b tu bi držal, sma ustanoule pa »Klub neudvis-neh«, de na boma kar tku.
Use nam je šlu pu sreč, Jagud sma »e prou pušten najedle. Sam tu je biu pa hudiman, ke sem skori en ura bi pozen dam prcuklala, koker punavad. Tu je bla še sreča, da je bla naša kuhna precej temna, ke ni mela nubenga vokna. Mama je glih večerja kuhala, ke sem 6tupila u kuhna. Ke se je tud mam čuden zdel, de sem pršla tku pozen dam, zatu me je prec prašala, kod sem hudila tulk časa. Jest sem bla že tekat tku brihtna, de 6em s znala puma-gat u sil. »Eh, mama, en prjatalc sem pumagala naloga delat, ke ja sama ni znala, pa je prec ča6 menili,« sem rekla, pa je blu dober. »No, pol s pa že pridna,« me je puhvalila mama. »Kar u soba pejd, pa mal pučak. Večerja bo prec fertik.« Prou doug m res ni blu treba čakat. Kumi sem čeule dol djala pa šlape ublekla, je že stala mama s talarjem u rok pred mana Ke sem sa ubrnila preke ne in ja pugledala, se me je pa tku ustrašila, de ji je padu talar iz rok. »Za božja vola! Kašna s pa, Neška? Al ste u šul dons tinta pil? Sej s vender usa čma ukul ust.« Je6t ji na tu nisem vedla kej udguvort, tku sem se tud jest prestrašla Kar naenkat se je pa prpugnila k men, koker dc b me tla kušent, pa me ja mende sam puduhala. Prec na tu me je pa začela tku čulat ukul ušes, de m še dons začne bubnet pu ušesih, keder sc k slabmu uremen prpraula. Naš »Klub neudvisneh« je šou pa tekat tud u franže.
čal iz neskončnosti. Osamljen in sebe prepoln, tu/en in spet ves prevzet neke tajne sladkosti, kakor slavec v mesečini majske noči, hrepeneč in nežen se je prelival pevčev glas po dvorani.
Nenadoma, hote ali nehote, se je srečal tujčev pogled s pogledom Grizeldinim. Vse bolj opojne so postale njegove melodije, rasle so, kakor rasejo valovi morja ob nevihti in butajo ob nedostopne pečine, zagorele so v de-moničnem ognju in prebliski strasti so se vži-gali v njih.
Tedaj je Grizelda spustila soprogovo roko in se čimdalje bolj predajala tem vabljivim glasovom.
Severin niti čutil ni, kdaj mu je Grizelda odtegnila roko. Ni ga prevzemal samo pevčev
Iz pustnega lasa nas Cerkev prestavlja v štiridesetdanski post s posebnim spominom: »Tedaj je Duh Jezusa o dve del v puščavoc. Pri tem se zopet spomnimo na puščavnika, kakor ga je izrezal med drugimi kipci nam znani podobar na svojem rezbar-skem delu: >Kristus pred letoviškim parkom«. Tam ob skali pol sloni in pol kleči puščavnik, ves zamaknjen v Kristusa. Tik ob puščavniku stoji lovec, začuden, češ kako je ta zašel sem v letovišče...
. Dva prijatelja proste narave, pa g kakš-mm razločkom. S puščavnikom hodi mir in molk; lovec nosi divji strel po hosti. Puščav-nik s knjigo in križem pomirja duše; lovec z gonjači in čuvaji bega ljudi in živali. Pred lovcem se skriva ptica; puščavniku pa vsa domača sede na dlan. Mir in molk, kako je mil in drag begavi ptici, kako da ne bi bil ljub ljudem.
Sedaj smo v postu. Prebrali nam bodo postno postavo. Le škoda, ker o nekem potrebnem poslu, ki tudi zadeva usta, ni v postavi nič govora, Ko bi imel moč nad ljudmi, je nekdo dejal: bi za eno leto zapovedal molk. Vsak bi moral ili molče na svoje delo in vprašati bi smel samo to, kar je potrebno. Domačo in javno družabnost bi omejil le na nekatere tire v dnevu in tednu. Vse politične in druge prazne čenče bi strogo prepovedal. Kako bi se ljudska duša oddahnila in poživila v tem blagodejnem postnem času.
Ali si ne bi mogel vsak sam dati take zapovedi? Ali si ne bi vsak sam hotel naložiti takega posta? Tako bi zopet našel čas za lepe, dobre in resne misli. Tu in tam bi ga morda kdo pogrešal v kateri kleti ali kavarni, doma pa bi se družina veselila njegove prisrčne domačnosti. Državniki pa bi zopet lahko vladali ter bi se ne bali treh bridko pro-slulili reči: kaj bi jih naštevali, saj jih vsi poznamo! Potem bi sploli človeška beseda dobila svojo moč in svoje posvečenje. Spoštljivo bi poslušali tega, ki govori, ker bi vedeli, da govori samo ta, ki ve in ima nekaj važnega in vrednega povedati. Zapadni Evropejec veliko preveč govori, ni čudno, da se piše: o propadu evropskega zapada.
čenčavim ljudem moder mol ne zaupa in njih čenč ne verjame. Danes je lak čas, da moremo svoji domovini in državi več koristiti z molkom kakor z govorom. Naredimo novo postno postavo. Kmalu bo več jasnosti med nami.
glas, še bolj ga je očarala ljubka pevčeva spremljevalka. Njene čudovite, prebele roke so čvrsto, u vendar rahlo ko sen prebirale har-fine strune. Nenaden, hiter okret glave in že so se ji preko ramen razpustili zlatoplavi valovi las. Oči, kukor dvoje tihih gorskih jezer so se od časa do čusa sramežljivo — plaho uprle vanj in njih modrina ga je pritegnila nase, da se niti zavedel ni pruv, kdaj je zahrepenel po njej.
Oba, Severin in Grizelda sta rdela in bledela in kakor v vročici čakala konca predstave. Nato sta se, kakor hitro je dovoljevul dvorni običaj, odstranila v svoje sobane.
Vsa drhteča je Grizelda ukazala spletični prinesti vilinski plašč in si ga vznemirjena ogrnila okoli ramen.
Toda joj, na drugače brezmadežnem plašču je nocoj čepel velik, grd madež! Na smrt prestrašena Grizelda je padla na kolena iu bridko zajokala: »č'e moj soprog to zapazi, sein otrok smrti! Kaj naj storim kaj naj storim? ln saj vendar nisem storila ničesar hudega!«
Zvita sobarica je položila prst na svoj topi nosek in dahnila: »Kaj, ko bi ga brž posjali v kemično čiščenje?«
»Toda to je vendar vilinski plašč, ki mu nobeno čiščenje ne more do živega,« je žalostno odmahnila kraljica.
Prefrigano se je spleticna zasmejala: »Že vem, že vem, zamenjujmo ga s plaščem njegovega veličanstva kralju! Potem ste rešeni!«
Grizelda je prestrašeno pogledala svojo spletično. Zopet jo je skrivnosten glas svaril pred prevaro. Toda Grizelda je majceno, ma jceno stopila na opolzko pot, zdaj ji drsi in ah, ko bi vendar mogla čisto nazaj! A pot je tako vabljivo gladka in lahka, da se kar nič več ne boji iti malce naprej.
Srce morda še neče, toda usta že govore: »Pojdi Rozamunda, hitro, hitro, to je edini izhod, da si rešim življenje in čast. Toda glej, da te kralj ne opazi!«
Spleticna Rozamunda je skrila plašč v nedrije in že beži, hiti, preden jo more kraljica priklicati nazaj. Par minut in že je nazaj ter zmagoslavno vihti zamenjani plašč v roki.
Z občutkom slabe vesti in vendar olajšana je stopila Grizelda s plaščem pred visoko kovinsko zrcalo. En pogled vanj je že zadostoval, da ponovno zbledi in omahne. Žalost gre skozi njeno srce, ko mora priznati: »Tudi njegov plašč ima madež!«
Radovedno je pristopila spleticna in se lahkomiselno zasmejala: »Zares, tudi ta ima madež! Pa saj to je vendar predivno!«
»Predivno, praviš!« se je tedaj zares razsrdila kraljica in si strgala izdajalski plašč, z ramen, kajti le-ta ji je dovolj povedal o kraljevi nezvestobi.
»V tem primeru je poč divno,« je ponovila spleticna. »Madeži so, kakor bi rekel kateri vaših učenjakov, kompenzirani. Madež na kraljevem plašču izbriše tudi vašo krivdo!« —
»Toda, psst! Njegovo Veličanstvo prihaja! Bodite pametni!«
In medtem, ko je Rozamunda z globokim poklonom izginila, je vstopil kralj ves bled in s povešenim pogledom. Poljubil je svoji ženi roko, jo potegnil v temnejši kot šobe in dejal:
»Poslušaj Grizelda. moram se ti nekaj izpovedati! Na mojem vilinskem plašču se je pokazal grd madež. Ne zavedam se nobene krivde in vendar me strašno muči ta najdba. Dovoli vendar, da uničiva oba plašča, preden postaneta motilca najinega zakonskega miru in najine dosedanje sreče. Kaj so misli? Pene so in sanje! Kdo jih more krotiti, kadar se same od sebe prikradejo v možgane? Nikdo! Niti kralj ne! Ali naj naju torej misli ločijo in razdvajajo?«
S pravo velikodušno kraljevsko kretnjo je vzela Grizelda svoj in soprogov plašč v roke in dejala: »Prav imaš, dragi prijatelj! Naj naju misli ne razdružijo. Kaj so misli? Pene so in sanje, kot si pravkar rekel! Le dejanja so resnična. kaj moremo torej za misli in sanje?«
»Nič!« je zadovoljno dejal Severin,« zato nam tudi ni treba biti zanje odgovornim!«
Grizelda je zamahnila in vrgla plašča v ogenj, ki je gorel v kaminu.---
Mehoma je stala pred njima vila Radmila. Ena sama kretnja roke in že je ugasnil ogenj v kaminu in plašča sta nedotaknjena obvisela v njenih rokah. Jezno je dejala prestrašeni dvojici:
»Nesrečneža! Kako hitro vaju je speljalo zlo! In kako brž so vaju prevzele misli, ki so začetek zla! Kaj je po vajinem preje, misel ali dejanje? Brez misli dejanja ni, kajti vsako dejanje se porodi najpreje v mislih. Misli, ki jih mislimo ob polni zavesti in zdravem razumu, niso sanje in pene, za katere nismo krivi. V naši moči je, da ugonobimo vsako kal zle misli in v naši moči, da pospešimo še tako rahlo zamisel dobrega, da preide v dejanje. Za svoje misli smo prav tako odgovorni, kakor za svoja dejanja, da še bolj, ker so le-te izvor naših dejanj. Vajma nezvestoba v mislih je prav tako telik madež, kakor da sta bila nezvesta v dejanju. Z uničenjem plaščev sta hotela /e vnaprej prikriti svoje nezvestobe v bodočnosti, ki pa sta si jih zamislila že kot dejanja.«
Dahnila je v plašča in vrnila vsakemu svo-Ifga in nadaljevala: »Plašča sta odslej neuničljiva Nikoli, slišata, nikoli vaju ne bosta zapustila in vaju bosta spremljala pri vseh vajinih dejanjih. Vsak večer, ko bosta sama, bo-» PJ-imorarm pogledati svoja plašča. In Čira vec bo madežev na njih, tem dlje jih bosta morala opazovati. Sen bo bežal z' va jinih oči, nemir bo prevzemal vajini duši in Čim bolj se bosta utapljala v zlu, tem bolj bosta hrepenela po njem in ga obenem sovražila. Zato vama dam dober svet: Naj ostane pri tem prvem madežu, ki naj vaju svari pred nadaljnimi. V začetku se je lažje obrniti z napačne poti, kajti pozneje bi bilo mogoče prepozno!«
Nato je vita Radmila izginila in pustila t.rizeldo in Severina v globokem premišlje-va"Ju-	(K. Rihur.)
m
IHfiMg^
—______.__, ,>i
mmmmmmmmmmm^a
Preprosta finska kmečka niša.
ra^TEHNlKA
Križanka
Vodoravno: 1. Tretja oseba množine glagola biti. 3. Enota električnega upora. 5. Drugo ime za filmsko zvezdnico. 7. Strokovni izraz za glasbeno delo. 9. Letenje, polet. 10. Atenski kralj, ki je od žalosti nad domnevno izgubo sina skočil v morje, ki se od takrat po njem imenuje. 13. Žitni proizvod. 15. Del krogovega oboda, primitivno orožje. 17. Zemlja, prst. 18. Vrsta lahke bleščeče tkanine. 20. Mesna jed. 51. Žensko krstno ime. 22. Mehka gozdna razstlina. 25. Slovenski mo-tociklistični dirkač »leteči Kranjec«. 28. Majhna državica na Apeninskem polotoku. 31. Industrijska rastlina. 33. Hrvaška reka, pritok Save. 34. Odprta kraška ognjišča. 35. Prebivalec največjega polotoka na svetu. 36. Tisto (kazalni zaimek). 37. Lepo, ljubko. 38. Tvori samostalnik od glagola kihniti. 39. Zelo lepo žensko krstno ime. 41. Grška črka. polumer učrtanega kroga. 42. Tropski les — drevo. 43. Kraj ob Donavi pod Fruško goro. 44. Povesno slame, žita... 45. Tuj, dosti rabljen izraz za mejnik, obcestni kamen. 47. Noč, svetlobno stanje, če spremeniš naglas tudi osnovna misel. 48. Žensko krstno ime, grška boginja zmage. 51. Krajevno določilo, poziv nezaželjenim gostom. 53. Enica na igralni karti, stara rimska denarna enota. 54. Hlod, velik kos lesa. 57. Nebesni obok, okroglast strop. 59. Mesto in morje v Zapadni Aziji. 60. Kemična prvina, najstarejši član naše vladarske dinastije. 62. Časovni veznik. 63. Rimski pozdrav. 64. Reka v sevemovzhodni Aziji, beseda pomeni tudi brezdelna, nedelavna. 65. Gotski kralj, ki je pridrl v Italijo. 66. Slovanski kralj, beseda pomeni tudi »izključno le«. 69. Starostna nadloga, pljučna bolezen. 70. Lepo vedenje, bod-ton. 71. Graščinski podložnik. 72. Klic brezposelnih in lačnih. 73. Najmanjši delec snovi. 76. Planina v Zasavju. 80. Star slovenski ljudski izraz za ječo. 82. Drugi sklon besede pod 17. vodoravno. Mamljiv, vplivajoč. 84. Števnik. 85. Kraj pri Domžalah. 86. Operni spev, pesem; 87. Druga beseda za rodi, razširja se »moli«. 89. Domača priliznjena žival. 90. Zgoditek v nogometni igri. 91. Vrsta pesnitve, poveličujoča pesem. 92. Upanje. 93. Glas pri smehu.
Vodoravno: 1. Priprava za presejanje žita, moke itd. 2. Žitarica. 3. Stenska prevleka iz malte. 4. Domača žival — križanka v množini. 5. Kos, komad. 6. Turški oblastnik. 7. Ruska reka, pritok Volge. 8. Naša največja sladkovodna riba. 9. Drug izraz za zaprt osebni avtomobil. 11. Tanka, fina tkanina. 12. Svetopisemska roža, svetniški pridevek. 13. Slabo spanje. 14. Najmanjša ptica na svetu — brez prve Črke. 16. Hudo topniško streljanje, vojaški izraz. 19. Mesto v Dalmaciji, sedež škofije. 20. Človek, ki jamči za tujo terjatev, trgovski izraz. 23. Kemično razstavljanje snovi na pra-sestavine. 24. Klic, ki je splošno v rabi pri telefonskem pogovoru. 25. Nagel telesni premik. 26. Predpisani davek, pristojibina (2. sklon množine). 27. Časovna členica, ji običajno odgovarja besedica »tem«. 28. Oblika glagola imeti v na-
rečju, posedujejo, vsebujejo. 29. Plin, ki se mnogo uporablja v reklamne namene. 30. Kuhinjska začimba. 31. Predstojnik strojnega instituta v Ljubljani. 32. Eksotična cvetlica. 40. Poštna kratica za priporočeno. 46. Ustanovitelj znane tovarne ciko-rije. 49. Prevozno sredstvo, del voza. 50. Hrib pri Belgradu in poročevalska agencija. 51. Kovati železo (avtogenično). 52. Moško krstno ime. 53. Zapisek, letopis. 55. Član starega azijskega naroda.
56.	Grška boginja maščevalka s kačami na glavi.
57.	Ce je človek gluh, je brez.....58. Zamašek
pri sodu. 61. Stran neba (mednarodna označba). 62. Izumirajoče prevozno sredstvo. 67. Messenet-jeva opera. 68. Veznik. 74. Romunska reka, pritok Donave. 75. Bog vojne, planet. 76. Dragocena snov, ki je v kosteh 77. Leposlovni ponarejevalec, posnemovalec. 78. Češki pesnik. 79. Žensko krstno ime. 80. Del drevesa. 81. Osebni zaimek. 88. Mo-hamedanski bog. 89. Velemestna kraljica.
Rešilev križanke
z dne 4. lebruarfa
Vodoravno: 2. Polotočje. 10. Maček. 11. Berta. 13. Vidi. 14. Ave. 16. Zola. 17. Rel. 18. Verd. 22. Iti. 23. Reja. 26. Peronospora. 29. Moda. 30. Kedo. 32. Za. 33. Ki. 35. Pag. 37. Nin. 39. En. 40. Ta. 41. Rog. 42. Rak. 44. Adam. 46. Miki. 47. Salon. 49. Dukat. 51. Ana Karenina. 54. Bolan. 56. Liter. 58. Orada. 60. Opeka. 62. Ritem. 64. Du-mas. 65. Skeli. 66. Ahaja. 68. Ravel. 70. Nanos. 72. Atena. 74. Trakt. 76. Golen. 78. Edgar. 80. Ali ne. 82. Drama. 83. Vijak. 84. Letak. 86. Edina. 96. Opava. 98. Lajež. 100. Sokot. 101. Vraže. 102. Klada. 104 Reka. 106. Trot. 108. Ata. 110. 2ge. 111. Tika. 113. Tren. 114. Altar. 115. Jadra.
Navpično: 1. Rt. 2. Pad. 3. Oče. 4. Le. 5. Okarina. 6. Obelisk. 7. Ce. 8. JRZ 9. Eta. 10. Mi. 12. Al. 15. Veto. 19. Ep. 20. Rem. 21. Drozg. 23. Rodin. 24. Ero. 25. Ja. 27. Oda. 28. Pek. 31. Opera. 34. Znaki. 36. Anoda. 38. Itaka. 42. Gala. 43. Riki. 45. Moka. 46. Muni. 47. Sabor. 48. Nana. 49. Delo. 50. Taras. 52. Norik. 53. Nekaj. 55. Latev. 57. Teman. 59. Delen. 61. Puliar. 63. Milan. 64. Dante. 65. Sraga. 67 Astra. 69. Atoli. 71. Okama. 73. Elija. 75. Agata. 77. Enako. 79. Dreta. 81. Ekipa. 82. Dleto. 83. Vogel. 85. Karat. 87. Padar. 89. Povod. 91. Lijak. 93. Bakar. 05. Meža. 97. Polt. 99. Že. 100. SK. 101. Vrata. 103. Atena. 105. Elit. 107. Oger. 109. Akt. 110. Zrd. 112. AA. 113. Ta.
Dobemik in Štibernfk sta ee peljala v Ameriko. Doberniku je bilo strašno slabo, zvijal se je in zdihoval v svoji kabini. Pa vstopi Stibernik in pravi: »Vstani Luka, pojdi greva na krov, pravkar bomo srečali velik pamik.«
Dobernik: »Kaj meni mar parnik, pridi mi povedat, kadar bomo srečali kako drevo.«
Ventili
7. ozirom na procese, ki se vršijo v avtomobilskem motorju (n pr. izgorevanje bencina) in z ozirom na veliko hitrost vrtenja, je razumljivo, du mora material, ki je izpostavljen močnim mehaničnim sunkom, pu tudi močnim termičnim obremenitvam, veliko prenesti. Ta okoluost se še poslabša, če pomislimo, da mora biti motor čim lažji in čim cenejši. Tako velikokrat pri kakovosti motorja ni važna zgolj njegova izdelava, ampak še v večji meri material, iz katerega je izdelan.
Najbolj kočljivi deli motorja so cilinder, v katerem se vršijo eksplozije, ki mora biti poleg tega dovolj odporen proti obrabi zaradi gibanja bata, bat sam, ležaji, gred motorja in ventili. Kakšnim nnlogam mnra pri takih delih kljubovati material, vidimo najlepše, če si ogledamo delovanje izpušnega ventila.
Izpušni ventil je tisti, ki odpira izgorelim plinom pot iz cilindru v izpuh. Pri eksploziji nastopajo temperature okoli 1500 stopinj Celzija. Te temperature trajajo samo majhen čas, saj bi se drugače material, ki bi bil izpostavljen taki vročini, raztopil. Kljub temu, da ves prostor, v katerem plini izgorevajo, izdatno hladimo, pa doseže povprečna temperatura v bencinskem motorju še vedno 500° C, in pri dieselovem motorju do 750°C.
Izpušni ventil, ki spušča v izpuh pline zelo visoke temperature, je pri izgorevanjih, ki sledijo pri motorjih zelo hitro drug drugemu (pri 4000 obratih v minuti ima štiritaktni motor okoli 35 eksplozij v vsaki sekundi), tako rekoč med obratom ves čas v močnem ognju.
Vtaknimo kos železa v ogenj, da se bo raz-žaril; če bomo poskušali tak žareč kos obdelovati (tolči ali kriviti), bomo videli, da je izgubil v primeri z mrzlim železom skoraj vso odpornost. Tudi ventil motorja je med obratom razgret do rdečega žaru, pu mora kljub temu ohraniti trdnost, da popolnoma nepropustno zapre prostoi cilindra, v katerem vlada ob eksploziji pritisk 25 do 50 atmosfer pri bencinskem motorju, in do 70 atmosfer pri dieselovem motorju. Jasno je, da je pri tako neugodnih okoliščinah ve'ike važnosti, kako bomo odvajali ventilu toploto, ki se prenaša nanj z razbeljenih plinov. Da mora biti ventil izdelan iz posebnega materiala, ki je dovolj odporen kljub neugodnim razmeram, je samo jx> sebi razumljivo, posebno, ekr tiči steblo ventila v dolnjem delu v vodilu, ki je lahko le slabo mazano in tako izpostavljeno obrabi in povečanju toplote zaradi trenja.
Dandanes je izdelovanje ventilov že tako napredovalo, da so njih dimenzije omejene s posebnimi normami (pravili). Prvotno so izdelovali ventile tako, da so jih izstružili iz polnega kosa jekla, ali pa so iz enega kosa najprej skovali primerno obliko, ki so jo naio obdelali kakor je bilo potrebno. Prvi način je bil drag, ker je bila obdelava (veliko struženja) draga in je' šlo veliko materiala v izgubo.
Slovenska šahovska zveza je pred kratkim pod vodstvom njenega podpredsednika g. Bizjaka pozvala včlanjene klube na medklubsko tekmovanje za prvenstvo zveze, ki je redna zvezina prireditev. Klubi so razdeljeni v Ljubljansko, Celjsko in Mariborsko skiipino, kakor so bili tudi v prejšnjih tekmovanjih. Najmočnejša je Ljubljanska skupina, v kateri bodo ki ubi tekmovali v dveh razredih. V prvem razredu so Ljubljanski šahovski klub s prvim in drugim moštvom, Centralni šahov, klub s prvim in drugim moštvom in šah. klub Triglav. V tem razredu bo najbrž tekma najostrejša in najzanimivejša, ker edino Centralni šah. klub osporava Ljubljanskemu šah. klubu prvenstvo in je pričakovati ostre konkurence. Zelo verjetno bo iz tega razreda tudi končni prvak. Od ostalih klubov bo konkuriral za zvezino prvenstvo seveda tudi Celjski šah. klub, ki je bil lansko leto prvak. V Mariboru je šahovsko življenje šele zadnje čase postalo živahnejše in njegova sedanja šahovska inoč ni znana. To zvezino medklubsko tekmovanje je za naše šahovsko življenje zelo važna prireditev, ker sili klube k živahnejšemu udejstvovan ju in pomaga k večjemu pregledu našega šaha. Po tem tekmovanju si bo šele mogla zveza ustvariti točnejšo sliko o našem šahovskem življenju in bo vedela, kje bo treba naše šahovsko življenje v prvi vrsti dvigniti. Pričakovati je, da se bodo klubu vabilu k tekmam v čim večjem številu odzvali in s tem podprli zvezo pri njenem delu. Tekmovanje se 1k> pričelo 18. febr. in bo predvidoma zaključeno šele v mesecu maju.
Iz mateha z Euvvejem prinašamo danes 7. partijo, v kateri je Keres izgubil zaradi hude napake v časovni stiski.
Kovanje ventilu pa jc povzročilo, da jc bila snov nu robu, ki zapira prostor na sedežu ventilu, neennkomernu, zaradi česar stu se ventil in sedež kmalu neenakomerno izrabila. Danes se izdelujejo ventili skoraj v vseh večjih tovarnah na poseben način, ki se jo začel uveljavljati pred kakimi 15 leti, in ki mu pravijo matrici run j e. Za določen ventil vzamejo najprej jekleno palico, ki je komaj nekaj dese-tink milimetra debelejša od premera stebla izgotovljenega ventilu. V posebnem stroju se ta palica na enem koncu segreje in stroj skuje iz materiala palice nekako hruškasto glavo, katere prostornina odgovarja natančno prostornini dogotovljene glave ventila. Nato pride ventil pod močno prešo. ki mu hruškasto glavo skuje v zahtevano obliko. Na ta način sc dobi enakomerno porazdeljen material. Ventil sum pu se samo še nu površini obdela.
Pri motorjih, kjer so ventili termično posebno izpostavljeni, pa uporabljajo diuies votle ventile, ki imajo znotraj posebno maso, da toploto iz glave hitro odvaja navzdol na steblo ventila in odtod na stene. Kot material za ventile se uporabljajo posebna jekla, ki tudi v razžarjenem stanju ne izgubijo svoje trdnosti. Vrsta takega jekla, ki gu uporabljajo v Ameriki za avtomobilske motorje, vsebuje 16 odstotkov kroma (tako imenovano »silehrom« jeklo), za avijonske motorje pa se uporablja jekla, ki imajo do 60 odstotkov kromu v sebi.
Slavni švedski raziskovalec Svcn Hedin je izpolnil 75. leto.
Dr. Envvc — K e ? e s
f. e2—e4, e7-c5: 2. Sgl-f3, Sb8-c6: 3. Lfl—b5, a7—a6; 4. Ll>3—a4, Sg8—f6; 5. 0—0, Lf8—e7 (Euvve rajše igra na tem mestu Sf6 Xe4, kar vodi do lx>lj odprte igre); 6. Tfl — el, 1)7—1)5; 7. I.a4—1)5, d7—d6; 8. e2—c3, 0—0; 9. (12—d4 (verjetno je dopustitev vezave belega konja z Lc8—g4 za belega toliko neprijetna, da je boljše igrati najprej h2—h 3), Le8 —g4; 10. (14—(15 (beli nima iiol jšega), ,Sc6—a5; 11. 1.1)3—c2, c7—c6 (črni takoj napade belo središče in doseže tako dobro igro); 12. d5Xc6, Sa5Xc6; 13. SI)I—(12, 1)5—b4; 14. Lc2—a4 (igra postane zdaj zelo zapletena), Ta8—c8; 15. Lu4 Xc6, l)4Xc3! (sicer bi črni izgubil kmeta); 16. Lc6—1)7, c3Xd2; 17. LclXd2, Tc8—l>8; 18. 1.1)7 —a6, d6—(13! (črni mora napasti v središču takoj, ker bi po TXb2 beli igral La6—c4 in črni bi imel težko igro); I1). La6—c2 (na e4X d5 bi sledilo c5—c4 z močnim napadom), T g4 Xr3; 20. g2Xf' (slabše jc I.Xf3 zaradi dXc4 itd.), I.e7—c3; 51. Tal—bi, d5Xe4: 22. Ld2—e3! (Euvve se brani zelo previdno. Po fXe4 SXe4 bi bil črni napad zelo močan), Lc5—d4- 23. Le3Xd4. e5Xd4; 24. Le2—fl, DdS— (15; 25. f3X e4, Sf6Xe4; 26. Ddl—f3. f7—f5; 27. b2—b3, Dd> —a8 (grozi Sel—d2): 28. a2—a4, Tb8—1)6 (na Se4—(12 bi sedaj sledilo DXa8, TXa8, Lg2 in beli je vse ubranil); 29. Tbl— dl, Da8—a5 (to je težka napaka, po kateri je črni takoj izgubljen. Potrebno je bilo Tl)6—g6+ in beli mora igrati Lfl— g2, ker na Kgl—lil sledi Sc4 —f2 mat); 30. I.fl— c4+ in črni se je vdal, ker izgubi konja e4 brez vsakega nadomestila.
Zahtevalte povsod naš list!
ROKE
Bilo je v Ženevi, ob priliki ene prvih sej Društva narodov, ko se je diplomat starega plemiškega rodu blazno zaljubil v mlado vdovo, ki je bila tudi iz take rodbine kot on.
Ta osem in dvajsetletni markf ni bil nikakršen novinec v ljubezni in je bil tudi vajen svoja čustva razpredeliti. Dobro se je zavedal, da se v to vdovo ni zagledal zaradi njene izredne lepote, marveč zaradi njenih rok, ki se je vanje na prvi pogled zaljubil Zakaj, še nikdar prej ni bil videl takšnih izrazito živih rok, ki so bile kot alabaster in so imele dolge, ozke prste. Kadarkoli jih je pogledal, je občutil, kakor bi se bil v njih sam Bog razodel kot kipar, ko jih je bil ustvaril, saj jih nobena človeška domišljija ni mogla bolj dovršeno izoblikovati. In ker je bil marki že od nekdaj zaverovan v proučevanje rok in jih je že zmeraj delil na prijetne in neprijetne, na govoreče in brezizrazne, da celo na dobre in hudobne roke, je bilo kar razumljivo, da ga ie povsem prevzel čar teh rok in njihove lastnice.
Nekoč zvečer — takrat sta že nekaj tednov poznala drug drugega in se v najlepši skladnosti sporazumevala — sta šla v igralno dvorano in sta nekaj časa opazovala igre pri ruleti. »Tudi jaz bi igrala,« je mahoma vzkliknila Elizabeta, in čeprav se njemu njena želja ni zazdela čudna, mu je vendar nekaj, zoprnega spolzelo v dušo, in kakor dh bi ga obšla slutnja o nekakšnih hudih posledicah. A še preden je utegnil kaj odgovoriti, je Elizabeta že kupila igralske znamke za vsoto, ki se ji ju zurudi višiue uu vso moč začudil, in je brez
premisleka stavila na prvo številko. Koj nato je bila že vsa v igri.
Markf je nekaj časa razdvojen obstal pri njej. Že je hotel oditi in opazovati pri drugi mizi drugo igro, ki ga je bolj zanimala kot ruleta, pa ga je nagovoril znanec in se nekaj časa razgovarjal z njim. Ko se je slednjič poslovil od njega, je markf poiskal Elizabeto in je videl, da je tako zatopljena v igro, da je neopazno obstal za njo, ker ji ni hotel motiti njene zabave. Zamaknil se je v njen lepi obraz, čigar živahno beganje potez mu je povedalo, ali dobiva ali izgublja, ne da bi mu bilo treba pogledati na mizo.
Potem pa se mu je pogled počasi povesil na njene roke in tedaj — se je nekaj v njem spremenilo v led. Te nad vse ljubljene roke, ki je mislil, da mu je njih izraz do najmanjšega drobca znan, so tu je roke, roke, ki jih brez dvoma še ni videl. Vprav tisti hip. ko se njegov pogled povesi nanje, se postavijo pokoncu kakor zverine, ki so pripravljene za naskok, — tako so pohlepne in grabežljive — in koj nato — krupir pravkar zakliče številko — se razklenejo, desnica oblastno potrka po mizi, češ da njej pripada tisti denar. Ko ji denar s paličico
f)orinejo. tedaj se iztegnejo prsti, ki se zazdijo irezkončni, ki so videti kakor dolge lovke pajka, in potegnejo denar k sebi. pa s tako kretnjo, ki se mu zastudi zaradi pohlepa po denarju.
Markija obide tak gnus, da začuti, kako mu izstopi mrzel pot iz vseh znojnic. Bog nebeški, le kje ie imel doslej svoje oči? Le kako je mogel ljubiti in ljubkovati roke. ki izražajo v taki nesramnosti najnižjo grabežljivost? Tako
pač tat pograbi svoj plen, tako krempljasto se prsti zasadijo v svojo žrtev —, torej takšna je ženska, katero je še pravkar ljubil? Zakaj v tem hipu spoznanja, pa čeprav bi bilo samo domnevno, se sesuje v njem svet čuvstev in če-ščenja. Mogoče more kdo, ki je sam zmožen strasti brez dna, ki je sam kdaj doživel tak višek čustev, nekako zaslutiti strahoto ki se dovrši v duši še pravkar ljubečega človeka.
Pa bodi kakor že — samo eno je še v njem, da bi planil proč, in le še toliko ima moči, du se Elizabeti oprosti zaradi hipne slabosti in jo prosi, naj ga ne spremlja. Žakaj, ko zagleda njene angelsko sinje oči, bi .se dal skoraj spet premotiti, če bi s silo ne pogledal proč in sc ne bil ozrl na njene roke — nato plane v noč ko obsedenec, šele v svoji sobi se nekako zave in tako mu ie, kakor bi mu pravkar najdražje, kar ima, položili v grob. kakor da je v njem nekaj umrlo, kar ne more nikoli več oživeti. Spočetka se mu zdi popolnoma nejasno, kaj naj zdaj počne. A ko je nekaj sekund sedel na robu postelje, ves prevzet od topega in brezda-njega obupa in si je stokrat dejal, da je norec, ki se da preslepiti od varljivih dozdevkov, saj, kaj se je pa prav za prav zgodilo — in ali se je sploh kaj zgodilo? — se inu maliomrt zazdi, da je najboljše, če drugo jutro odpotuje iz Ženeve in se pismeno oprosti Elizabeti. Kakor hipnotiziran človek, ki ga naganja ena sama misel, izvede svoj hipni sklep, in zarana zjutraj je že v vlukti za v Pariz.
Minilo je nekaj tednov po (em prenagljenem odpotovanju, in vendar ni minila ura. ne da bi ne bilo markija preganjalo večno isto vprašanje, nli ni prizadejal krivico ženski, ki jo je bil ljubil kot še nobene in ali ni pokončal
svojega življenja zaradi same domišljije? Če si je v duhu predstavljal njen angelski obraz, se mu je zazdelo nemogoče, da je ta obraz Madone last iste ženske, ki so bile njene tudi tiste roke, katere so inu razodele nekaj zločinskega, čeprav so bile lepe kakor roke Giottovih angelov. In večkrat ponoči, ko je napol v sanjah obupno zahrepcnel po njej, je nenadoma začutil, kako se tnn bližajo dolgi, skrivljeni, pajku slični prsti, tako da je planil kvišku. Podnevi ga je pekla vest. češ dn je storil krivico, ki je ni moči popraviti, sam sel »i in človeku, katerega ni videl nikdar drugače ko v dobroti Čez več let nato so se mu zdeli tisti dnevi v Ženevi nekaj najlepšega, karkoli je sploh mogel doživeti. Večkrat je tudi skušal, da bi se z Elizabeto pobotal. Vendar ni dobil nobenega odgovora na svoja pistna. in sprevidel jc, da je to žensko preveč nžalil in da mu ni mogla nikoli odpustiti. Ko je pa njegovo poslednje pismo prišlo nazaj kot nedostavljeno se je moral sprijazniti s tem, da je zanj izginila in da je bilo njeno bistvo zanj skrivnost, katere uganka mu je do konca dni grenila življenje.
Mogoče bi bil rešen trpljenja, če bi bil slutil, da se je čez pičlo leto po njegovem begu iz Ženeve vršil v tuji državi proces, ki jc v zasebnih krogih vzbujal velikansko pozornost. Gospa iz najodličnejše družbe je svojo staro teto tako dolgo davila z rokami za vrat, dokler ni ta v smrtni grozi podpisala oporoko njej v prid. Proces se je vršil za zaprtimi vraii, in ime zločinke ni prišlo v javnost. Toda ko je obdolženka stopila v sodno dvorano, sc jc sodnik tako zmedel, da jc preteklo nekaj sekund, preden ie snloh mogel spregovoriti
(Tiida Kricsi.J
M£Ani S£Q VEJSTEC
Ptiček
Sredi tihe ginajnice droben ptiček poje: »Kje so, kje so pesmice radostne zdaj moje?«
Pa prižvižga vetrček in se ponorčuje: »Jaz sem jih ukradel in jih prodal na tujel«
Sredi tihe gmajnice droben ptiček poje: »Vrni, jo j mi, pesmice!« Vetrček jih noče
M. Kunčič:
Hudičeva skala v Kočevju
Nekoč je po kočevski deželi romal reven študent. Pot ga je vodila zdaj čez prostrano polje, zdaj skozi samoten gozd. Pa mu še mur ni bilo strahov. Veselo je žvižgal in pel.
Ko ti tako lahkih nog roma za nosom, mu nenadoma prilomasti nasproti velik medved. Gotovo je bil lačen, požeruh, in si je hotel s svežim mesom potlačiti godrnjajoči želodec.
študent se je kosmatincu krepko postavil po robu. Udrihal je po njem s pulico, da je kur pokalo. A s tem je lačno mrcino še bolj razdražil. Nemilo je zasadil svoje ostre kremplje v njegovo ramo. Študent je imel še toliko moči, da je pobral šila in kopita ter jo ucvrl čez drn in strn.
Ves bled in prepaden je pritekel d i bližnje krčme. Oče krčmar in mati krčmarica sta se močno prestrašila, ko sta tak« na lepem zagledala pred seboj neznanega mladeniča z raz-mršenimi lasmi, razccfrano obleko in krvavečo rano. Na liitrco sta mu rano i/mila z žganjem in ga obvezala. Potlej sta mu gostoljubno pobegla z jedjo in pijačo.
iz krčme in jo muhnil naravnost v gozd. Na nebu je sija) lunin ščip in mu s svojo revno leščerbo kazul pot. Kraj, kjer leži skrivnostna skala s hudičevim zukladom, mu je krčmarica tako natančno opisala, da ga ni mogel zgrešiti.
Hodil je in hodil ter bistro gledal okoli sebe, da ga ne bi spet kukšna krvoločna zverina presenetila. Suhljad je zamolklo hreščala pod njegovimi nogami, Zategel irlas sove mu je zdaj pa zdaj jeknil na uho. Drugače je bilo tiho vse. Tako čudno tiho, kakor da bi bil ves gozd zuklet. Najmanjšega šuma n: bilo slišati v vrhovih dreves. Bog ve, ali ni tudi veter nekje v varnem zatišju zadremal?
Obrisi skrivnostne skale so mu zdajci ostro zaštrleli nasproti. Ležula je sredi gostega grmičevja in širokih bukovih debel, študent je obstal, pridržal sapo in prisluhnil. Gluha tema je vladala naokrog. !?o prstih se je splazil dulje.
Že je bil tik skale, že je hote? tipajoč najti vhod v votlino. Tedaj ga je obšla mršeavica. Izza stoletnega bukovega debla se je izmotala črna postava in se mu bližala, študent ni utegnil premišljevati, kako in kaj. Bliskovito je potegnil izza pasu majhno bodulo in se zagnal v prikazen A preden je zamahnil, ga je prikazen tako trdo zgrabila za roko, da je od bolečine zaječal. Bodalo mu je zdrknilo iz pesti in padlo na tla. Takšna groza ga je spre-
letela, da se mu stemnilo pred očmi in je
omedlel.
Krčmar in krčmarica sta bila medtem že pogrešila študenta. Vsa zaskrbljena sta ugibala, kam je izginil.
Nenadoma so se odprla vrata in čez prag je stopila črna postava s pogrešanim mladeničem v naročju.
»Hudiči« je zajecljala krčmarica in bolščala v poznega gosta kot v prikazen z onega sveta.
»Kaj še!« se je zasmejal pozni gost. »Le natančneje me poglejte, pa boste videli, da nisem hudič, ampak dimnikar. Izgrešil sem pot in noč me je zalotila sredi gozda.«
Povedal je, kako ga je študent napadel z bodalom in kako se je potlej kot mrtev zgrudil na tla, ko mu je bodalo izvil iz rok.
Krčmarica se je pomirila in začela ubogega študenta močiti z mrzlo vodo. Kmalu se je predramil iz omedlevice in odprl oči. Ko je slišal, da hudič, ki ga je v gozdu srečal, ni bil hudič, ampak miroljuben dimnikar, se je globoko oddahnil in se od srca zasmejal še on. Napravil je čez zaklad pod skrivnostno skalo križ in drugo jutro reven kot cerkvena miš odpotoval dalje.
Skali, ki je bila priča tega dogodka, so kočevski šaljivci dali ime »Hudičeva skala«. I ako se imenuje še dandanašnji dan.
MLADA NJIVA
Zima odhaja
»Kaj pa se je prav za prav zgodilo?« jc povprašal oče krčmar, ko se je študent za silo okrepčal in sje opomogel od strahu.
»Velik medved me je napadel,« je povedal. »Pošteno me je šavsnil. če ne bi imel tako urnih nog. mu ne bi mogel uiti.«
Krčmarica se je zamislila in resno odkimala z glavo.
»Nak, to pa že ni bil medved,« je rekla. »Veste, po tem gozdu se klatijo hudobni duhovi in počenjajo svoje norčije. Včasih se ta ali oni duh spremeni v žival in straši ljudi. Tudi vaš medved je bil takšen duh. Ali ste opazili sredi gozdu \eliko skalo? Pod skalo je široka votlina, v votlini pa prebiva sam bog-nasvaruj. Stari ljudje vedo povedati, da čuva zaklad, ki je tam skrit.«
Na te besede se je krčmarica pokrižala in pobožno vzdihnila:
»Bog in tn sveti božji križ naj nas varujeta hudobnih duhov!«
Študent ni rekel ne bev ne mev. Na tihem pa je sklenil: »Ta zaklad moram poiskati!«
Ko sc je stemnilo, se je neopaženo zmuznil
Starka zima, beži v kraji Vsi smo te že siti zdaj: dosti bila dolga si. Beži, več te treba ni!
Res, da tudi zima ti dosti imaš lepih dni, ali lepša je pomlad, polna je mladostnih nad.
Jožef Miholič, Dobrava pri Kropi.
Slovo od sestre
Vijolice opojno so dehtele, trosile med bolnike dih pomladi. Mehko so tvoje ustnice drhtele, drhtele v nemi, sladki nadi.
Rok<5 sem drobno ti podala in zrla v temno ti oko. Prav vso bridkost sem občutila, ki vtisne v dušo jo slovo.
Kdaj je med naju smrt stopila in vžgala nama svoj pečat? Strmim zdaj v Vardarja valove — leden vihar gre preko trat...
Olgica Kurčtova, Kosovska Mitrovica.
Volk in pes
(Basen.)
Volk jc postal hudo lačen. Premišljeval je, kje in kako bi dobil pečenke. V glavo mu je šinilo, da živi v bližini bogat kmet, ki ima psa. Z njim bi se dalo dobro spoprijateljiti. Odšel je v vas in rekel psu:
»Dragi Kasfor, bodi poslej moj prijatelj! Kadur bom jaz kaj ukradel, ne pravi tega nikomur, kadur boš pa ti kaj ukradel, pa tudi jaz tega ne bom povedal nikomur. Že nocoj pridem k tvojemu gospodarju, da si privoščim kakšnega pujsa. Le glej, da boš molčal, dru-
gače te bom raztrgal na drobne kose. Poglej, kako ostre zobe imam!«
»Molčal bom, kar brez skrbi bodi,« je obljubil pes.
Volk se je poslovil in odšel.
Zvečer se je volk spet priplazil k hiši bogatega kmeta. Pozdravil je Kastorja in odšel v svinjak, kjer je začel mesariti prašiče. Prašiči so začeli glasno kruliti. Kastor je divje zalajal pred vrati. Ljudje v hiši so se zbudili in hitro stekli v svinjak. Ko so zagledali volka, so začeli neusmiljeno tolei po njem. Volk pa je nazadnje vendarle ušel. Skril se je za ograjo in odondod oprezoval. Ko je zagledal Kastorja na pragu, je z onemoglim glasom zaklicali
»Jaz ti že pokažem! Čez tri dni pridem z veliko vojsko, kar pripravi se!«
To rekoč, je volk odšel v gozd in začel iskati poinagačev. Naprosil je divjega merjasca, medveda in zvito lisico.
Tudi Kastor se je pripravil na boj. Naprosil je marka, racmana in gosaka, naj mu pomagajo volka in njegovo vojsko pobiti.
Napočil je dan boja. Volk je pridrvel s svojo vojsko pod hrast in rekel:
»Ti, merjasec, skrij se pod tale kup hrastove stelje. Vidva, medved in lisica, pa splezajte na hrast, da bosta videla, kdaj se bo bližal sovražnik. Jaz se skrijem za onile grm.«
Medtem se je že približal Kastor s svojo vojsko. Spredaj je kot poveljnik stopal sam, za njim maček z zavihanim repom, za mačkom pa sta koracala racman in gosak.
Ko je lisica videla močno armado, je za-sepetala:
»Savražnik se bliža!«
Prascu je molelo uho iz listja. Na uho je sedla muha. Prasec je pomigal z uhljem, da bt muho odgnal I o je opazil maček. Mislil je, da je iniska. Skočil je tja in pograbil uho.
vi Je,Prasec puhnil kvišku in zbežal
Maček se je prestrašil in skočil na hrast. Medved in lisica sta ml strahu padla na zemljo in jo odkurila v gozd Ko je volk za grmom to videl, je se sam pokazal pete.
Kastor jeva vojska se je zmagoslavno vrnila na domače dvorišče.
Božidar Žnidaršič,
Zamušani pri Moškanjcih.
To je bilo tako
>Zakaj si prišel prepozno v šolo?« je učitelj strogo vprašal Janezka.
>To je bilo tako...« je začel pripovedovati Janezek.
»Ne čenčaj na dolgo in široko,« ga je prekinil učitelj. »Cisto na kratko povej vzrok zamude.«
»To je bilo tako...« je spet začel Janezek. »Moj brat je rekel: Janezek ...«
»To vendar ne spada sem,« ga je znova prekinil učitelj.
»Zakaj ne?« se je začudil Janezek. »Saj hočete vedeti, zakaj sem prepozno prišel, ali ne?«
»Da, to hočem vedeti, in sicer samo to,« je nestrpno poudarjal učitelj. »Torej povej že, povej!«
Janezek ga je nedolžno pogledal in ponovil:
»To je bilo tako. Moj brat je rekel: Janezek, če se ne boš požuril, boš prepozno prišel...«
»O ti ljubi Bog,« je učitelj ves obupan vzkliknil, »prav nič me ne zanima, kaj je tvoj brat rekel; samo to hočem vedeti, zakaj si pripozno prišel.«
»Saj vprav to hočem povedati,« je užaljeno rekel Janezek. »Brat spada zraven.«
»Ce brez brata ne gre, pa še njega vpleti vmes, no,« je jezno zarenčal učitelj. »Povej v nekaj besedah!«
»Bom,« je pokimal Janezek in zadrdral: »To je bilo tako: Moj brat je rekel: Janezek...«
»Tristo zelenih žab!« je zakričal učitelj In planil pokonci. »To smo že dvakrat slišali, kaj je brat rekel. »Prijjoveduj dalje!«
Janezek pa se ni dal ugnati. Znova je začel:
»To je bilo tako. Moj brat je rekel: Janezek, če se ne boš požuril, boš prepozno prišel...«
»No, in potem ...?« je nestrpno zaklical učitelj in zacepetal z nogo.
»No, in potem se je izkazalo, da je brat imel prav. V resnici sem prišel prejjozno!« se je odrezal Janezek.
Součenci so se na te besede glasno zasmejali.
Učitelj pa je razkačeno udaril s pestjo po mizi in zagrmel:
»Jaz ti bom že pokazal, falot! Po končanem pouku ostaneš dve uri v šoli.«
In tako se je tudi zgodilo.
□ ■ □ ■ □
Iz torbe Kotičkovega sfričha
P. M., dijak, Maribor. — Označba »poet« za pesnika se Ti gotovo zdi hudo gosposka in imenitna, zato v svojem pismu nikjer ne omenjaš pesnika, ampak vseskozi samo poeta, ali z drugimi besedami — sebe. Saj bi Ti ver-j ^a si res poet, če ne bi svojemu pismu priložil tudi nekaj pesmi, ki si niso s poezijo prav nič v sorodu. Pa me na vrh še prosiš, naj izrečem svojo sodbo o njih, češ: »Saj vem, da bo ugodna!« Od hudimana si mi samozavesten. Kar preveč samozavesten za svoja leta. No če na vsak način hočeš, da »izrečem svojo sodbo«, jo pa bom. Poslušaj! — V eni izmed priloženih pesmi opevaš koline in sporočaš vesoljnemu svetu velevažno vest, da si zadnjič kar tri klobase krvavice za večerjo pojedel Ta pesem je vsekakor najboljša. Iz nje je razvidno, da dober poet sicer nikoli ne boš, pač pa utegneš postati na vso moč dober — po-jed. Tudi to je nekaj vredno! Zahvali Boga, SV™" ta*° zdraY želodec; jaz ga nimam. Boljše je biti pojed z zdravim želodccm kot poet z bolnim.
Pa brez zamere in lep pozdravi
Mirto Kunčič:
Pravljice in pripovedke izpod Triglava
20.
Kalto ie nastala dovška cerkev
(Legenda)
Sloji, stoji bela cerkvica na vzvišenem prostoru sredi dovškega polja. Kakor stara, častitljiva liozjepotnica, ki ima dolgo romanje za seboj, sloji in vsa zamaknjena strmi v dolino, kjer so kot pisani kamenčki nakupčkane inojstranške hiše. In še dalje, čez Grančfšče in črno goro, proli jugu, kamor je božja roka položila veličastno skupino sivih snežnikov, hiti njen pogled. Triglav, kralj Julijskih Alp, ji kot nema priča stoletij, ki so mimo njega šla, kima v pozdrav. Sonce, ta nepre-kosljivi umetnik božji, ji z zlatim čopičem barva skodljasto streho. Sava Dolinka ji izpod vznožja dovških njiv šepeta sladke spomine; njim pa, pastirjem božjim, ki so lod duše pasli in jih že zdavnaj ni več, šumi pokojno uspavanko v tihih nočeh. Štirinajst jih je bilo doslej, nekaj več kol apostolov Jezusovih, petnajstemu pa so fa ran i z zlatimi črkami v marmornato ploščo vklesali:
VSAKO JUTRO V ZARJI NOVI NAŠI ZAZARE VRHOVI, GLEDAJO, KDAJ PRIDEŠ SPET, KI SI BIL JIM VARIH SVET: NAŠ TRIGLAVSKI KRALJ MATJAŽ, ŽUPNIK Z DOVJEGA — ALJAŽ,
Daleč nazaj v zgodovino sega ljubka legenda o farni cerkvi sv. Mihaela sredi polja, sredi prelepega dovškega polja.
Tiste čase, ko so prvi priseljenci začeli krčiti in trebili neprodirne goščave pod Bor6vljami,
Vrtasknn vrhom in Mežakljo, ni bilo v Širokem pasu naokrog božjega hrama. Več sto očenašev hoda so morali verniki premeriti, če so hoteli poslušati božjo besedo in biti deležni milosti svete daritve. Prav tja na R6dine so poleti in pozimi, ob hudi uri in snežnih zametih vozili tiste ki jih je bela Žena smrt pokosila. Rodine pri Zabreznici so bile takrat, tako vč povedati staro ustno izročilo, edina božja njiva, edino grobišče za vso gorenjsko dolino.
V tej dušni stiski so dovški kočarji sklenili, da si postavijo svojo cerkvico. Dolgo so iskali pripraven prostor zanjo. Ponekod se jim je zdel pre-samoten. ponekod prestrm in preveč izpostavljen viharju. Beseda je dala besedo in zedinili so se nazadnje, da postavijo cerkev sredi Gov6čevega vrta, ki tik pred nosom nove dovške šole leži.
Na vozili so les ,apno in kamenje, začeli so kopati in polagati temelje. A kakor da bi jim Bog odrekel svoj blagoslov: delo jim kar ni šio izpod rok. Nagajalo jim je vreme, pestila jih je bolezen in še hudobni duhovi so jim menda v škodo hodili.
Pa je nekega dne od nekod priletel droben golobček. Suho cvetlično bilko je držal v kljunčku in bel je bil kot sneg. Prav nizko nad giavami zidarjev in tesarjev je krožil in tako skrivnostno se je včdel, kakor da bi jim hotel nekaj zaupne-ga povedati.
Zidarji in tesarji so odložili orodje, zasenčili so si oči in začudeno strmeli v zrak.
»Izgubil se je in zdaj ne vč kam,« je menil star tesar s košato brado in ukrivljenim hrbtom.
Mlad zidar, z mišičastimi ramami in lopatastimi dlanmi, pa se je pošalil:
»Gnezdo bi si rad spletel pod streho nove cerkve, pa nas je prišel priganjat, ker se mu mudi.
Ce bi znal govoriti, bi nam zaklical: Pohitite lenobe lene, pohitite!«
»Opletaš z jezikom kot furman z bičem Ne elresaj vendar takšnih!« ga je posvaril tršat oča-nec, ki je s težkim batom kamenje drobil Hudo resen je bil njegov obraz in čudno zamišljene so bile njegove oci. Kakor samemu sebi je mrmrajoč dodal: »Vendar se mi zdi, vse se mi tako zdi, da ta golob ni navaden golob.«
»I, kaj pa naj bi bil? Nemara sveti Duh?« se je široko zasmejal prešerni mladec in pomežiknil tovarišem, češ: Ali ga luna trkal
»Beseda je veter; tebi iz ust, meni mimo ušes. A včasih tudi slepa kura zrno najde,« ga je z modrim pregovorom izpodrepil očanec in mu s pridigarskim glasom navrgel zlat nauk: »Mladec, kakor si burjast in klamast, ne pozabi: Vsako našo stopinjo čuje Bog!«
Mladec pn je še kar naprej v veselem smehu kazal zdrave zobe in sitno rinil vanj. Ne tolikanj iz hudobije, kolikor iz mladostne neugnanosti. Nagajivo je zaploskal in zavpil:
»Čujte, ljudje božji, Čujte! Mojster Kočjanč spe pregovore iz rokava stresa. Pa nič ne pove, od kod ta njegova žlahtna modrost. Jaz pa vem: nadudlal se je je od popolnega črnošolca, ki se je pod njegovo slreho tepkovca napil.«
»Jaz pregovore, ti otrobe,« mu je milo za drago povrnil mojster Kočjanč. In je imel koj nov pregovor na jeziku: »Mladec, gov6ri, kar je res; stori kar smeš; to sla dve stezi do nebes.«
Še bi se bila obdelavala izkušeni očanec in veternjaški fant, pa je zdajci nekaj čudovitega poseglo vmes.	1
Golobček, beli golobček se je oberoč spustil na očancevo ramo. položil svoje krempeljčke nanjo in tam obsedel. Krotko je mojstra Kočjanča s svojimi milimi očesci pogledal, narahlo se je s kljun-čkom dotaknil njegovih ust.
Zidarji in tesarji so ostrmeli in se vprašujoče spogledali. A preden so utegnili izreči besedo, eno samo besedo, je golobček odrefelal nazaj v zrak | Se kratko minuto je krilil nad Govdčevim vrtom potlej pa je prav počasi odletel. Naravnost v ono smer, kjer cerkev sv. Mihaela stoji, je kot svetla točka zatonil.
»Božji migljaji« se je svečano sprožilo mojstru Kočjanču iz grla in nekaj kot živo navdihujenje mu je blisnilo iz oči
" UGANKE Kdo išče, česar nihče ni izgubil?
r> • •	. .	(•OUIJBfAip DaAO-l)
Pozimi se me boje, poleti pa vsi me časfe - kdo
sem?	(BDuac)
Majhno je kot luščina, a dražje kot graščina -
kaJ Je ,0?	(-OJJO)
■ >C«dn<>. res čudno,« so zidarji in tesarji mrmrali m majali z glavami vsevprek. Še obraz prešernega mladca se je kar na lepem zresnil.
Drugi dan je golobček spet priletel. In vse se je zgodilo natačno tako kot prvi dan: nekaj časa je krožil nad delavci, potlej se je spustil na ocancevo ramo, krolko ga je pogledal z milimi oceaci, narahlo se je s kljunčkom dotaknil njegovih ust Ko pa se je dvignil nazaj v zrak, je mojstru Kocjanču rekel notranji glas: Vstani in pojdi za njim!
Mojster Kočjanč je vrgel bat od sebe in šel. Golobček je radostno frfotal nad njegovo glavo in mu kazal pot.
Komaj za tri očenaše hoda je bila dolga ta pot. Sred! polja, sredi prelega dovškega polja je čudežni ptič zviška Šinil navzdol in odložil cvetlično bilko na tla. Očanec je stopil bliže in ni mogel verjeti svojim očem: dokajšen kupček bilk je^ze ležal tam; skrbno je bila vsaka bilka položena druga vrh druge, kakor da bi si golobček hotel splesti toplo gnezdo iz njih.
»Božji migljaj!« je pobožno ponovil mojster ki tih ^ Vfnil °a G0V6feV Vrt' VeS Presu^jen
. .Jn ,k° je B°«oMek še tretjega dne priletel in storil, kakor je v spominu dovških faranov za vse večne čase zapisano, je mojster Kočjanč mogočno povzdignil svoj glas:
»Tako vam rečem, mladci in možje: božja volja je, da postavimo cerkev drugjčl Sam Bog nam je poslal svojega sla in nam odkazal kraj.«
iopeljal je zidarje in tesarje s seboj, pokazal jim je bilke, skrbno položene na kupček - in , ?{j ,ta hlP 80 živo verovali že vsi, da je bil golobček, ki je hodil k njim, sam sveti Duh.
»V ime božje, pa naj cerkev na tem kraju stoji !r so rekli in si zavihali rokave.
In jim je šlo po sreči vse, ker je sam Bo" blagoslovil delo njihovih rok. Čez nekaj tednov osorej je nova cerkvica že zrasla iz tal. Milo je zaklenkal v linah zvon in vabil vernike k molitvi. In milo klenka še dandanes - mrtvim v spomin, živim v opomin - in bo milo klenkal vse dotlej, dokler bo naš rod dva dragulja, dve svetinji v srcu hranil: iezik in vero svojih dedov.
Takšna je legenda o cerkvi sv. Mihaela sredi dovškega polji
<
Finski oboci
(Iz poročila švicarskega lista.)
Mati se smehlja
Pet otrok sedi za mizo: to so deklice s trdimi kiticami in dečki z divjimi grivami. Oči se svetijo, lica so rdeča. Mati prinese ko-
silo na mizo. Glave se dvignejo, oči pogledajo v skledo.
»Le jejte.'« pravi mati in vzame najmanjšega fantička v naročje. Na stežaj se odpirajo rdeča usteca.
Tišina je med jedci, le žlice žvenketajo milno melodijo. Z zdravim tekom srka peto-rica otrok toplo juho in požira mastne kose. Mati vsa srečna motri svojo deco.
>Zalcaj pa ti ne ješ?< vpraša najstarejša deklica mater. Mati se smehlja, in otroci že vnaprej vedo, kaj bo mati odgovorila. Vsak dan pove isto: »Sem sita. Sem že v kuhinji jedla.<
Njene od gledajo v daljavo, nekam izven hiše. Pogled postane prazen. Vendar se kmalu povrne k otrokom in se spet razvedri.
»Ali je dobro?<
»Pa še kako!<
»Hvala Bogu!*
In noben otrok ne opazi množico gub in gubic krog materinih oči in ust. Nihče ne vidi utrujenih, izgaranih rok, osivelih las, sključenega hrbta. Mogoče vse to vidijo, vendar tega ne opazijo. Saj so matere vse enake. Otroci občutijo le njih srce in najčistejšo ljubezen, kar je je na svetu.
Ko so nasičeni, ostane v skledi še malo jedi. Obrišejo si usteca in gredo.
»Kadar bom velik,< pravi fantiček, »boš morala ti same potice jesti, veš, mamaU Mati se vedro zasmeje.
»Ali se veselim! Da le ne boš pozabil! Saj mati izlahka prehrani pet otrok, a pet otrok ne more prehraniti ene matere/«
Za hipec je vse tiho za mizo, saj otroci tega ne razumejo. Potem pa veselo planejo ven in skačejo krog hiše. Le mati obsedi sama v sobi, in pojč ostanek iz sklede.
Mahoma pride fantek, ki je obljubil police, spet v sobo. Čelo mu je namršeno. Zaskrbi ga obljuba na potice. Široko se razko-rači pred materjo in vpraša: »Ti, ali vsaka mati toliko poje?<
Obleka z okraskom
Obleka na sliki je iz zgibanega (plisira-nega) »krep žoržetac. Za »riš« iz tega blaga kupiš le 4 cm v dolžini 70 cm. Ko delaš, najprej razrežeš na dva enako velika dela, ki ju
Oviješ okrog prsta, ju spodaj sešiješ, zgoraj pa razčeperiš, tako da je videti kot nageljnov cvet Oba cvetova daš na varnostno zaponko, kjer je pritrjena kovinasta ploščica, ki ima štiri luknjice, da skozi luknjice prišiješ cvetova (kakor pri gumbu).
Blago in pletenine skupaj
Letos je jako moderno, da je navadno blago v zvezi s pleteninami. Na pričujoči sliki je, na primer, prijetna obleka I., ki sestoji iz krila iz enostavnega volnenega blaga in iz jopice, kjer sta sprednji del in ovratnik spletena kockasto, hrbet in rokava pa progasto. Rokava sta iste barve kot krilo. — Moderni so tudi pleteni okraski in našivi in vpfav ta moda nuja priliko, da moremo stare obleke in bluze prenoviti. — Na drugi skici je enobarvna, rjava obleka II., ki je dobila zlatorumene pletene rokave, ovratnik in pas. Zlasti ta pas je novost, ki jo je moči zlasti s pridom uporabiti, če je obleka prekratka. — Na skici III. je modra bluza, ki ima pisan pleten vložek in prav taka zapestja. Obe pletenini sta spleteni v progah, in sicer sive, bele in modre barve. Seveda je treba za to primerno debele volne.
Iz zgodovine posta
»Prišli bodo dnevi, ko jim bo ženin odvzet, in takrat se bodo postili) ((Mat. 9. 15.). V teh besedah je božja klica svetega 40dnevnega postnega časa — kvadragezime.
V 2. stoletju po Kr. je bilo v zvezi z dobo apostolov v navadi, da so se kristjani čim najstrožje postili od slovesnega spominskega dne na Kristusovo smrt, pa do vstajenja. Mnogi niso na veliki petek in veliko sobotb sploh ničesar zaužili, ne jedi, ne pijače. Ta post je bil resnično sočustvovanje z Gospodom in posvečujoča priprava na veliko noč. V 3. stoletju se je post raztegnil na ves veliki teden. Komaj čez 100 let nato je post narastel že na 36 dni. Kmalu po Gregorju Velikem (t 604) je bilo število postnih dni povečano na 40 in so se začeli s pepelnico. Tako je postal predvelikonočni postni čas hkrati živo spominjanje na 40dnevni Zveličarjev post v puščavi.
Ta čas je bil določen za bližnjo pripravo izprašanih in potrjenih katehumenov — pripravnikov za krst na sprejem sv. krsta o veliki noči. Že od prvih kristjanov dalje je bil post poglavitna priprava za vstop v krščansko življenje odpovedi skozi vrata svetega krsta. Tako je dobil post 40 dni za katehumene tudi pomen krstnega posta.
Ob začetku postnih dni — zdaj je ta dan pepelnica — so se v prvi dobi svete Cerkve javni grešniki začeli tudi javno pokoriti. Poglavitna pokora je bil post za te spokor-nike.
Dete bodi na zraku, a ne sme ga zebsti
Če je vreme tako slabo, da se otrok ne more zunaj igrati in počivati, je treba en- ali dvakrat na dan odpreti okno in sobo dobro prezračiti. Ko se soba zrači, bodi otrok toplo oblečen. Ima naj volneno jopico in na nogah
t
volnene gamaše, ki jih je treba prav visoko kvišk u potegniti. Če jc pa vreme lepo, naj bo otrok zunaj, čeprav je hud mraz. Kadar otrok leži in spi, mora ležati prav v toplem. Mogoče imamo steklenico ogrevačo iz gumija, ki jo dajmo kam v voziček, na glavi pa naj ima konico. Ves naj bo v tako zvani spalni vreči, ki se zapenja na kovinasto zadrgo. Nato ga je treba pokriti še s pernico, voziček, ki ima streho dvignjeno, pa postavimo kam v zatišje.
Tako ima otrok dovolj svežega zraka. Bog varuj, da bi takega majhnega otroka začeli utrjevati v hudem mrazu! Otrok nima zudosti lastne toplote za take poskuse in izgubljeno toploto prav počasi nadomešča. Zatorej je treba otroka oblačiti zmeraj tako, da je primerno takratni temperaturi. Vendar oblekice ne sine-o biti tesne in težke Predvsem je treba skr-eti, da so noge in roke na toplem.
Kdaj piješ lipov čaj?
Pozimi naj bo lipovo cvetje zmeraj pri hiši. Lipov čaj je zdravilo zoper vsakovrstne prehlade. Predvsem ga pijemo takrat, če se hočemo^ spotjti. Lipov čaj je izvrstno zdravilo za kašelj, če so pljuča zasluzena, in če so bolečine v trebuhu in mehurju, kar večkrat izvira iz zasluzenih ledvic
Kafra zoper nahod
Kdor ima nahod, naj se poskusi zdraviti s sopuhom od kafre. Napolniš lonec z vrelo vodo, streseš vanjo žličko zdrobljene kafre, skloniš se_ nad lonec in vdihavaš sopuh z zaprtimi usti. To preprosto zdravilo pomaga celo takrat, ko nobena druga stvar ne zaleže.
Nj2j*ed/ia &o£ica
upliva na ves organizem« Dobro sredsfvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, ja
Gospa, ki se je udeležila evakuacije finskih otrok, nam piše iz Stockliolma:
Vse se vrši liho, brez nepotrebnih besed. Spravili smo skupaj najpotrebnejše stvari za malčke, poskrbeli listine, in popoldne tistega dne, ko so se odpeljali, so se vsi zbrali v kleli zavetišča v Helsinkih. Finski otroci so tihi in žilavi. Pri slovesu ni slišati ne glasu, ne krika, ni videti nobene solze. Ko se je zmračilo, so vstopili v nerazsvetljeni vlak. Pel do šest ur vožnje je bilo treba do 140 km oddaljenega mesta Abo.
Parnik, ki je imel prej lepo ime severnega vetra — zdaj so ime skrbno izpraskali z ladijskega oboda — čaka nerazsvetljen v mesečini kakor črno ogrodje, tiho in resno. Ne le otroci, tudi mi odrasli s trpkim občutkom stopamo po gugajočih se stopnicah. Kako bo potekla s to tiho ladjo naša usoda? Do Stockliolma je dolga pot. Saj so še danes rdeči bombniki bombardirali pristanišče in tudi mesto Abo, in v dalji je še videti rdeče svetlikanje požara, ki ga še ni bilo moči pogasili. Morje je polno ledu — ali bomo mogli do jutra doseči švedsko vodovje? Ali bo naše spremstvo parnika (konvoj) zadosti močno, da nas bo moglo varovati in rešiti, če bi se kaj pripetilo?
S seboj imamo 46 otrok, samih finskih otrok od šestih mesecev do osmega leta starosti. Le malo maier je zraven. Finske ženske nočejo zapustiti svoje domovine, ko je v nevarnosti. A malčki morajo bili rešeni. Saj je preveč grozno, da bi človek gledal, kako otroci mrjejo pod kroglami strojnic rdečih letal. Matere morejo biti svojim možem in domovini laže v pomoč, Če jih ne tare skrb in strah za njihove otroke.
Na parniku sprejmejo otroke vesele švedske pomočnice. Otroci sedijo s stisnjenimi ustnicami, resnih oči in polni pričakovanja. Ti otroci, ki se njih očetje v polarnem snegu bije jo in zmagujejo, ki so sami šele šestletni tolikrat spremljali na smučeh svoje očete — kaj mislijo zdajle? Kaj se dogaja v njih trmastih, malih glavicah? Te otroke je lahko nadzorovati. Nobene jedi ne zavrnejo, nobene skodelice ne prevrnejo. Molčeči so, zakaj to, kar je zadelo njih, to, da so oče, mati in domovina kar za večnost izginili iz njih mladega življenja, to je treba še premisliti in preudarili. Ti otroci ne poznajo čustvenega jokanja in kričanja. Sedijo in molčijo. Temna ladja jih odnaša v negotovost, skozi sneg in led v srečnejšo, a tujo Švedsko.<
d!. ii|.i. 6i.nu4Sii.ro. m

Roke v mrazu
Pozimi, posebno v mrazu, postanejo roke rdeče, kar ni prav nič lepo videti. Da se to prepreči, ne smeš z mrzlimi rokami, ko prideš domov, takoj k topli peči ali razgretemu štedilniku, posebno še, če so roke vlažne. Ko go-sj>odinja pere ali sicer kaj opravlja z mrzlo vodo, si jih ne sme pogreti pri peči, ampak naj si jih ogreje tako, da jih drgne ali pa zavije v ruto.
KUHA
Cmoki iz divjaščine
Za te cmoke moreš uporabiti sleherne vrste meso od divjačine. Meso odstrani od kosti in ga razrezi z mesoreznico. Prav tako razrezi dve žemlji in eno čebulo. Nato napravi iz pol lit ra mleka, dveh žlic moke in malo masti temno, gosto prežgan je. V to daj meso, žemlje, eno jajce, nekaj muškata, obribano lupino limone, nekaj žbie in brinjevih jagod. Z dvema, v vodo pomočenima žlicama izoblikuj cmoke, ki jih skuhaj v slani vodi in jih malo opraži na razbeljeni masti. Zraven daš v oblicah krompir in omako iz brusnic ali ribeza.

Ali kaj mislimo na vrt?
Globoko tičimo še v snegu in kaže, da zime še ne bo konec. Ker ne moremo v vrt, dajmo pa doma nekoliko povrtnariti. Dela bomo našli dovolj v shrambi za vrtno orodje in druge vrtnarske potrebščine; v shrambi za semena je tudi še marsikaj narobe. Pogledati tieba tudi v prezimovališče za sobne cvetlice in drugo okrasno rastlinje, ki smo ga umaknili č2z zimo na varno.
Torej najprej vrtno orodje. Kos za kosom vzemimo v roke in preglejmo. Kar je pokvarjeno na stran, da bomo dali popraviti, ako sami tega ne zmoremo. Kar manjka si zabeležimo in dokupimo. Nazadnje vse orodje temeljito osnažimo, železne dele namažitno s kako mastjo (vazelino), lesene dele pa popleskajmo z oljnato barvo. To ni samo lepo, ampak na V6e strani koristno. Kakršen delavec tako orodjj, kakršno orodje, tako delo
Kaj pa okna za tople grede? Preglejmo, če so okvirji še celi, če ne manjka tu ali tam kaka šipa. Popravimo vse in prepleskajmo nazadnje okvirje z obeh strani dvakrat z oljnato barvo. Tako uredimo in pripravimo samokolnico, razno posodje za s;tev, zabojčk?, lončke, deže itd.
Čas setve se bliža. Preglejmo torej od prejšnjega leta ostalo vrtno semenje, preskusimo njegovo kalivost, kar manjka, dokupimo. Letos bo nemara trda za semena, zato je na mestu skraina štedljivost.
Prve setve bodo na toplo gredo. Ta pro6tor je pa najbrž? še pod snegom. Mrzle nadloge s« najlaže in najhitreje znebimo, ako potresemo sneg s sajami ali pepelom. Tudi z gredic na prostem, kjer bi radi najprej 6ejali, preženimo na ta način sneg.
Sedaj poglejmo pa še enkrat v shrambo z lončnicami in rastlinami v dežahl Najhujša sovražnika teh rastlin v prezimovališču sta prevelika toplota in preobilna moča. Toplina nekaj stopinj nad ničlo (5—8° C) jim najbolj prija. Pri tej toplini se zelo dobro počutijo: oleander, evonimus, dracena, juka, muza Martini, nageljni, rožmarin, fuksije, pelargo-nije i dr. Rastline čez zimo ne smejo odganjati. Zalo jih tudi prav po malem in previdno zalivamo. Ob lepih dneh. ko zunaj ne zmrzuje, shrambo zračimo.
Ljubitelji dalij (georgin) naj gomolje pregledajo in takoj odstranijo, ako je kaj gniljga. Tudi čebulice mečkov, gomolje begonij kan in drugih vrtnih rastlin, ki prezimuiejo v obliki podzemeljskih delov, (gomoljev, korenin itd.), večkrat preglejmo, da vsako kvarjenje pravočaMio preprečimo.
Ali ste ieseni posadili v lončke kaj hijacintov in tulipanov? Te je treba postaviti na svetlo, ako
so dovolj vkoreničeni. Vsak lonček treba prej pregledati. če je čebulica pognala koreninice na gosto prav do dna. V to svrho obrnemo lonček narobe in potrkamo z robom ob mizo, v levici nam ostane prazen lonček, v desnici pa s koreninami prepletena zemlia. Ko se prepričamo, kako je s koreninami, spustimo rastlino zopet vamo nazaj v lonček in pazimo pri tem, da se zemlja ne raz*pč. Prve dni, ko prenesemo tulipane aH hijacinte na svetlo, jim zasenčimo poganjek, da se počasi privadijo na svetlobo.
Kdor bi rad pridelal prav rano solato, naj sedaj vseje nekaj semena od majniške kraljice ali »majniškega čudeža« v primeren zabojček, ki ga postavi nekam na toplo in na svetlo v kleti ali v kuhinji. Do srede marca si bo na ta način vzgojil solatne sadike, ki jih bo presadil v toplo gredo
Seme peteršilja, korenčka in zelene kali jako počasi. V mrzli vrtni zemlji leži 3 do 4 tedne, preden vzkali. Da kalitev pospešimo, ga takoj sedaj zmešajmo z vlažno prstjo ali peskom v navadnem večjem cvetličnem lončku ki ga postavimo v kurjen prostor ali pa kar v toplo klet, kjer je vsaj 8" C topline Skrbeti moramo, da ostane zemlja v lončku primerno vlažna Tako naj »setev« počaka do marca, ko bomo mogli obdelati prve gredice na prostem. Takrat bomo posejali korenje in peteršilj z zemljo vred na pripravljene gredice, kjer bosta kmalu oze-lenela Zelene pa skoro ne kaže sejati, ker potrebujemo le malo sadik, ki iih rajši kupimo pri vrtnarju. Z zčleno je precei opraviti, ako hočemo imeti zastavne sadike Sejati jo je treba zelo zgodaj v toplo gredo in potem, ko ozeleni, pikirati.
Pri delu ne sloj preveč l
Gospodinja opravlja svoja dela skoraj zmeraj s t o j 6 , nalahno sklonjena ali sključena. I a drža pa jako utrudi vse mišičevje, prav tako pa hrbtenico in pleča preveč nateza. A kako bi drugače? Gospodinja naj, če le količkaj more, dela sedč in naj pri tem pazi, da je sedež v pravi višini. Kako je moči to doseči, naj pove nekaj primerov: Sede se lahko lupi krompir, čisti zelenjavo in podobno. Na sedež pa je treba kaj položiti, ker je stol kar tako prenizek. Pri delu je treba na vsak način paziti, da se telo ohrani zdravo,

M. P. L.: — Pred štirimi leti 6e vam je napravi! tvor na spodnjem koncu križnice. Ker se vam je vedno ponavljal, ste si ga dali operirati. Rana se vam je zacelila, pa čez nekaj časa znova odprla. To se ponavlja zdaj že več let. Rana se zapira in odpira, iz nje se cedi gnoj.
Čudim se vam, kako morete leta in leta prenašati nadlogo s seboj, nc da bi ponovno vprašali zdravnika za sveti Fistulo imate. To je navadno ustničasta ali cevasta odprtina, od katere vodi v notranjost do stvari, ki je povzroča. Vzrok fistulam pa 6o bolezenska kotišča ali pa tujki v telesu. Le če odpravimo vzrok, se fistule zacelijo. Obrnite se na kirurga. S preiskavo bo mogoče dognati, kaj je pri vas vzrok.
Š. M.: Neozdravljivo naduho imate. Bolehate že sedem let. Letos ste bili na orožnih vajah. Radi pogostih napadov so vas poslali domov. Napadi so zelo pogoeti, zlasti če hitro hodite, tečete ali težko nosite. Vprašujete, če imate pravico zahtevati, da bi bili 6talno nesposobni za vojaško službo Če je pri nas za to bolezen kakšna posebna bjlnišnica? Ali še lahko pričakujete, da popolnoma ozdravite. Stari ste 27 let.
Zglasite se na vojaškem okrožju, kateremu pripadate. Tam vas bodo poslali na superrevizijski pregled. Komisija bo potem odločila. Specijelne bolnišnice za to bolezen pri nas ni. Bolezen je težko ozdravljiva. Upate pa lahko, da se vam bo bolezen z leti ublažila.
M. K.: —25 let ste stari, visoki 182 cm, tehtate 79 kg. Pred letom in pol ste opazili, da se potite. Sprva 6te mislili, da se potite radi vročine. Potite se pa tudi pozimi v mrazu. Potite sc pa samo pod pazduho. Šli 6te k zdravniku, ker vas jc bolelo tudi za desno lopntico. Zdravnik ni našel nobenih bolezenskih sprememb. Potite se pa še neprestano, zadnjih 5 mesecev tako, da imate ves suknjič premočen pod pazduho. Zadnje čase vas boli za pleči ko »staneta zjutraj. Občutek imate, kakor bi vas peklo. Tudi 6te se v presledkih ponoči do desetkrat potili. Kadite do 15 cigaret dnevno. Ne pijete. Ne kašljate, tudi nc pljujete kri. Bojite se, da ste bolni na pljučih.
Iz tega, kar ste napisali, ne morem trditi, da bi bili bolni na pljučih. Prav pa je, če se obrnete na strokovnjaka, ki vas bo tudi temeljito pregledal. Potenje, zlasti krajevno, pa je navadno od živčevja.
V	nekaterih primerih je zelo trdovratno in mu jc le težko priti do živega. Poskusite potresati pazduhe z kininovim praškom ali pa s formalinovim cvetom.
V	prav trdovratnih primerih pa je uspešno samo zdravljenje z rentgenovimi žarki. Zdravljenje pa 6e seveda ravna v prvi vrsti po vzrokih.
Z. M. K.: Dvaindvajset let ste stari, poročeni. Ob mesecu imate hude bolečine, ki trajajo dva dni.
Bolečine ob mesecu imajo številne in različne vzroke. Večkrat pa te bolečine minejo sčasoma same po sebi. Ker ne omenjate nobenih drugih znakov, sklepam, da ste zdravi. V novem stanu se bo tudi ta nadloga ublažila, če no že popolnoma prešla.
S. F. L.: Na koncu pisma ste napisali: »Pozdravlja vas izvržek slovenskega naroda«. Prijatelj pa ni tako hudo. Več neprilik kakor vse vaše nadloge vam dela vaša razgreta domišljija. Z 20 leti vendar nc boste obupavali nad življenjem, ki vas šele čaka. Leta nerodna 6te prebredli. Doživljali 6te padec za
padcem — vedno pa ste na vstajenje upali. Ko ste zdaj to dosegli, ne mislite več nazaj ampak naprej. .Usmilite se evoje mladosti, odpustite ji vse. Posvetite se resnemu delu in zdravemu športu Ne brskajte neprestano po sebi Na vas ni nobenih nepravilnosti. Nadlogo, ki vas mori, lahko odstranite. Umivajte se redno z vodo v hypermanganovi raztopini.
Potrpežljiva: Stari ste 40 let, 5 otrok imate. Lani je bil šesti na poti. Imeli pa ste nesrečo radi nepravilne lege notranjih genitalij, kakor so vam ugotovili. To, da imate že od prvega poroda. Bolečine imate v križu, ki se stopnjujejo zlasti ob mesecu. Čutite, kako vse tišči navzdol.
V letih, v katerih ste, bi bilo že prezgodaj, da bi bili tako nadležni. Z malo operacijo pa se dajo te nadloge odpraviti. Prav storite, če 6e čimpreje zato odločite.
K. J. Šk. L.: Imeli ste krčne žile. Masirali ste jih z aparatom — z elektriko. Po masaži so se krčne žile izgubile. Meča pa so vam postala trda, boleča in rudeča in otekla. Kako bi se varovali komplikacij naprej.
Znaki, ki ste jih našteli, govorijo zato, da 60 6e vam žile vnele, kar je včasih prav resna bolezen. Dokler vnetje ne mine, morate brezpogojno ležati. Noge morajo popolnoma mirovati. Na noge pa si de-vajte mrzle obkladke. Če v kratkem ne bi bilo bolje, pokličite zdravnika.
T. T.: V desni strani trebuha spodaj čutite bolečine, ki izžarevajo v križ in navzdol.
Premalo 6te povedali, da bi vam mogel točno odgovorite. V glavnem pridejo k bolezni vpoštev: vnetje slepiča, vnetje žolčnika oziroma žolčni kamen, vnetje ledvic (oziroma ledvični kamen), in vnetja oziroma bolezni desnega jajčnika. Kateri izmed teh je pri vas, more ugotoviti le točna preiskava.
^^^^^	Posebno pazite, kaj bolnik pije!
AHflIA	Če Vam je le mogoče, dajte mu
mmaw	za zdravje in užitek čim češfce
^H^r	najboljšo mineralno vodo
ono z rdečimi srci.
Ce sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt, v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI.
B. H. S.: Vaša, sicer zdrava in krepka, 15 let stara hčerka ne more izgovarjati črke k in g.
Takole poskusite: Pritisnite jezik z ročajem žlice takoj za spodnjimi sekalci na dno ustne dupline. Izgovarjajte črko k, ki naj jo deklica za vami ponavlja. Ko se ji bo to posrečilo, naj se postavi pred ogledalo in naj izgovarja črko k, ne da hi ji jezik tiščali, kakor sem preje opisal. Ko bo tudi to šlo, naj se vadi brez ogledala. Nato pa jo vadite izgovarjata črko k v zvezi: n. pr. ak, ek, ik itd., potem aka, ake, iki itd., potem besede in stavke. Vadi naj se do desetkrat dnevno po eno do dve minuti.
Naš živino zdravnik
'k
Gnojni izliv iz spolovil psicc. J. G. C. - že
k|ike tri mesece Opažate, da se cedi iz sram-nice psice neka gnojna tekočina. Nekaj časa je še jedla, nato se ji je uprla tudi jed in /.daj pije le mleko in vodo. Opažate tudi, da je dlaka po hrbtu kakor osmojena. Psica ni menjala v jeseni dlake, kakor sicer. Ker je psica dober čuvaj — dasi zadnje čase samo spi — bi jo hoteli na vsak način ohraniti pri življenju. — Na podlagi vaše izjave, da se psici cedi iz sramnice neka gnojna tekočina, je mogoče sklepati na gnojno vnetje nožnice ali ->a maternice. Da se omogoči zdravljenje — v volikor ni po treh mesecih prekasno — je treba najprej odstraniti gnoj. ki se je nabral v telesu, oziroma v spolnih organih. Bolezen je težke narave, kar lahko tudi sami uvidite in močno dvomim, da bi mogli sami uspeti brez strokovne pomoči samo z domačimi zdravili. Poskusite dajati psici tO—15 kapljic čistega terpentinovega olja dnevno dvakrat na mleku. Namesto vode ponudite psici čaja, kateremu ste dodali nekoliko ruma. Na križ psice stav-Ijajte čim toplejše vlažne obkladke v tej ali oni obliki, n. pr. poparjeni detelj n i drob. Od prednjih zdravil pa ne smete pričakovati preveč, ker ste se precej zakasnili.
Zakaj trumoma poginjajo mačke? V. S. K. - Slišali ste že, du so v več krajih Slovenije poginile skoraj vse mačke. Zdaj je ta mačja kuga« prišla tudi v vaš kraj, kjer počasi, a sigurno kosi med mačjim rodom. Posebnih bolezenskih znakov ne opažate. Obolela mačka preneha jesti, večkrat bruha zelenkasto-rumeno tekočino in v nekaj dneh je po njej. Če bo šlo_ takoj naprej, se bojite, da kmalu ne bo več nobene mačke v vašem kraju. S čim bi zaustavili bolezen in smrt, ki preti mačjemu rodu? — Verjetno gre za kužno ali pa para-zitarno bolezen. Precej podlage bi imela domneva, da so po sredi črevesni zujedulci —
trakulje. Miši in podgane so raznašalci trakulj, ki rabijo za svoj razvoj dve vrsti živali. Tae-nia crassicolis — znanstveno ime za trakuljo, ki živi v mačkah potrebuje za svoj razvoj miš ali podgano in potem pa mačko. Z raznovrstno hrano dospejo tudi jajčeca trakulje v želodec miši ali podgane. Tu se iz jajčeca razvije zametek, ki potuje po telesu in se kasneje naseli v enem od telesnih organov, n. pr. v jetrih. Če mačka požre tako miš ali podgano, se kmalu razvije v njej prava zrela trakulja. Svojega gostitelja uničuje na več načinov: jemlje mu hrano, izloča strupe, ki povzročajo živčne motnje. S svojo hitro rastjo in nagomilavan jem večkrat popolnoma zamaše črevo, da postane neprehodno za hrano. Na ta način trakulji kaj kmalu uspe uničiti svojega gostitelja, še preden uniči svojega hranilca, izloča posamezne členke, ki vsebujejo polno jajčec. Členki z jajčeci prihajajo z blatom /!-vali na najrazličnejša mesta, kamor imajo dostop tudi miši in podgane, ki se okužijo z jajčeci trakulje in razvoj pričenja znova. Jajčeca trakulje so zelo odporna ter ostanejo živa pod ugodnimi pogoji tudi do mesec dni. Bolne mačke je že težje ozdraviti, ker je njih zdravje že precej omajano, preden ljudje to opazijo. Za zdravljenje bolne živali je skoraj neobhodno potrebna strokovna pomoč. Priporoči j ivejše je dajati mačkam, ki so na oko še zdrave, dnevno 10—15 oluščenih bučnih ko-čic, posebno še v takih krajih, kjer je bolezen zelo razširjena. Mačkam je treba'nuditi dovolj hrane, da jim ni treba jesti ulovljenih miši m podgan. Od časa do časa je tudi koristno dajati živalim po malo žličko ricinii-sovega olja, da se dobro izčistijo. Zaradi sigurnosti pa je priporočljivo poslati kadaver mačke na brezplačno preiskavo Državnemu veterinarskemu bakteriološkemu zavodu v Ljubljani

Arnika ne uspeva v kraškem svetu. A. B. S.
-	Iz visokih hribov ste prinesli zdravilno rožo urnikoc s koreninami ter jo vsadili ob vznožju hriba Saboti na. Želite vedeti, kakšno zemljo potrebuje, oziroma če bo pri vas uspevala?
—	Arnika ali brdnja, tudi gorski kokovičnik (arnica montana) je rastlina planinskih predelov, kjer raste po svetlih gozdovih, travnikih in pobočjih navadno na gloliokih humoznih zemljah. Na kraških tleh pa ne uspeva. Morda jo ohranite eno ali dve leti živo, potem pa odpove. Pa tudi njene zdravilne lastnosti opešajo v suhem in za njo neprikladnem toplem podnebju. Rastline iz. visokih gora se težko prilagodijo nižinskemu podnebju in zemlji.
iiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii ODREŽITK iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiimiitiin
| odgovarja samo na vprašanja, ka- j 1 terim je priložen tale odrezek. |
| ,Slovenec' 11. februarja 1940 §
^MIIIIIIIIllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIll
Hišna goba in srež v stanovanju, č. M. M.
S. - V komaj 5 let stari visokopritlični hiši iz opeke rastejo v kuhinji in sobi gobe. V eni sobi je bil pod že izmenjan, ker ga je izžrl »vuk« (gobe). V kuhinji bo kmalu treba isto napraviti. Okviri vseli vrat so izjedeni. — Nadalje se je zdaj pozimi v sobah na stenah meter visoko napravil srež (led), v kotih pa do stropa. Ko se led raztaja, ostanejo stene vlažne. Shramba je zuradi sreža neuporabna, ker v njej vse zmrzne. Poleti so stene sicer suhe, kažejo pa nekake sence. Je-li temu kriva ostra zima, ali je stavba slabo zgrajena? — Kar se tiče sreža po sobah in shrambah, je temu kriv letošnji ostri mraz, ki prodira skozi zidovje. Srež se kaj rad dela posebno v shrambah, kjer je obilo vlage. Novejše stavbe so slabše zgrajene kot predvojne, zato so manj odporne proti mrazu in se težko dajo izkuriti. Verjetno je, da stene vaše hiše niso izolirane proti vlagi iz zemlje z lepenko in katranom, kar se zdaj navadno dela. Vlažne stene so seveda bolj mrzle. Tu ni drugega sredstva kot kuriti, kuriti in prezračevati. — Drugače je s hišno gobo. Tudi ta je posledica vlage, vlage v stenah, vlage v lesu. Dokler ne osušite zidovja, dokler ne vzamete za pod samo suhe deske, tako dolgo se ne
boste rešili gob v stanovanju. Zidovje osušite tako, da odkopljete zid na obeh straneh v globino, omet izluščite, zid namažite s kakim terom ali karbolinejevim preparatom in potem ga ometite s cementno malto. Tako boste preprečili dvig vlage po zidu navzgor. Okvirje vrat morate tam, kjer so po gobi pokvarjene, popraviti in novi les namazati s katranom, karbolinejein ali z oljem za mazanje poda. Tu sredstva preprečujejo, da se le« ne more na-vzeti vlage in uničijo tudi vse klice in pod-gobje lesne gobe. Kot izborno obrambno sredstvo proti gobi priporočajo tudi navadno kuhinjsko sol, s katero potrosimo povsod tam, kjer se pojavlja ta goba. Izkušnje pričajo, da s soljo potrošeni pod ni bil več napaden po
njej. Pogosto prezračevanje prostorov pa že samo na sebi veliko pripomore, da se lesna goba ne pojavlja v stanovanjih.
Strojenje suhih kunčjih kož. M. B. P. - V
»Slovencu« od 14. januarja ste med kmetijskimi nasveti čitali, kako se ustrojijo kunčje kožice. Radj bi vedeli, če se dajo na tak način ustrojiti tudi posušene kože? — To bi se dalo, če morete suhe kože tako ovlažiti s kako mastno tekočino, da postane volna kakor sveža. Ker je pa to z domačimi sredstvi težko doseči, storite najbolje, da jih nesete h krz-nurju in se z njim domenite glede strojenja. Brez take .predpriprave se pa kaj rade lomijo in postanejo nerabne.

Škarpa na meji. J. K. J. Če mislite, da je 60sed pred 10 leti postavil škarpo na meji predaleč v vaš svet in hočete sedaj ta svet nazaj, potem bi morali najprej zahtevati, da sodišče določi pravo mejo. Če bi ta mejna črta izpadla v vaš neprilog, tako, da bi kazala, da je škarpa še vedno na sosedovem svetu in ne na vašem, potem bi morali s tožbo dokazati, da je dotični sporni svet vaša lastnina. Taka tožba pa je le dopustna, če bo sodišče pri določitvi meje sporno ploskev ocenilo z vrednostjo nad 500 din. Po našem mnenju ne kaže, da ta postopek pokre-nete. Pač pa v bodoče pazite na pravilne meje.
Ogoljufana žena. T. H. K. Poročili ste moža, ki vas pa vara z drugo. Z notarskim zapisom sta drug za drugim dedič, če ne bo otrok. Ker otrok v zakonu verjetno ne bo in nočete, da bi vaš mož po vaši smrti se poročil s prešustnico in ž njo užival vaše premoženje, vprašate, kako bi to preprečili. — Po vaši smrti 6e lahko vaš mož poroči s katerokoli samsko žensko. Tega mu tudi z naročilom v oporoki ne morete uspešno prepovedati. Če imate res dokaze, da vas mož vara z drugo, potem vam svetujemo, da zahtevate ločitev zakona vsled moževe krivde. Ko bo zakon ločen, potem lahko razderete tudi medsebojno dedno pogodbo in boste s svojim premoženjem razpolagali po svoji volji in ne bo vaš mož nič dobil iz vaše zapuščine.
Odstopljena terjatev. P. F, S. Svojemu upniku ste odstopili večjo terjatev, ki jo naj bi iztirjal od vašega dolžnika in presežek vam izplačal. Dolžnik je bil iztožen in nato se je vodila izvršba, ki pa ni dala kritja, ker je bil zavezanec prezadolžen. Upnik 6edaj od vas zahteva plačilo terjatve, ker ni dobil pri odstopljenem dolžniku kritja. Ker je preteklo že več kot tri leta, odkar ste terjatev odstopili, vprašate, če je ta terjatev zastarana. — Po našem mnenju bi bila ta terjatev zastarana, če bi od tistega dne, ko se je izvršba pri odstopljenem dolžniku pokazala kot brezuspešna, pretekla 3 leta, ne da bi vas v tem času upnik tirjal. Ker ta čas še ni potekel, boste morali upniku celo terjatev poravnati.
Prepozno spoznanje. G. T. K. Radi simpatije do znanca ste zanemarjali svojega moža in je prišlo do ločitve zakona. Prejšnji prijatelj, ki vam je stalno obljubljal večno prijateljstvo in nespremenjena čustva do smrti, pa se je kmalu po ločitvi spremenil tako, da ste ostala brez moža in brez doma. Vprašate, če lahko zapeljivca tožite na odškodnino. — Če se vaš »prijatelj« sedaj ženi in bo poročil drugo, mu zato nič ne morete. On je samski in se lahko poroči. Vam kot zakonski ženi pa ni mogel resno obetati zakona, saj ste dobro vedeli, da se tudi kot ločenka ne morete poročiti, dokler vaš pravi mož živi. — Prosite odpuščanja svojega ločenega moža, morda vas zopet sprejme.
Vloge v nezaščitenih hranilnicah. J. F. O. Hranilnice in posojilnice, ki niso zaprosile za zaščito, so dolžne izplačati vloge po pravilni odpovedi, kakor to določajo pravila. V kolikor bi bili ti odpovedni roki za vlagatelje ugodnejši od odpovednih rokov, kot so določeni po uredbi od jeseni leta 1939, ko je izbruhnila nemško-poljska vojna, veljajo za dotedanje stare vloge odpovedni roki po tej uredbi.
Brezbrižen oče. R. N. M. A. Oče je že od leta 1913 v Ameriki. Na posestvu pa živita dve hčerki, ki obdelujeta posestvo in plačujeta davke. Do leta 1929 je oče še pisal, sedaj pa ne odgovarja več, čeprav še živi. Ker ni gospodarja, posestvo propada, oče pa noče hčerkam izročiti posestva. — Hčerki ne moreta očeta prisiliti, da jima izroči posestvo. Če bi oče umrl brez oporoke, potem bodo vsi otroci zakoniti dediči po enakih delih. Ker sestri na posestvu gospodarita, jima gredo tudi vsi dohodki. Z dohodki posestva pa sta sestri tudi dolžni, da vzdržujeta posestvo vsaj v takem stanju, v kakršnem je bilo pri odhodu očeta v Ameriko. Če se pa sestram ne splača posestva obdelovati, lahko tudi opustita vsako obdelovanje. Potem bi pač občina prevzela skrb in bi posestvo oddala v zakup, da bi se pokrili vsaj davki.
Posojilo. A. J. Tisti, ki je dal posojilo, ga je upravičen terjati in če dolžnik ne plača, pa ga sme tožiti na povračilo posojila. Če ste se zmenili z dolžnikom, da bi za primer vaše smrti moral posojilo vrniti vaši hčeri, imate še vedno pravico, da posojilo še sami iztirjate in ga vam mora dolžnik vrniti. Svetujemo vam, da stopite na uradni dan na sodišče in prosite sodnika, naj povabi še vašega dolžnika Potem se boste že s posredovanjem sodnika z dolžnikom zmenili, koliko in kdaj vam bo
moral vmiti od glavnice in koliko znašajo obresti. Če se tak dogovor na sodišču zapiše, velja kot sodba in boste vi ali pa vaši dediči potem lahko dolžnika tudi rubili, če ne bi hotel ob pogojenem času posojila vrniti.
Pravica druge žene. A. L. 100. Oče je kupil kot vdovec parcelo in jo vam podaril ter je vknjiže-na na vaše ime Čez nekaj let se je oče v drugič oženil in na tej parceli postavil deloma z lastnim denarjem, deloma z denarjem mačehe in stanujeta oba v tej hiši. Ali ima mačeha kake pravice do te hiše, če bi oče nenadoma brez oporoke umrl. — Ker je oče z vašim znanjem in z vašim privoljenjem postavil hišo na vaši parceli, je hiša očetova in bi po njegovi smrti spadala v očetovo zapuščino. Zakoniti dediči te zapuščine bi bila vdova, do 'A zapuščine, ostale % zapuščine pa pripada vsem očetovim zakonitim otrokom, bodisi iz prvega ali drugega zakona, vsem po enakih delih.
Izročitev posestva vnuku. M. M. L. Oče lahko izroči svoje posestvo tudi nezakonskemu vnuku. Zakonski otroci bodo ob očetovi smrti imeli pravico zahtevati le nujni delež Višina nujnega deleža se bo preračunala po čisti vrednosti očetove zapuščine, odnosno očetovega premoženja, ko ga je še za življenja izročil svojemu vnuku.
Dve pokojnini. L K. — Iz vašega pisma izhaja, da ste do leta 1937 prejemali celo pokojnino od železniške uprave in razliko na pokojnini od mestnega poglavarstva v Ljubljani. Stvarno ste torej prejemali dve pokojnini, in sicer celo državno in del sumoupravne. Ker pa po § 156 uradniškega zakona in po § 138 zakona o državnem prometnem osebju nihče ne sme prejemati dveh pokojnin (državnih, ali državno in samoupravno), se vam sedaj izplačuje na podlagi vaše izjave pri davčnem uradu le železniška pokojnina. — Čudno se nam zdi, da ste se odločili za pokojnino, ki je manjša. Da boste dosegli vaše prejšnje prejemke, se odločite za pokojnino mestnega poglavarstva. Vozne ugodnosti pri železnici vam bodo kljub prejemanju pokojnine od mestnega poglavarstva pripadale.
Železniški invalid. Č. J. — Na vas se je obrnil železniški invalid, ki živi v revščini. Radi bi mu pomagali do boljšega gmotnega položaja in vprašate kako. — Ne moremo vam drugega svetovati, kakor da upokojenec L. J. vloži na direkcijo državnih železnic v Zagrebu prošn jo za obnovo postopka. Uspeh prošn je pa bi bil le tedaj verjeten, če more L. navedbe v prošnji podkrepiti z dokazi, ki še niso bili predmet upravnega postopka; pa tudi za uve-
Ijavjjenje takih dokazov so predpisani roki. V prošnji naj vsekakor navede podatke iz pisma. ki ste ga poslali nam. Morda bi bilo dobro,
če bi ob vložitvi prošnje obvestil Društvo upokojencev in prosil tam ali kje drugje za intervencijo.
Maturant. M. J. — Pred 10 leti ste odslužili vojake, nakar ste dokončali srednjo šolo. Vprašate, ali se vam bodo v vojski priznale ugodnosti »dijaka« in kam se vam je obrniti — Obrnite se na poveljstvo pristojnega vojnega okrožja, ki mu sporočite vsebino gornjega vprašanja in prosite za priznanje ugodnosti »dijaka«.
Vštetje periodskega poviška v pokojnino.
A. R. — Čim je bil periodski povišek državnemu uslužbencu priznan, se mu v primeri upokojitve tudi vračuna v pokojnino.
Vzdrževanje rejenca. N. G. — Ze več let vzdržujete tujega otroka, ne da bi vam njegova občina kaj prispevala k vzdrževalnim stroškom. Ko ste se obrnili na občino, vam je odgovorila, da rejenca izročite njej, da mu ona preskrbi službo. Vi pa tega ne marate storiti, ker bi želeli fanta šolati. Vprašate, ali bi lahko dosegli podporo za rejenca. — Po občinskem zakonu je občina dolžna skrbeti za vzgojo siromašnih in zapuščenih otrok. Seveda pa odloča sama o tem, kako bo take otroke preskrbela. Zato ne boste mogli od občine naravnost izsiliti podpore za šolanje rejenca, če ga ona hoče na drug način preskrbeti. Z lepa se bo pu gotovo dalo tudi to doseči. Zato se obrnite s prošnjo do župana in mu stvar razložite ter ga prosite, naj vam izposluje vsaj nekaj podpore.
Davčni nasveti
Poslovni promet. Interesna skupnost.
Glede interesne skupnosti vsebuje uredba od 23. 12. 1939 o spremembah zakona o skupnem davku na poslovni promet sledeča določila: Če nabavlja skupn. davku zavezani proizvajalec svojemu zastopništvu, podružnici ali pomožnemu lokalu, oziroma kaki drugi pravni ali fizični osebi, s katero je v interesni skupnosti, bodisi za nadaljnjo prodajo ali pa za predelavo ali dovršitev, ne mere biti osnova skupnega davka nižja od cene, dosežene pri prodaji drugim osebam. Da taka interesna skupnost obstoji, je treba prijaviti pristojni davčni upravi v 15 dneh od dne nastanka.
Interesna skupnost med proizvajalcem in omenjeno drugo pravno ali fizično osebo obstoji vselej, kadarkoli znaša nabava taki drugi osebi več kot 15% skupne količine ali proizvajalne vrednosti blaga, ki ga la proizvajalec v enem koledarskem ali poslovnem letu na območju kraljevine v promet, kolikor davčni zavezanec s predloženimi dokazili ne dokaže nasprotnega. Obstajanje take interesne skupnosti mora prijaviti proizvajalec pristojni davčni upravi najkasneje v mesecu dni po vsakem končanem (koledarskem ali poslovnem) letu.
Proizvajalec, ki v določenem roku ne prijavi obstajanja interesne skupnosti iz odstavkov 2. in 3. tega paragrafa, se kaznuje denarno z 10.000 do ((K).000 din. To kazen izreka prvostopno davčno oblastvo; ta kazen pa ne izključuje posebne kazni zaradi davčne utaje Interesno skupnost mora prijaviti proizvajalec, ki tudi plača skupni prometni Havnk
Š. F. Selce. - Kmečki vozovi na vzmeteh —. davščina za cestni fond. Pred kratkim ste prejeli vi, kakor tudi mnogi drugi kmetje, od davčne uprave plačilne naloge za plačilo te davščine. Svoj voz uporabljate izključno v kmetijske svrhe. — Po še zdaj veljavni uredbi o državnem in banovinskem cestnem skladu (člen 10, točka 2) se mora plačevati letna davščina za cestni sklad od vseh vozil na vzmeteh brez izjeme. Davščine so prosti le navadni vozovi, ki se uporabljajo redno za potrebe kmečkih gospodarstev. Na vidiku pa je menda sprememba uredbe in je finančna direkcija odredila, da se te davščine zaenkrat do nadulj-njega eksekucijsko ne izterjuje.
n?mn'tSALV^T CAJ Proti »olft-»nMn^men^om ln bolečinam žolfinegn mebnrjn se dobiva pri Clavnem zastopnlkn: Apotek« St. Ivan«, Zagreb, K.ptol IT. -prospekte o idravljenja pošiljamo zastonj,
o. r. 8. br. 27870-1936. Bn. 3487.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve kniiae?
Sli je Zalivski toh spremenil svojo strugo?
Vnliv »kliriava O T Ani a #< a /j mm	___ _ *	n	■
Vpliv »kurjave s toplo vodo« na letošnjo zimo v Evropi
L'
Človek ne more reči drugega, kakor da Zalivskemu loku slaba prede. Pa se mu godi krivica. Kar tisočletja dolgo je s svojimi to-ohnu vodami dovajal gorkoto na dvajnast tisoč kilometrov dolgi poti iz Mehiškega zaliva ol. evropskih obalah in se je zalo imenoval evropska centralna kurjava, pa ga zdaj vsi obdol-zujejo, du je on povzročil letošnjo hudo zimo! In sicer pravijo, da zato, ker je kur na nos na vrat spremeni! svojo strugo.
Kaj je neki storili'
Pa pustimo šalo in poglejmo, kaj pravi znanstvenik prof. \Viist, ki se bavi z vprašanji Zalivskega toka. Saj se je sam nekoč udeležil
odvisna od ■ neperiodičnih omahovanj. Iz tega izhaja, da bi moral, na primer, polotok Labrador. ki jo razmeroma jako blizu Zalivskega toka, imeti veliko bolj milo zinib. kakor jo pa lina. Zakaj du je nima, je pa vzrok v temperaturi vetrov ki tako rekoč odvajajo toploto Zalivskega toka proč od njega.
Kakor metli omenjeni profesor, je skoraj nemogoče, da I>i bil Zalivski tok mahoma spremeni svojo sgier. Glede na milo podnebje pri .Spitzbergih ni to nič novega. Skoraj dvajset let opazujejo v severnih polarnih krajih precej vec-ji vpliv Zalivskega loka, kar sl^ posebno izraza pozimi. 'I ako je bilo na Spitzbergih
po-
Kako ribe vidijo ribiča! Tale slika, ki je na razstavi v New Vorku v oddelku za prirodopis, hoče pokazati, kako živali vidijo človeka. Tu j(> na primer ribič, kakršnega vidi riba. Na razstavi jo podoba naslikana v naravnih barvah, saj ribe niso slepe za barve kakor so n. pr. psi, ki ne razločijo nobene barve.
ekspedicije za raziskovanje sestava Zalivskega toka. O tem toku je bilo že toliko govorjenja, resničnega in neresničnega, da mora laik misliti, da je res kaj prav posebnega s to letošnjo zimo, in da bo skoraj vsa Evropa spet v ledeni dobi.
Treba je le. da se ozremo na karto sistema Zalivskega toka, da vidimo, kako je s to stvarjo črno na belem. Zalivski tok je razdeljen na več oddelkov in za nas sta najvažnejša »Atlantski tok« in »Norveški tok«. Navzlic temu, da sta oba tako oddaljena od Mehiškega zaliva in da se vedno mešata z mrzlo vodo, je vendar vodna toplina v toku 5 do 10° na površju vode, in 4" v globini 200 m. Du, celo pri Spitzbergih, kjer so zadnji izrastki Zalivskega toka, ki segajo v Severno ledeno morje, imajo vode Zalivskega toku še nekaj stopinj toplote. Pravijo, da je norveški del toka priplul še dalje na sever. Toda. uli bi to imelo kakšen pomen nn naše vreme?
Prof. \Vust odločno zanika tako naziranje. Pravi, čeprav bi izrastki toka dosegli zemljepisno širino Spitzbergov, jc vendar topla voda /e zdavnaj obšla sevcrnozaliodno evropsko obalo s svojimi toplimi vodami. Za nas je popolnoma brez pomena, čeprav bi bilo vode Zalivskega toka prišle do 84" zemljepisne širini;. Toda nečesa niso opazili, kar je jako velike važnosti, če doma odpremo, na primer, centralno kurjavo, bo v sobi na vsak način toplo, če je zadosti vroče vode v ceveh. Kadar ima pa Zalivski tok posebno velike množine gorke vode, s tem še nikakor ni rečero, da bi imeli pri nas zato milo /.imo! Saj tako preproste vendarle niso postave vremenskih prilik. Pri teh je treba upoštevati še različne druge vzroke, predvsem zračni tlak in pa razne smeri vetra. Natančno povedano, najbolj gorki del Zalivskega toka ob obalah severno/a hodne Evrope prav malo zaleže, če nimamo obenem tudi ugodnih smeri vetra in pa primernega zračnega tlaku, ki nani dovajajo segrete oceanske množine zraka.
Seveda moramo kar gladko pritrditi, da Zalivski tok vpliva na naše podnebje. Prav tako je pa res, da je njegova množina vode
znni 1. 1937-58 več kot za 16° toplejše, kakor pozimi I. 1916-17. Brez dvoma je to povzročil tudi Zalivski tok. Vendar ni on edini vzrok! Kakor tudi ni vzrok hude zime 1939-40. Kaj je torej povzročilo sedanji mraz? Po mnenju prof. VViista se dozdeva, da je tu /ima v zvezi z znanimi sončnimi pegami, ki se ponavljajo približno vsakih It let. To bo res, ker je bila zadnja luida zima tudi pred II leti, in sicer 1. 1926-29, in prejšnja huda zima je bila prav tako ti let nazaj, I. 1917-18
Vendar pa vsa ta zadeva le ni tako preprosta. Saj imamo v preteklosti različne, jako hude zime, ki jih ne moremo razporediti v take periode. C c bi imeli ugoden zračni tlak in bi bile vetrovne razmere tako ugodne, du bi nam vetrovi pravilno dovajali toploto Za-hvskega toku, bi brez dvoma imeli milo zimo kakor prejšnja lotu. Zukuj pa je bilo to letos drugače, in zakaj bo nemuru drugo zimo nasprotno. toga pa tudi najbolj učeni vremeno-slovec ii e bo mogel nikdar do pičite povedati!
Predhodnica Mannerheimove črte
Ko slišimo iz finskih in ruskih vojnih poročil o Muiinerhciinovi črti, ki jo moremo primerjali z Muginotov o in Siegfricdovo črto, jc treba vedeti, du je bila Finska žo večkrat po-zorišče bojev z Rusi in du je bila ondi tudi že prej obrambna črta. Vojna v letih I7H8 01. ko se jc švedsko borila proti llusiji ni so bili I i nri takrat švedski držuvljaui. je imela to p'>-sebnost, da so liilu od vsega začetka vojne do konca vzporedno zmeraj tudi mirovna pogajanja. Ko so 9. aprila 1791 podpisali mir, jc švedski kralj Gustav III. sprejel ruske častnike. 1'eduj je stopil prednjo v svojem prr-stolnem oblačilu, mogočne ostroge so žvenke-tale na njegovih jahalnih škornjih. ostroge kralja Karolu II.; na širokem, čez rame vrženem trnku pu mu jc visel meč kral ja Karolu XII.
Glede nu predhodnico .Mannerheimove črte poročajo zgodovinske knjige: Po posebnem naročilu ruske carice Katarine jc spomiudi I. 1791 junak turške vojne. Suvorov, nadzoroval rusko mejo na Finskem. Dobil je tudi ukaz. du izvede načrt utrjevanja to meje. To jc Suvorov dovršil v poldrugem letu. V tem času so sr I lamina, l.apeenrantn, Savonlinnn spremenile v močno trdnjave, a litti in I iikalu v strateški oporišči, firodovje v utrdbi Biiotsinsulmi jc dobilo trdno postojanko in nova trdnjava K v. minknrtumo je ojučulu dohod v rusko Finsko vzdolž obale.
Mod tisto dobo in dobo nordijske vojne jc preteklo skoraj slo let in zmeraj so bili vmes kaki spori. Finska in Rusku stu sc zmeraj spet dvignili iz vojne in izgube. Finska, nu primer, je vihre nordijske vojne razmeroma dobro prestala. Sredi 18. stoletja ni Tiiiski narod samo prebolel izgube, ampak si je celo mnogo izboljšal stanje, ki je bil v njem na predvečer lakoto v 17. stoletju. Leta 1750 je iinclu Finska
Hl'V.1 ,	k<),1<" nemirov pa jo imela
5.8.14-3 ljudi, iu čez 20 let nato 703.623.
0 V začetku (9. stoletja jc bilo na Finskem 832.(159 prebivalcev. Finska je ostala dežela kmetov, saj je bilo konec 18. stoletja le
Bt r. Mi*,
Finski ribiči gredo po ledu domov z lovs.
V velikih posodah in čutarah prinašajo vojaki, donašalci jedil, svojim tovarišem okrepčilu na zahodni nemški fronti
Alarm v A r d e n i h
V Eupenil, v začetku februarja:
»2e skoraj 14 dni smo tu v .deželi brez gospodarju.« pravi krčmur maloštevilnim gostom, ki jih jc vlak pravkar pripeljal v mesto. V noci od 13 „a 14. januar, ko so' sc oglasile vesti, da se Ih> zahodno bojišče raztegnilo do nemško - holandske in neinško-belgi jske meje so zaclonele po vsej dolini alarnine sirene' Sredi noci so povečali obmejne straže, patruljo so potrojili, napeljali so vagone nu kolodvor in zjutraj za rana se jc začela evakuacija civilnega prebivalstva...«
Od tega 15. januarja dalje biva med Belgijo in Nemčijo nekakšna pokrajina brez gospodarja, proga neobljudene, prazne zemljo ki sega od belgijskega mesteca Vervicrsu. ki' je Ie nekaj kilometrov oddaljeno od Aachenu da eč do! do juga, do gozdnatih uidcnskili dolm. Nu tem kosu zemlje so tri mesta: Fupcn Malmedv in Sv. Vid, ki jih je Belgija dobila I>o določbah versajskegu miru
Varuh V a n d a m e iz N i e u p o r t a
Medtem se je napetost polegla, v tisti kot Evrope je prišel mir, duši nihče ne ve, koliko časa bo trajal. Kupen, Malmedv in Sv. Vid so tiho in brez ljudi pod sneženo odejo. Večina evakuiranih ljudi je ostalo ondi, kamor jih jc vlada poslala, vrnilo sc je le nekaj trgovcev in svojcev svobodnih poklicev. Vendar jih ni dovolj, da I j i mesto obudili k novemu življenju, samo prevažanje vojaških avtobusov uli topo v in motorjev oživljajo potu ardeuskili dolin.
Kje so starci, bolniki, ženske in otroci iz »krajev brez gospodarju?«
Prebivulce teli krajev so 13., H. in (5. januarja evakuirali. Medtem ko v Bruslju niso mogli prikriti nekakšne nervoznosti, pu so bili obmejni prebivalci kur mirni. Brez vznemirljivih prizorov in v lepem redu so odpravili z vlaki in avtobusi ženske in otroke zu na pot nazahod. Da je vse tako mirno poteklo, jc ptič velika zasluga belgijskega notranjega ministra V a n d c r P a r t e n a. Tega veličastnega miru ni motila ne ledena zima in ue govorjen o prihodu inozemskih čet od vzhoda, in tudi ne to tla je počila plinska cev eupensko mestne razsvetljave, za kar jc bilo mesto sredi evakuacije popolnoma temno, pa tudi ne gneča v vagonih in avtobusih. Vse jo potekalo ko »po z nore i« — evakuacija prebivalstva in povečanje obmejnih straž.
Središče njihovega bivanju jc mesto Nicu-por na skrajnem zuhodu Belgije, nn lluinski oboli Severnega morja, ne daleč od kopališča Ostem e. 1 soda jim je mila. zakaj mvnhcer V a n d o m m c , župan Nieimorta je pravi angel varuh beguncev. S taktom in neumorno pridnostjo in sočutjem je znal zmanjšati število žalostnih prizorov, ki se oh takih prilikah pojavljajo in pripraviti prišlecem"uovo' bi-
Eupen in Malmedy — temna in prazna
vulisee tako prijetno kot le kaj. -/.p v 4-S urah je Nieuport podvojil število prebivalcev in položaj je otežkočen, saj govori 20.(100 beguncev nemško. I oda mirni in /merili Flnmec je vse tozadevne težkoče mojstrsko obvladal, če gre v Nieuportu po mestu, se ga otroci iz Kupona m Malinedvjn oprimejo za roke. V domovih in šolali, kjer so evakuirani otroci, visi njegova slika zraven slike kralja Leopolda. Župan i/ MalmecJvju mu je brzojavno obljubil, da ga bo po vojni imenoval za častnega članu svojega inestu.	J B
Pogled ■/. meje na hribe
Vprav zato je bruseljska vlada jako zndo-vo jna. .Saj je Bruselj že več lel skrbno čuval po itični razvoj nemško govorečih kantonov belgijske države, in je imelu vluda tozadevno precej te/koč. Toda odkar je izbruhnila ta vojna, se je to precej izboljšalo. Ko se je v Belgiji razglasila mobilizacija, sc se tudi'moški, Nemci, iz Kupona in Malmedv ja od/vali svoji dolžnosti, tudi tisti, ki so bili' v prejšnji vojni v vrstah nemških čet. Razna nemška društva so bila razpuščena deloma sama po sebi deloma pa pod majhnim pritiskom vlade. I rebivalci so vneti za belgijskega kralju, čeprav so Nemci, in se z zaupanjem ozirajo nu močne trdnjave v Ardenih.
Novi potresna saireki v
Iz Rima poročajo:
V okolici Kavahisarja so občutili nove potresne sunke. Kraj Pulur jo povserii porušen. Drsel oseb je mrtvili, mnogo jih ie ranjenih. Pri Lrzindžanu sta se spet dve vasi sesuli. Tu jc bilo 4-> mrtvih iu mnogo ranjenih.
f prebivalstva v mestih, kjer je bilo vsega skupaj 45.500 duš. Vendar se je v tem stoletju bistveno spremenilo lice finskih mest
Naj večjo tedanje finsko mesto Tu r k 11 opisuje letu 1782 neki ruski gost kneza \ ja-zemskega takole: I urku ima 830+ prebivalce Mesto vsebuje 102 cesti in IKK) hiš, <>,1 katerih je jO kamnitnih, do 4 nadstropnih zgradb Policija sestoji i/. 55 mestnih vojakov in I častnika. Gasilci premorejo tri velike sesalke \ mestu je bolnišnica s 40 posteljami. Turku ima - ladjedelnici, 2 tobačni tvoniici, I tvornjco za sladkor in I zu žgunjeknho. Tisto leto je priplulo v mesto 19 tovornih ludij in jih je oclp ulo (6. Devet ladij jc bilo last trgovcev iz I urku, ki so imeli vsega skupaj 14 ludij I urku so sledila mesta: Helsinki, takrat s 400(1 prebivalci, dalje Ouli (5000 preb.), Vausa in I on (po 2500 preb.). število prebivalcev drugih mest je obsegalo po 2000 (Porovo) do 300 duš (Kajaani).
Povečanje Stalinovega rojstnega kra a
Kakor poročajo sovjefskoriiski listi, bodo mesto Gori, rojstni kraj Stalina, preuredili po načrtih georgij,kili stuvbenikov in uinet "likov, tako da bo nastalo lepo, moderno mesto.
načrtu je tudi široka cestu. ki se bo nazi-vala po Stalinu, in ki Im vezala kolodvor z rojstno hišo Stalina. Nu obeh straneh cc>tc bodo postavljene sohe najbližjih Stalinovih sotrudnikov. seveda, kolikor jih bo ob Stalinovi smrti imelo še to ime!
Film z Greto Garbo na Švedskem prepovedan
švedski renzor filmov je na Švedskem pre-liovedal vpnzontev finskega filma »Veliki nemir« ker se film ne sklada z. nevtralnostjo Švedske napram Rusiji. Film obravnava zgodovinske do godke iz. 18. stoletja in posebno še usodo nrke"a iinskega prostovoljca v armadi švedskega kralj;-Karola Ali. Dalje poročajo, da je tudi drug fili-. z Greto Garbo, z naslovom »Ninočka , kjer inii-la igralka prvikrat bolj veselo vlogo na svc-.i skrm za zdaj prepovedan, ker je snov filma v zvezi z rusko tajno policijo.
Torpedo jc izstreljen i« podmornic«
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
Tako v vojaškem, kakor na d'j>loniatskein polju je pretekli leden vladala velika delavnost. V kolikor tiče izključno vojaških zadev, je bila finska fronta mnogo bolj razgibana zakor zahodna. Na diploinatičncm polju pa je bila glavna pozornost obrnjena vprašanjem, ki tičejo južnovzhodne Evrope.
Razgled po bojiščih
Na z a h o d n i fronti na suhem ni bilo nič novega. Zračna delavnost se je razgibala proti koncu tedna, ko so nemška letala v večjih skupinah napadala angleške in nevtralne trgovske bilje na Severnem morju iu ob vzhodni obali Anglije in Škotske. Pri tej priložnosti je prišlo tudi do manjših bojev v zraku. Na morju je nemško orožje spet potopilo nekaj angleških, še več pa nevtralnih trgovskih ladij, ki so riskirale, da plujejo brez kritja vojnih ladij. Na koncu tedna so bile tudi objavljene številke dosedanjih izgub na morju. Številke, ki jih je objavila Nemčija (4(19 angleških ladij s 1,498.000 tonami) je angleško mornariško poveljstvo odločno zanikalo ter navedlo, da znašajo izgube samo 110 ladij s 500.000 tonami, nevtralne izgube pa 117 ladij s 339.000 tonami. Prav tako so preteklem tednu mnogo govorili in pisali o velikih nemških pripravah za spomladansko ofenzivo ter o leni krožijo najbolj različne domneve, med njimi tudi la, da bo Nemčija istočasno napadla na suhem s tisočerimi lopovi in tanki, v zraku s tisočerimi bombniki in na morju s stotino novih podmornic. Anglija in Francija odgovarjata, da sla pripravljeni na vse in da ju ne bo nič presenetilo.
Anglija in Francija imata tudi veliko pol m i 1 i j o u a in o ž m o č n o armado p r i p r a v-Ijeno v Siriji, to jo na meji Turčije ler v Egiptu. Poveljnik te vzhodne armade je francoski general Weygand, ki je pretekli teden inspiciral to armado, šel na ogledno potovanje v Turčijo, kjer jc inspiciral turško armado ter se na koncu tedna znašel v Egiptu, kjer je pregledal laniosnjo angleško armado. Iz vsega lega bi sklepali, da imata Anglija in Francija s to armado neke posebne namene. Eni pravijo, da sla jo pripravili za to, če bi Sovjeti in Nemci skušali napasti kakšno balkansko državo ali pa Turčijo, drugi pa trdijo, da borta Anglija in Francija sami v kratkem napadli Sovjetijo v Kavkazu, da zasedeta petrolejske vrelce. Toda to so samo ugibanja, sredi katerih pa sloji trdno dejstvo, da vlada v tej angleško-lrancoski vzhodni armadi velika delavnost, kakor da bi se pripravljala na skorajšnje velike dogodke.
Na finskih bojiščih so bile ves teden srdite borbe. Sovjetska ofenziva na finske'utrjene črte traja ves leden z nezmanjšano silo. Sovjeti so očividno odločeni, da prebijejo tako imenovano Mannerheimovo' utrjeno frlo in da od vzhoda sem presekajo Finsko na dvoje. Čeprav so Sovjeti pretekli četrtek na enem mestu že vdrli v Mannerheimovo črto, so jih Finci še mogli vreči ven. Tudi na drugih osekih se Finci zmagovito upirajo ler odbijajo Sovjete z velikimi izgubami. Inozemski opazovalci pravijo, da je junaštvo Fincev nadčloveško, toda vsi pristavljajo, da bo morala pomoč iz lujir.e hit ro priti, če ne, IkhIo Finci pred toliko prrlnočjo Omagali. Glede pomoči se čujejo razne novice. Anglija, Francija in ftalija so že poslale orožje, Švedska, Norveška, Danska in lla-iija pošiljajo prostovoljce. Sedaj pa nameravala Anglija in Francija poslati Fincem na (»omoč še 11X1.01 M) vojakov poljske armade, ki je zbrana v Franciji in bo to verjetno zadostovalo, da se zadrži sovjetski pritisk.
Politični pregled
Glavno pozornost je potegnila nase konferenca balkanskih držav, to je Jugoslavije, Grčije, Romunije in Turčije, ki je zasedala v Belgradu. Balkan je danes skrajno privlačen za vse velike države, za oba vojskujoča se tabora, a tudi za Italijo in Sovjelijo, ki se vojne sicer ne udeležujeta, a skrbno pazita, da ne bi prišli prepozno. Balkan ima mnogo živeža in je bogat na listih rudah, ki so za vojno potrebne- petrolej, iz katerega se izdeluje bencin, baker, mangan, bav-ksit, železne rude. Oba vojskujoča tabora si prizadevala, da bi pridobila Balkan za sebe, ali pa, da bi dosegla vsaj toliko, da ne bi Balkan pošiljal svojih bogastev nasprotnemu taboru. Prišlo je že do hudih zategnjonosli, ko je Nemčija pritiskala na Romunijo, da mora poslati čim več j>elroleja, in sla Anglija in Francija zagrozili s protiukrepi. Znano je nadalje, da hoče Sovjetija čez Balkan priti do Carigrada in do bosporskih in dardanel-skih vrat iz Črnega v Sredozemsko morje, in da se temu Italija z vso silo protivi. Balkan je na ta način pod križnim ognjem štirih vplivov, ki si vsi prizadevajo, da bi izkoristili needinost med balkanskimi narodi v svojo korist. Zato ni čudno, če so balkanske države smatrale za j>olrebno, da se seslanejo in da zavzamejo stališče. Paziti morajo na svojo hišo. da se sredi evroj>skega požara, ki meče iskre na vse strani, ne vname. Na konferenci so balkanske države sklenile, da bodo ostale strogo nevtralne, da se ne bodo obešale na noben labor, ampak da bodo napram vsakemu enako gorečo. Sklenile so nadalje, da bodo storile vse, k;;r je mogoče, da se notranji pr°piri med balkanskimi državami čimprej uredijo. Končno so sklenile, da bodo s pomočjo gospodarskih posvetov svoja bogastva najprej izkoriščala za svoje lastne potrebe, odvišno blago pa oddajala drugam po načelih stroge nevtralnosti. Nemir, ki je zadnje tedne vladal okrog Balkana, se je polegel in vojne ne-
ZAHTEVAJTt UREiPUttN KATAIOS
MEIMEL& HEROLD
7AI.TV0PNIC1 01A5B11. HARIBOR SI 102
Kupimo vsakovrstni les
smreko, bor, hrast, jesen, ielšo, javor, bukev, brest itd. rezan in okrogel, hrastove, bukove in borove prage, hrastove in bukove parketne frize itd. Točne po nudbe po možnosti opremljene s konsigna-cijami in navedbo cen na upravo lista pod šlev. 1621
varnosti so se spel za nekaj časa oddaljile. Uspeh belgrajske konference je bil torej pomemben.
Združene države Severne Amerike so započele pobudo, ki ima za cilj, da,bi se čimprej spet vzpostavil mir. V Evropo j>ride na obisk ameriški državnik Summer Welles, ki bo obiskal vse velesile ter se osebno informiral, pod kakšnimi pogoji bi bile pripravljene skleniti mir. Amerika hoče na jx>dlagi teh informacij potem začeti svoje mirovno delo.
Notranji pregled
Ob obletnici Cvetkovičeve vlade
Pretekli teden je minilo leto dni, odkar je g. Dragi.ša Cvetkovič sestavil svojo prvo vlado. Pri tej priliki je treba znova omeniti, da je prejšnja Stojadinovičeva vlada morala odstopiti, ker je odstopilo pet ministrov, kateri se niso strinjali s Slojadinovičevo politiko do Hrvatov in do ureditve države sploh. Takrat sta. i>oleg socialnega ministra Cvetkoviča odstopila tudi slovenska ministra dr. Krek in Franc Snoj skupaj z. muslimanskima zastopnikoma v vladi dr. Spahoin in dr. Kulenovi-čem. Odstop le pelorice ministrov, ki so svoj odstop utemeljili s hrvatskim vprašanjem in z urejanjem države, je potem omogočil sestavo nove vlade z g. Dragišo Cvetkovičem na čelu. Slovenski zastopniki so takrat imeli odločilno vlogo skupaj s svojima muslimanskima tovarišema.
Ob obletnici svoje vlade je predsednik g. Dra-giša Cvetkovič zdaj izjavil, kakšen je bil namen njegove vlade: ustvariti sporazum s Hrvati ter urediti državo v vsestransko zadovoljnost. V izjavi je naglasil, kako je ustvarjanje sporazuma šlo in kaj je njegova vlada v teku enega lela storila za ureditev razmer v državi. Poleg tega je naglasil še socialne in gospodarske naloge, ki čakajo sedanje vlade v teh težkih časih.
Politični dogodki
Med tem pa je nekam potihnila debala, ali naj bodo pred ureditvijo vse državne celote volitve ali pa naj se poprej preuredi država kot celota. O leni se danes ne govori dosti, pač pa je na srbski strani toliko glasnejši klic po ustvaritvi srbske banovine, kar zlasti srbski nepolitični krogi z vso odločnostjo zahtevajo. So pa ureditvi tega vprašanja prej ko slej na poti razne ovire, ki smo jih že ves čas naglašali. Hrvati hočejo imeti Vojvodino in pa vse liste kraje Bosne in Hercegovine, kjer so Hrvati z muslimani vred v večini. Srbi pa odločno naglaša jo, da bi kaj takega za nobeno ceno ne dopustili. Prav tako se Srbi upirajo avtonomni Bosni in Hercegovini, kar pa spet zahtevajo bosanski muslimani. Z ozirom na to pišejo hrvatski lisli, da Hrvati niso zoper avtonomno Bosno, da pa Srbov tistih okrajev, kjer so Srbi v večini, nikakor ne gre siliti, da bi na to pristali. Zalo svetujejo muslimanom, naj se priklju-
čijo Hrvatski, ki bo potem mogla verske interese muslimanov in tudi drugo uspešno braniti. Srbi od svoje strani pa trde, da je Vojvodina srbska, kakor je srbska Bosna in Hercegovina, ki so za
njo krvaveli. Hrvatom očitajo, da bi radi srbske kraje zato, ker so srbski kraji bogati, med tem ko je sedanja Hrvatska revna. V tem smislu piše zla-sti glasilo Srbskega kulturnega kluba »Srpski glas... Pravoslavni episkop tuzlanski dr. Nektarije pa je dejal, da Srbi pristanejo Ife na lako ureditev, da ne bo v Hrvatski več Srhov, ko bo Hrvatov v Srbiji.
Črnogorci pa so v svojih listih tudi povedali, kaj hočejo. Z ustanovitvijo Srbske banovine namreč računajo že kot z gotovim dejstvom. Zahtevajo pa, naj postane glavno mesto srbske dežele Cetinje. Pravijo, da je Cetinje že po propadu srbske države bilo branik srbstva, da so se tam rodili imenitni možje. Če bo Cetinje zvezano z železnicami in cestami z drugimi srbskimi deželami l>odo te dežele dobile odprlo pot k morju. Belgrad naj pa ostane glavno mesto vse države.
V političnih krogih pa je ta teden stalo v ospredju vprašanje obnovitve narodne radikalne stranke, ki ji je šef stari Aca Stanojevič. V ospredju so bila pogajanja zaradi sodelovanja ali združitve radikalov z JRZ. V tem pogled.u je nastal zastoj, toda predsednik vlade g. Cvetkovič je ta teden sam obiskal šefa radikalne stranke, s katerim se je dolgo pogovarjal. V zvezi s tem so opozicijski krogi zadnji teden mnogo govorili o nekaki krizi v ,IRZ. V tem pogledu je bilo zlasti ljubljansko »Jutro« sila zgovorno. Toda izjava predsednika vlade g. Cvetkoviča in pa izjava tajništva JRZ je odločno zanikala vsakršno krizo v .IliZ, ki hoče mirno in stvarno delovati. To dokazujejo tudi zliorovanja JRZ, ki so bila zadnje čase v južnih krajih in tudi drugod. 0 krizi JRZ ni go-vo ra.
Zdaj vlada dela novi zakon o strankah in zborovanjih. Sam predsednik vlade je jjovedal. da bodo po novi postavi dovoljene vse stranke, razen komunistične, ki je že po drugi jx>stavi pre|X>ve-
dana.
Drugi važni dogodki
Zagrebški nadškof dr. Stepinac je te dni poslal vsem zdravnikom na Hrvatskem pismo, kjer jili roli in prosi, naj jMinagajo kot zdravniki zatirali umetne splave, ki tako silno škodujejo rasti in moči hrvatskega naroda. Zlasti divja ta bela kuga med prebivalstvom Slavonije in Srema ter v 1'osavini, kjer pa so najbolj bogati ljudje. Nadškof imenuje tako početje »narodni samomor«. Zdravnike prosi, naj sodelujejo v tem boju zoper to narodno škodo. To pismo je v hrvatski javnosti vzbudilo veliko pozornost.
Pred kratkim je izšla uredba, ki ureja vrhovno nadzorstvo nad našo vojsko. Po tej uredbi je vrhovni nadzornik vse naše vojsko knez namestnik Pavle. Te dni pa je izšlo imenovanje, ki za pomočnika vrhovnega nadzornika jugoslovanske vojske imenuje armadnega generala g. Bogoljuba Iliča. Ta izvrstni general je služil nekaj časa tudi v Ljubljani kot poveljnik dravske divizijske oblasti. V vseh vojnah se je močno odlikoval ter se izkazal za sposobnega poveljnika.
revežev, 76 upokojencev, ki prejemaj'o do 400 din mesečne pokojnine z 236 družinskimi člani.
Občina Sv. Krištof: 90 stalnih občinskih ubožcev, 40 brezposelnih, 24 staroupokojencev, 124 novoupokojencev, ki prejemajo do 400 din mesečne pokojnine.
Občina Trbovlje: 316 občinskih ubožcev s 109 družinskimi člani, 148 staroupokojencev z 51 družinskimi člani, 206 nezaposlenih s 76 družinskimi člani, 266 novoupokojencev, ki prejemajo do 400 din mesečne pokojnine. Ti upokojenci imajo še 165 družinskih članov. 85 otrok prejema hrano v občinski mladinski kuhinji.
Občina Hrastnik: 70 brezposelnih, 134 staroupokojencev, 205 novoupokojencev, ki prejemajo do 400 din mesečne pokojnine, 167 občinskih ubožcev.
Vse občine podpirajo ubožce, sfaroupokojence, novoupokojence in brezposelne delavce z razpoložljivimi sredstvi po preračunih občin odnosno preračunih občinskih ubožnih skladov.
Pretekli petek se je pri banu g. dr. Marku Natlačenu zglasila posebna deputacija naštetih občin, ki jo je ban ljubeznivo sprejel. Deputacija je g. banu izročila resolucijo in ga prosila za pomoč. O. ban je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da ustreže zahtevam resolucije. Deputacija se je oglasila tudi pri rudarskem glavarstvu, kjer je izročila spomenico iste vsebine ter intervenirala v zadevi rudarskih upokojencev.
Potrebe industrijskih občin
Pri banu dr. Natlačenu se je zglasila deputacija petih občin iz rudarskih revirjev in mu predložila skupno prošnjo teh občin
Z ozirom na naraščajočo draginjo ?o se sestali župani in člani občinskih uprav industrijskih občin, in sicer iz Hrastnika-Dola, Senovega pri Rajhenburgu, Sv. Krištofa nad Laškim, Trbovelj in Zagorja na skupen razgovor, kako omilili gospodarsko stanje in to predvsem rudarskim staro-upokojenceni, novoupokojeticem izpod 400 din mesečne pokojnine, občinskim ubožcem, oženjenim nezaposlenim delavcem itd. Predsedoval je sklicatelj trboveljski župan Klenovšek Jakob. V razpravo so posegli vsi navzočni, posebno pa trboveljski župan, dalje župani občin Hrastnik-Dol (Malovrh Karel), Senovo (Fabjančič), Sv. Krištof (Lešnik), Zagorje (Prosenc) ter člani občinskih uprav Plav-šak Robert, Berger Ivan, Murn Filip, Orožen Martin, Karel Logar in Domšek Ivan.
Ko so vsestransko in temeljito proučili položaj, so soglasno sklenili, da vse naštete občine preulože banski upravi v zadevi prehrane najrevnejšega prebivalstva v vseh zgoraj navedenih občinah skupno prošnjo sledeče vsebine:
Kraljevska banska uprava dravske bansvine v Ljubljani blagovoli primerno naraščajoči draginji:
1.	posredovati na merodajnih mestih, da se vsem rudarskim staroupokojencem, njih vdovam in sirotam priskoči na pomoč iz sredstev sanacijskega fonda;
2.	posredovati, da Bratovska skladnica valorizira — zviša pokojnine rudarskim novoupokojen-cem, njih vdovam in sirotam;
3.	nuditi brezposelnim delavcem (in njih svojcem) pomoč iz sredstev banovinskega bednostnega fonda, bodisi za zaposlitev ali podporo;
4.	vzeti na znanje, da bodo občine same skrbele za poinoč ubožnini občanom v smislu predpisov zakona o občinah iz sredstev občinskega preračuna in da bodo z ozirom na naraščajočo draginjo uredile tudi službene prejemke svojih uslužbencev;
5.	povzročili, da se maksimirajo cene vsaj najnujnejšim življenjskim potrebščinam;
6.	odobriti glede nabave enomesečne zaloge hrane za prebivalstvo da za to poskrbe krajevne trgovske zadruge in trgovci, ker občine nimajo potrebnih skladišč in sredstev in se je tudi bati, da bi se hrana v neprimernih skladiščili pokvarila. Tako bi odpadel vsak riziko za škodo, ki bi nastala zaradi raznih nedostatkov;
7.	dovoliti, da se grade v občinah, kjer je potrebno, zaklonišča za zaščito prebivalstva pred napadi iz zraka po posameznih okrajih za več sosednih hišnih posestnikov skupaj; v to svrho naj bi se prispevalo iz sredstev banovinskega bednostnega fonda, delno pa bi se ta dela opravila tudi s pomočjo ljudskega dela (kiiluka);
8.	upoštevati, da občine pri sestavi občinskih preračunov za leto 1940-41 z ozirom na nove velike naloge in občinskega gospodarstva sploh ne bodo mogle znižati občinskih doklad in bodo nekatere uvedle, nekatere pa obdržale oziroma zvišale trošarino na električni tok.
Resolucija nadalje navaja podatke, ki prihajajo v poštev pri akciji za prehrano revnega prebivalstva v posameznih industrijskih občinah, in sicer:
Občina Hrastnik-Dol ima 159 občinskih ubožcev s 54 družinskimi člani, 120 staroupokojencev z 31 družinskimi člani, 40 brezposelnih s 53 družinskimi člani, 4 novoupokojence, ki prejemajo od 50 do 100 din mesečne pokojnine, 22 novoupokojencev s 100 do 200 din. 47 z mesečno 200 do '300, 21 z mesečno 300 do 400 din, 45 kajžarjev in pre-užitkarjev s 1S1 družinskimi člani.
Občina Senovo ima 144 kočarjev s 300 družinskimi člani, 15 brezposelnih (43), 30 občinskih
Jesenice
Danes ob 10 dopoldne
shod JRZ
v Krekovem domu. Poroča minister dr. M. Krek.
Somišljeniki, polnoštevilno na shod!
Kino Krekov dom predvaja dnnes ob treh popoldne »Klic z Matterhornac, ob 5 popoldne in t>b 8 zvečer pretresljivo družinsko dramo »žigosana«. V ponedeljek, 12. februarja ob 8 zvečer »klic z Mattehorna«. Pri vseh predstavah poleg običajnih dodutkov tudi Mickev Manos simfonija.
Predavanje o pasivni zaščiti bo na Tlruši-ci v Gasilskem domu v torek, 13. februarja ob pol 8 zvečer, na jesenicali pa v četrtek, j j februarja ob 8 zvečer v ljudski šoli. Predavajo: ing. Kladnik, dr. Kržan in mag. ph. Koželj.
Ježica
Katoliško prosvetno društvo na Jezici priredi v dneh od ponedeljka, 12. februarja do petka, 17. februarja ob pol 8 zvečer v šoli na Jezici »Vzgojni tečaj.. Snov, katero bomo obravnavali na (eh večerih je: V ponedeljek-verska vzgoja mladine, v torek: spolna vzgoja mladine, v sredo: vzgoja šolskega otroka, v če-trlek: državljanska in narodna vzgoja in v petek: naša Mila. Vsi, ki *e zanimate /a sodob-no v./fr",j.°; vljudno vabljeni, zlasti starši in vzgojitelji! Tečaj bo brezplačen. — Vsem prijavnicam gospodinjskega tečaja sporočamo da se l>o tečaj radi nenadnih ovir mesti pričel 28. februarja,	"
Glavna kolektura Dri. razr. loterija
VRELEC SREČE
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ulica 14
objavlja izid žrebanja z dne 10. februarja V. razreda 39. kola.
200.000 din je zadela št. 50.000 din št. 14.191, 26.
89.032. 40.000 din št. 58.790, 3 30.000 din št. 46.360. 24.000 din št. 16.043, 21. 20.000 din št. 18.754, 53. 18.000 din št. 17.585, 24 12.000 din št. 76, 4.
44.353, 44. 83.812. 10.000 din št. 9.061, 11 18.975, 29 62 362, 77 99.912. 8.000 din 2.039, 9.868, 20.509, 40.228, 52.615, 56.930, 81.352, 84.549, 90.147, 90.302, 6.000 din 8.272. 8.470, 26.559, 27.237, 32.164, 36.350, 44.319, 62.306, 76.714, 77.179, 98.478.
5.000 din 5.622, 15.614, 47.435, 58.805, 59.229, 60.757, 87.982, 93.837, 98.534.
4.000 din 223, 735, 8.-105, 8.680, 9.522, 14.088, 22.186, 32.503, 23.576, 23.799. 44.683, 48.014, 49.894. 51.179. 56,562, 56.591, 60.386, 60.707, 69.593, 71.022, 71.487, 72.308, 79.018, 81.251, 82.625. 88.264. 92.461, 92.986. 93.612, 94.451,
76.043.
i.531, 34.410, 58.790
.665, 54. .671, 78. .493, 42, ,828, 9, ,383, 75.
384, 15. .276, 85. .085, 81.
14.797, 64.902. 95.176. 8.670, 39.293, 84.387,
28.227, 65.083,
1.858, 15.188, 26.852, 51.781. 61.584. 72.624, 90.022, 96.613.
267, 58.402. ,229, 80.606. ,347, 42.587. ,373, 16.580, 648, 81.934,
102, 18.912, 943, 50.987, 486, 95.451,
18.116, 23.999, 67.423, 69.355, 96.283.
15.273, 19.838, 39.536, 43.294, 93.035, 98.149,
37.179, 40.828, 67.740, 67.826,
3.534, 3.569, 19.168, 21.110, 34.507. 41.559, 54.704, 55.608, 65.995, 67.935, 73.127, 75.264, 90.768, 91.521,
Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po 1000 din.
Ker so bili dobitki javljeni telefonično, even-tuelna pomota ni izključena.
Prihodnje žrebanje bo v ponedeljek, 12. t. m.
Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče«, dobitke lahko takoj dvignejo.
Kupujte srečke drž. razredne loterije v glavni domači kolekturi »VRELEC SREČE«, kor se Vam sedaj nudi največja pjilika, da v kralkem času zadenete kak večji dobitek. Srečke se bodo prodajale, dokler bo trajala zaloga.
Priporoča se Vam vsem domača kolektura drž. razredne loterije »VRELEC SREČEr ALOJZIJ PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova 14.
Kamnik
Novo izborilo primorsko črnino točijo pri Šalarju.
Trboje
Dne 4. februarja, na pustno nedeljo, prirejena narodna drama naših starih jeseniških plavžarjev:. Plavž je kljub slabi cesti'privabila lepo število udeležencev od blizu in daleč. Pa so jo tudi dobro prikazovali na odru naši igralci in igralke. Ne vemo, komu bi prisodili prvo prednost, ker so bili prav vsi nn mestu in dobri. Obiskovalci so bili prav zadovoljni ter so odnesli vsak lep užitek. Ljubezen do rodne zemlje se je prav vžgala v srcih vseh navzočih. Da bi še drugi bili deležni takega užitka, bodo naši prosvetni delavci dramo iz našega naroda povzeto, v nedeljo 11. februarja popoldne kmalu j>o 5 ponovili.
Ptuj
Royal kino, Ptuj. Danes zadnjikrat edinstven film »Sevastopol«, ki prikazuje burne dneve ruske revolucije. (Camilla Horn, Fritz Kampers), od 13. do 15. febr. »Tiger Arizone«.
Danes, v nedeljo popoldne takoj po večernicah gostujeta pri Sv. Vidu pri Ptuju ptujski FO in DK s prekrasno Oblakovo dramo v treh dejanjih »V temoti«.
Občani Rogoznice! Danes po osmi sv. maši (ob trt četrt na 9) vsi na občni zbor krajevne organizacije JRZ Rogoznica in na shod b. narodnega poslanca g. Marka Kranjca, ki bo v društveni dvorani minoritskega samostana.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju
Zaradi srčne kapi je naglo, pa ne nepripravljen umrl vrl krščanski mož, 70 letnik Franc Ga-• ™ j i neumornim in zvestim delom je kot dninar in dolga leta kot majer na Urbanovem posestvu preživljal svojce, skrbno vzgajal svoje otroke in na stara leta še postavil poleg lesene bajte lepo novo hišico, v kateri ostajata zdaj sami njegova skrbna zena-vdova in najmlajša hči. Zelo lepega pogreba se je udeležilo tudi številno zastopstvo mariborske policije, katere član je rajnega najstarejši sin, dočim je mlajši orožnik v Belgradu. Pokoj blagi duši! Ostalim naše sožalje!
Trbovlje
V počastitev spomina rajnega msgra. Gašpariča
so darovali za Vincencijevo konferenco v Trbovljah po 200 din g. prof. Bitenc Mirko, bivši poslanec; po 100 din: Cekveni pevci. Dekliški krožek, obratovod-ja inž. Zeleznik Jožef, Ban Pavle, Združeni zasebni in trgovski nameščenci so med seboj dosedaj nabrali že 400 din. Iz istega namena so darovali za novo bogoslovje v Mariboru po 100 din ključarji podruž-ne cerkve v Relju in Sv. Marku. Nekateri so darovali znatne «ie«l<e za občinske reveže, mnogi za sv. maše in druge dobre namene. Vsem iskren »Bog plačaj!«
Porok ie bijo sklenjenih v letošnjem kral/tem predpustu 23. Bilo jc pa še nekaj več parov lzkiica-nih, a še čakajo na lepše vreme
IVI A FjI 'O W\ 7k & T I Pekovskega pomočnika
*	A i mladega, z lastnim kole-
ri ebeloh thkan«hn«fi'iB	1	»•nltovanj.kl ogla,I I din.
za mali V".! 0Vn* ?*,*d* •• "Cunajo dvojno. Ne|man|il znesek
Prt Mi"„»P It.Ji d,n- - t1?" ........plaiuj.jo takoj pri niročllu. _
mUtt 2 l ^ °a7,.na4f.Ja ,a^na •«°'<olonska. 5 mm visoka petima muc« po * din. — 2« pismen« odgovore glede malih oglasov treba ___prllolltl znamko.
som, sprejmem. Ivan Ja-I kln, Stožlce.	(b
Služkinja
mlajša, zmožna kuhe — išče službo. - Naslov v upravi »Slov.« St. 1832.
Lesni manipulant
lSEe službo. — Naslov v vseh posloval. »Slovenca« »od St. 1693.	(a
Davčna uredba
predpisuje prtdobltnlkom vodstvo pravilnega knjigovodstva. To vam nalo-1	„ , ..
m, uredi m vpelje stroki MenaniKa
primerno prokurlst, knjl-1 sprejmem takoj. - Lojzo I govodja-bllanclst z 20 let-1 Zaje, Polje pri Ljubljani j no prakso. Obrnite ae pod f »Strogo zaupen« v upravo »Slovenca« št. 1893.
Službodobe
Modistinjo
Šiviljska pomočnica
išče službo. - Najraje v LJubljani. Naslov v upr. »Slovenca« pod 1632. (a
Organist-cerkvenik
Išče primerno službo. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1751.	(a
Mesarski pomočnik
vajen vseh del, išče službo. želi nastopiti takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1719.	(a
500 din dam
tistemu, ki ml preskrbi stalno službo sluge ali podobno. Naslov v upr. »Slovenca« pod 1772. (a
Fant
vajen vrtnarstva In hišnih del Išče primerne službe. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1941. (a
Graščinski ekonom
upokojen, s prakso 'v lesni Industriji (Sagebetrleb) Išče kakršno koli službo. Skromne zahteve. Dopise v upravo »Slovenca« pod »D. š. 206«.	(a
Službo šafarja
za sadjarstvo ln vinarstvo Iščem. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor pod št. 269.	(a
Mlinarski pomočnik
mlajši, pošten, dobi stalno službo. Andrej Slmon-člč, Skofja Loka.	(b
Kovaškega pomočnika
dobro Izurjenega, takoj sprejmem. Kunavar Fr. kovač, Ježlca 25. (b
Mehanika
za kolesa sprejmem. Po-1 nudbe upravi »Slovenca« I prvovrstno, sprejme ta-|P°d »Ljubljana« 1774. b| koj salon Julčt Klopčlč,
Resijeva c. s. (b Kovaškega pomočnika
(,, v. . .	J sprejme Bauman Janez, I
OlUZKMJO	j Sv. Jakob v Slov. gor..
za domača ln poljska de-|Jakobskl dol.	(b |
la sprejmem s 15. febr.
Dravlje, Vodnikova 215. |	IŠČeiH dekle
_ ,	■ za razna dela. Prednost I
ranta	I imajo šivilje. Naslov v
okoli 17-letnega, sprejmem I P0(1r- »Slovenca« v Celju [ k živini. — Anžlč, Do-1 P°d št- 1767.	(b |
brunje 57.	(b[
Dekle
v pomoč gospodinji takoj sprejmem. - Naslov I
MR BAHOVEC
n
Samostojen vrtnar
samski, dobi službo. Po nudbe poslati v graščino I v upravi »Slovenca« pod Ortnek.	(b|št- 1745.	(b
Preddelavec
za tovarno nekovanlh In zobčastih srpov išče za poslitve. Naslov v upravi »Slovenca«, pod št. 1839
17-letno dekle
Bdravo — želi k manjši mestni družini. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dekle« št. 1838.	(a
Mizarski pomočnik
Išče službo, grem tudi za slugo ali hišnika. - Savo Ludvik, mlekarna, Ljubljana, Karlovška 8. (a
1000 din
dam nagrade, kdor pre skrbi službo ključavnl čarju, zmožnemu nemgčl ne. Naslov v upravi »Slo venca« pod št. 1853. (a
Prodajalka
začetnica prosi namešče nja v trgovini mešanega blaga. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1699.	(a
Pletilja
T znanjem entlanja, ažu-riranja in nekoliko pri-krojevanja - Išče službo za takoj. Naslov v upr. »Slovenca« pod 1698. (a
Pošteno dekle
z gospodinjsko šolo Išče službo pri mali družini. Naslov: Kozole Marija, Loke 334, Trbovlje. (a
Gospodična
Išče mesta k otrokom ali starejši gpspe kot pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Skromna« št. 1797.	(a
Šofer
vajen tovornih ln osebnih voz kakor tudi Diesel strojev in prevozništva, Išče službo. — Naslov v upravi »Slovenca« 1875.
Ženska
srednjih let gre kot gospodinja k starejšemu gospodu, gospe ali orožnikom. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod značko »Samostojna« št. 1796. (a
Iščem službo vrtnarja
aH pomočnika, samo na boljši vrt; star sem 22 let, vojaščine prost, ne-oženjen. Ponudbe poslati na: Vlado Pogorele, vrtnar, Bežanec, p. Pregrada, Hrvaško.	((a
Knjigovodja-bilancist
z mnogoletno trgovsko Industrijsko ln bančno prakso z znanjem več Je-
Puškarske pomočnike I Hlapca
2 starejša ln 3 mlajše -I mladega, poštenega za | takoj sprejmem. Vrtunskl I domača dela, sprejmem. Srblvoj, Novi Sad. (b I žaga Andlovlc, Škofljica.
Mesarskega pomočnika I Strojnika
zikov, s la referencami, I mladega, sprejme Marolt I treznega, zmožnega stroj- j sprejme solidno mesto v I Franc, Vodnikova c. 101, I nih popravil, montaže ln LJubljani. Cenjene našlo-1 Ljubljana VII.	(b j struženja, sprejme parna |
ve prosim upravi »Slo-1 —-■——— venca« pod »Vztrajnost«!	SlUŽkinjO
žaga »Zora«, Črnomelj, b
Pomlad e e e
Kakor narava, tako Je obnemoglo tudi naše telo ter h« le h težavo bori proti boleznim. Zato inu moramo pomagati in ga napraviti odpornega in zdravega. Očistiti ga moramo telesu škodljive navlake ter mu dovajati nove, osvežujoče sokove. Zato so priporoča naravno zdravljenje s
..PLANINKA"-čajem
ki je večinoma pripravljen iz najboljših pln-nlnakili zdravilnih rastlin, katerih koristno delovanju priznava že znanstvena medicina.
Dolgoletna skušnja nam potrjuje, dn je »Planinka« zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker so njegove sestavino vzeto i/, znanstvene, deloma pa tudi iz ljudske medicine.
»Planinka« zdravilni čaj Je dol.cr regu-lator za čiščenje ln obnavljanje. Znto Je _ zdravljenje 6-12 tednov s »Planinka« čajem« Hahovec izreduo dobro:	P
tr
pri slabi prebavi In zmirtlu.
pri nerednem delovanju črevesl«.	[f
pri napetosti In omotici, glavobolu.	E
nespečnosti In ztfa^l.	[r
pri obolenjih sočne kisline.	o
pri obolenju Jeter In hemoroidov.
pri nervozl In živčnih lioleznlli.	J
Zdravilni čaj »Planinka« pospešuje tek. Za- ^ htevajte v apotekah izrecno »Planinka čaj S Ilahovec, ki je samo tedaj pravilen, če je • zaprt Iu plombiran ter uosi ime:
MR.BAH0VEC AP0™5,
LJUBLJANA
n i
:%':. • . '. - M-
■SVKi«,
/•/V.>/ - - :, J
Vi <.:/V.-VtfSl
št. 1892.
Ca
tudi za dela na vrtu
Vezalko vencev
sprejmem. Naslov	pove I tn vajenko, zanesljivo ln
uprava »Slovenca«	pod pošteno, sprejmem talcoj.
In gospodinja išče aluž-J št. 1743.	<b|Vatovac Adolf, vrtnar-bo pri boljši manjši dru-
Samostojna kuharica
Kuharico
stvo, Vrazov trg.
(b
št. 1750.
(a
mm\
Čevljarskega vajenca
Služkinjo
I veščo kuhe, pridno, pošteno, sprejmem. Malava-
Pletilja
žlnl. - Gre tudi za po
strežnico čez dan. Naslov ■„ j,„,„ , ,„,„, ,- „,, J« dolgoletnimi spričevali v upravi »Slovenca« pod j , .	,
I(	| In sobarico sprejmem.
Ponudbe: O. Flšer, Zagreb, Amruševa 19. (b
Hišnika
za vilo — Iščem. Prosto I
stanovanje in plača. Upo-1 požteno sprejme štiri-1 sprejme Pavlin, Tyrševa kojencl Imajo prednost - elanska' družlna v Ko i ManUfaktUmO blagO C6Sta 63'	(v | Beranek, Kranjska gora. | čevju Vprašati: Ljubi ja- sprejmem v komisijsko
na, Gradišče 10-111, des. | prodajo v prometnem kraju, proti garanciji. Ponudbe v upravo »Slo Vfenca« pod. »Komisija« (k
Zaslužek! Kupimo
šlč Marija, trgovina, Vrh-1 sprejme delo na dom za nlka.	(b | navijat ali šivat. Naslov
v upravi »Slovenca« pod
Služkinjo	1840-	<b
Vajenca I Mizarski pomočnik
takoj sprejmem. - Franc I s kavcijo 10.000 din dobi Jager, tapetnlk, Sv. Petra | stalno službo. — Naslov
c. 17.	(v _______ ____________
"(b
Vajenca
od 16 let naprej sprejme!	Pama ŽflgA
Kovačičt eobosllkar, I Sprejme dobrega ključav
Kuharico
v upravi »Slovenca« ppd | Prldno in vestn° z «Ol*o- j it ■!«»«. st 1669	(b| letnimi spričevali sprej-|
mem na deželo..Ponudbe
v upravo »Slovenca« pod I »Kuharica« št. 1918. (b
Pouk
Stična.
ničarskega pomočnika ali I strojnika ali kurjača. -|
Hlapca
Kdo bi damo poučeval
harmoniko. Stavite pogoje v upravo »Slovenca
Mizarskega vajenca I Ponudbe na upravo »SI.« J poštenega In zanesljlve-
sprejmem takoj. Svetek|P°d značko »2aga« štev. ga ter sposobnega za vsa I	*Hohner« «"1^4"
Viktor, Koblarjeva št. 7. h810-	(b dela, takoj sprejmem. —	»»onner« št. 1J.4.
——————— I Franc Ocvlrk, mesar —
Gostilniško kuharico IPovSetova 38, Ljubljana.
Ljubljana.
(v
Vrtnarskega vajenca
marljivega, z oskrbo
samostojno, pridno, po .
šteno, sprejmem v stalno!	SIVII18
sprejme takoj vrtnarstvo I službo- " Ponudbe z na- I za glvanj,, moškega pe- _____
Vatovac, Vrazov trg. (v j vedbo dosedanjega služ-|rtla lz	Hv|ienega triko | nig"
•bovanja na naslov: An-LpreJme	tal<0j tovarna
drej Cufer, Jesenice. (blVidmar,	Ljubljana, Sav-lje 18.
Instruktor-vzgojitelj
Instrulra za stanovanje ali honorar v boljši družini. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vzgojitelj« (u
Dekle
z malo maturo Išče mesto vajenke v trgovini z
Gospodinjsko pomočnico
mešanim blagom." Naslov I P°steno- vajeno kuhe in
(b
Privatna gimnazija
Ljubljani sprejme dijake ln dijakinje, ki so
Mizarskega vajenca
z vso oskrbo sprejmem. Oerne Matija, strojno ml zarstvo, Zg. Gorje 49, p. Gorje pri Bledu.
Organist	. zara(Ji s]abega uspeha lz
(v I sprejmem s 1. marcem. 1službo v Hrastniku. Uublll pravlco do redne.
1 Plača po dogovoru. Na- P,aia v denarJu' Prilika ga šolanja. Informacije:
" slov v upravi »Slovenca« f,a mf^ije- Interesen- Zrlnjskega cesta 7-II. (D
pod St. 1825.	(b " naj Re javljo do 25-,e"
■ bruar. pri župnem uradu.
v upravi »Slovenca« pod Ivseh gospodinjskih del, »Vestna« 1747.
Perfektna kuharica « ./„,„„.;„ in
/v 1 samostojna, vajena večje KraVarja in fl* 'rodbine ln zmožna dela nad 40 ,et starega, sprej-1
l/i ionl/A	I na vrtu, dobi takoj stalno mem na veCle Posestvo
VajenKU	I službo. Ponudbe podruž. blizu LJubljane. Plača po
dovršeno meščansko I »Slovenca« v Celju pod I dogovoru. Ponudbe upr. šolo, sprejme trgovina z | S|fro »99«,	(b J »Slovenca« pod »Pridna, I
usnjem. Pismene ponudbe na upravo »Slov.« pod značko »Marljiva ln poštena« št. 1800.	(vi
poštena In trezna« 1882.
Kuharico
staro od 30 let naprej |
sprejmem na večje posestvo blizu Ljubljane.
Mesarskega pomočnika
od 40 let naprej, dobrega | sekača, ki razume tudi Plača po dogovoru. Po-1 klobaslčarstvo - sprejme nudbe upravi »Slovenca« I takoj Maks fterbec, me-pod »Pridna, poštena in | "ar, Studenci pri Mari-
______________ ... _____ ...	(b I
vino mešanega blaga na f
»s tove n ca«p' SM a r ibor*z p od I Trgovskega pomočnika I Kmetsko dekle
»Marljiv« 259.	(v I z daljšo prakso v trgovl-I pridno, zdravo, močno
Oblastv. konceslonlrana
šoferska šola
za poklicne šoferje Id amaterje
I. Gaberšček
bivši komisar za šoferske Izpite Kolodvorska ulica gt. 43 Telefon 28-28
Učenec
zdrav, pošten, kmeSklh I staršev, 14—16 let star. I se takoj sprejme v trgo- ^nesljlVa« ""št.""i88l7 (b I boru.
t
Pozor!
Lakiranje koles, nova kolesa ln šivalni stroji po nizkih cenah. Slmčlč Mir-
ni z mešan, blagom, ne- sprejmem za vsako delo ko' mehanična delavnica, kadilca, treznega In po-1 na vrtu ln pomoč gospo- j Škofljica.	(r
štenega, sprejmem. - Po-1 dinji v Ljubljani. Naslov
Krojaški pomočnik
vešč krojenja ln izdelovanja velikih damskih ln moških komadov, Išče stalne zaposlitve kjerkoli. Dovršil sem strokovno šolo ln več tečajev. Ponudbe na upravo »Slov.« pod značko »Mlada moč«
Kontoristka
perfektna v srbohrvaščini, dobra strojepiska, vešča vseh pisarniških del, Išče službo v pisarni ln gre za skromno plačo. —-Ponudbe na upravn »Slovenca« pod »Skromna ln
vestna«»
15 letni fant
reven, brez pravega do ma, se želi Izučiti kakrš-1nudbe upravi »Slovenca« v upravi »Slovenca« pod ne koli obrti. Je pošten Pod »Dobre reference« | št. 1638.	(b
in vsakega dela vajen. -'št- 1684"	<b
Prosi po možnosti hrano In stanovanje v hiši.
Služkinjo
Ponudbe upravi »Slov.«I dobrih staršev, ne pre pod »Vedno hvaležen« | mlado, pošteno, zdravo, št. 1792.
Kmetsko dekle
I z gospodinjsko šolo, ev. moža ln ženo sprejmem | na majhno posestvo
Gumbalce, gumbe, plise,
monograme, entel. ažur *ino m hitro izvrši
Natek & Mikeš
Poizvedbe
(v vajeno hišnih in vrtnih bIlžnl Ljubljane. Naslov I Ljubljana, FrantlJkanska ull<a del, vsaj nekaj kuhe — v upravi »Slovenca« pod sprejmem. Prednost lma-l^t 1617. jo one z gospodinjskim tečajem. Naslov v podr. ■	W X XI
»Slovenca« v Celju (bi	VCC IT10{i
(b
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. rof.. dela
Jesenov les
od 25 cm debeline navzgor kupuje B. Kolb — Vižmarje-št. Vid n. Lj.
Kupim
več rabljenih vsakovrstnih železnih sodov kakor tudi pločevinastih kant. Ivan Prešern, Kranj, (k
Beneški jermenik
z vsem priborom, krožno žago in elektromotorjem takoj kupim. A. Kastelic, V. Vrh, p. šmarje-Sap.
Kupujemo
vsako količino obrabljenih pil po najvišji ccnl : pilarna Figar, Ljubljana, Vo.šnjakova ulica 12. (k
Pozor!
Kupujem rabljene čevlje
Vsakovrstno zlafn ,n P''oda-lam moške oble-
i u •	ke ln rabljeno (tudi str-
sreoro in briijante ku- , gano) perilo. — Klavžer, puje vsako količino po Vošnjakova 4.	(h
najvišjih cenah 1
A. BoiU, Ljubljana Frančiškanska ulica 3.
Slovenska jabolka
prlma vrste, poštne po šlljke, kupujo Sonenšein Hugo, Našlce.	(l
Povhe
kupim. Ponudbe	na upr
»Slovenca« pod	»Povhl« št. 1831. (h
Cunje
mehke, čiste, kupuje Ll-tografija Cemažar, Ljubljana, Igriška 6.	(k
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah OERNE, Juvelir, Ljubljana VVolIova ulica št. 8
Bukova drva
za kurjavo, sveža, in bu kove hlode, kupujemo v vsaki količini. - Ponudbe na I. Meštrovlč, Zagreb, Zrlnjevac 15. tel. 23-612.
Pozor!
Posestniki, stranke! Tri Izpraznjevanju podstrešij vas Obveščam, da kupujem vse stare predmete po najvišji dnevni ceni: cunje, železje, papir Itd Dolenc, Tesarska ulica 7 LJubljana.	(k
Staro zlofo, zlato zobovte In srebrne hrone
kupujem po najvišjih eenab A. KAJFE2
Tgovlna z urami ln zlatnino
precizna delavnica 7,a popravila vsakovrstnih ur Ljubljanpi. Miklošičeva 14
za delo na terenu, Išče odlično vpeljana domaču [ zavarovalna družba za
Išče se
IClnčIč Ivan, roj. 3t. mar- I	POSlOVOdjO
ca 1876 v Sp. SiSkI, pri-1 za večje mizarsko pod-,. , , . , „. . „ „ ,B. „
stojen v občino Blanca, jetje, strokovnjaka v stil-T 3' Btanujočlh V Ce,Ju hotel okraj Brežice, samski, nem pohištvu kakor tudi aU okollcl- Ponudbe na ključavničar. Komur bi I v stavbenem delu, agll- P°družnlco »Slovenca« v |
hI tn nleirnvn hlvaltšče I neim ln bnrnklti.«. _| Celju pod »Flksum ln
(b
bilo njegovo bivališče I nega ln korektnega — znano, se naproša, da to I sprejmemo. - Ponudbe s | Prov'7*Ua« sporoči njegovi sestri [ podatki In plačilnimi po-Terezljl Horvat, posest-J goji naslovit! na upravo nlcl na Celovški cesti 162 | »Slovenca« pod značko
ia. proti povračilu stroškov. ^Poslovodja« St. 1801. ,(b|
Naročajte in širite »Slovenca« !
Trgovca
sltulrancga, lz ogroženega ozemlja Iščem, ki bi v prometnem brez-konkurenčnem kraju Dolenjske otvoriti podružnico v svrho varnosti. -Po preteku vojne nevarnosti se zaloga prevzame. Puliuube na upravo »Si.« pod značko »Varno 1890« St. 1794,
Kože veveric
dobre, plačujem 12—15, kune 300 več kot prej ln jazbečeve 15, zajčjo 2 dinarja več. Prinesite, dokler Ima blago Se dobro ceno. Zdravlč, Ljubljana. Stari trg 30.	(k
I
Pohištvo
1
Nekaj pohištva
starejšega, prodamo. Dve postelji, 1 velika omara ln 1 mala. Bleiiveisova c. 15-111, vrata 16.	(1
unsm
Družabnika ključavničarja
strokovnjaka, z nekaj gotovine, Iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zaslužek« št. 1909. (a
Hranilne knjižice
3% obveznice
In druge vrednostno papirje kupuje ln plača najbolje
j BANČNO KOM. ZAVOD
1	MARIBOR
Aleksandrova cesta 40
Hranilno knjižico
Kmetske posojilnice ljubljanske prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »70.000« št. 1724.	(d
Vsakovrstno
pohištvo
dobavlja še vedno po starih cenah v moderni tn solidni Izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesta 60. Sprejemajo se naročila.
Pohištvo
za predsobo in gromofon z 10 ploščami, prodam. Vprašati : Gosposvetska c. 1/II„ desno.	(š
Hranilne knjižice
Prve hrvatske štedionlce kupim. - Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Knjižice Ljubljana« 1752.	(d
Mreže za postelje
Izdeluje In sprejema rabljene v popravilo najce neje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica št. S (pri Gradišču).
Prodam
šperano orehovo In masivno orehovo spalnico. Tomaž Hafner, mizar — Vaše, p. Medvode. (š
Modroce
patentne nostelne mre^e, moderne kaufe in fotelje nudi so.idno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
ta jetnik Ljubljana, Mestni trg 13
Otomane od Din 8^0'—
Cunje
krojaške odrezke. stRr papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo diako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska 16.
Samostojen obrtnik
z dobro obrtjo — poroči dekle, dobro gospodinjo, z nekaj gotovine, staro 25—30 let. Resne ponudbe s sliko upravi »Slov.« pod »Nova pomlad« 1779.
Kupujte pri naših inserentih!
Kranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno po najvišjih cenah In proti takojšnjemu plačilu.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12.
Ureditev premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družbenikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh r s e trgovsko-obrtniške zadevo poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZE
Ljubljana, Gledališka ul.7
Vložno knjižico
Kmetske posojilnice prevzamemo v račun kupnine za moderno urejeni valjčni mlin in veliko stanovanjsko hišo z gospodarskimi poslopji ter vrtom v Izmeri 1 ha 12 a, v neposredni bližini Zagreba. Pojasnila v upravi »Slovenca« pod »Sava« -š(. 1889.	(P
\umm
Beločrna psica (hrt)
se je Izgubila. Lepa nagrada. Idrijska 19. (J
Dva konja
4 In 5 let stara, prodam. Jakob Novak, Zg. Šiška, Za vasjo 8,	(J
MMI1HM/1H J>\
Prllolnostn« prodaj«. upravljanj« in nadsorovanja hll pravzama
JMOBILIJA'
BEOGRAD
Knez Mlhallova 17
Telefon 26-167 in 28-260
Tristanovanjsko hišo
solidno zidano, prodam v Zeleni jami, Bezenškova ulica 32.	(p
Parcelo prodam
pri Sv. Krištofu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1S72.	(p
Manjše posestvo
v bližini Domžal kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1851.	(p
Hišo
v trsu Mokronog ugodno prodani. Poizve se v gostilni Sušnik, Retje 64 -Trbovlje.	(p
Kupim takoj
eno ali dvodružinsko hišo v bližini Celja ali pa v večjem kraju v Savinjski dolini. Naslov v upravi Slovenca« pod St. 1823.
Hišico z vrtom
na sončni legi, takoj po ugodni ceni prodam. — Vprašati pri Brdnlku, gostilna Zadnikar, Brdo pri Viču.	(p
Novo zgrajeno stavbo
s trgovskim lokalom, na prometni točki v okolici Maribora, prodani. - Mesečni dohodek 2300 din. Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Ugodno« 263.	(p
Javna dražba
V nedeljo, 18. februarja ob 13 bo razprodano na izvensodni javni dražbi posestvo na Pijavi gorici št. 22 po parcelah, med drugim tudi gostilna s trgovino. Informacije pri dr. Zupančiču v Ljubljani, Clgaletova 3.	(p
Lepo posestvo
obstoječe i z dveh velikih hiš, donosnih, v bližini Ljubljane, pripravno za večje podjetje ali obrt. na prometnem kraju — takoj prodam. — Istotam naprodaj po nizki ceni rabljena oprava za trgovino in tehtnica.	(p
Lepa hiša
skoraj nova. enonadstr., z gostilniško koncesijo in dobro idočo gostilno, s trafiko, inventarjem in lepim vrtom, v industrijskem kraju ob banovin-skl cesti, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1717.	(p
Posestvo
novo zidana hiša, gosp. poslopje, z opeko krito, 8 oralov zemlje - sado-nosnlk, vinograd, njive, travnik in gozd — vse skupaj ob glavni cesti Mestni vrh pri Ptuju — takoj prodam. - Osojnik Ivana, Mestni vrh 109, Ptuj.	(p
Vinogradno in sadonosno posestvo
45 minut od mesta Celja oddaljeno, v najlepši sončni legi, med Celjem in Laškem, v skupni Izmeri 14 johov, od tega 3 jolie vinograda, zasajenega z najžlahtnejšimi trtami, povprečni letni pridelek 60—70 hI. nadalje sado-nosnik s preko 2000 različnih sadnih dreves, nadalje njive in košnja za vzdrževanje dveh krav in več svinj, kakor tudi nekaj gozda. Na posestvu se nahaja nova eno-nadstropna stavba kot vila (8 let stara), potem vtnlčarsko poslopje s kle tjo In večsobnim stano vanjem s shrambami, ter večji hlev z betonirano gnojno jamo, vse v naj boljšem stanju. Posestvo ima krasen razgled proti Laški kotlini. Proda se zaradi preobremenitve lastnika iz prosto roke, vrednost jo znatna, proda se pa za 200.000 din s celotnim živim in mrtvim Inventarjem, kar kaže rentabilnost čez 10V«. Pojasnila daje Iz prijaznosti Ivan Kos, Celje —
^'IdčaiinuVu n&brCuju v.
Hišico ali parcelo
v št. Vidu, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1891.	(p
Vilo »Meto«
Vodnikova ulica št. 120, Zg. Šiška, prodam. Ogled in razgovor vsak dan. (p
Parcele
naprodaj poleg tramvaja in blizu nove gimnazije. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1913.	(p
Enodružinsko hišico
prodam. Potrebno 43.000 din. Naslov v upravi Slovenca pod št. 1901. (p
Hišico ali 2 stanovanji
enosobnl, poceni oddam. Vič 128. Cesta dveh cesarjev.	(n
Hišo v Ljubljani
prodam. Pojasnila daje od 2—4 dr. Petrič, Fior-junska 26,	(p
Hišo z vrtom
v okolici Ljubljane prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1899. (p
Hiša
visoko pritlična, 4 stanovanjska, pripravna za obrtnika, naprodaj. - Poljane 36, št. Vid nad Lj.
Večje posestvo
gostilno in trgovino v Ljubljani prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1819.	(p
Novo hišo
tristanovanjsko, par minut od postaje Kranja -prodam. Tonudbe upravi Slovenca« pod »Nizka cena« 1479.	(p
Trgovsko hišo
centrum Ljubljane, kupim. Cena indlferetna. — Opis in ccno pošljite na upravo »Slovenca« pod »Izplačana gotovina 1920.
Lepo posestvo
z gospodarskim poslopjem, v ravnini, 10 minut od postaje Jevnlca, prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1908. (p
Hišo z zemljiščem
ob Dolenjski cesti, 10 minut od tramvaja, prodam. Stanovanje na razpolago. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1900.	(p
Gospodarsko poslopje
z 200 sadonosnimi drevesi, blizu tovarne, prodam za - ceno 70.000 do 150.000 din. Clzelj Franc, Stara vas 71 — Vidcm-Krško.	(p
Prodam dve hiši
z gostilniško obrtjo, dva vrta, gospodar, poslopje, v sredini Industrijskega trga Rajhenburg. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »1000« št. 1591.	(p
Nepremičnine
Sirom Slovenije kupuje in prodaja — Stanovanja najugodneje najamete aH oddaste v Realitetni pisarni v Ljubljani, Gospo svetska cesta 3.	(p
Enonadstropno hišo
z vrtom, prodam zaradi premestitve. Zelo ugodno, na zelo prometnem kraju. Poizvedbe upravi »Slovence pod št. 189S. (p
Lepo malo posestvo
v lepem kraju ln bližini železniške ali avtoposta-je, primerno za prevzem letoviščarjev, iščem v najem, event. pod ugodnimi pogoji tudi kupi. Ponudbe na podruž. »Slovenca v Celju pod »Pen-zlonlst 505«.	(m
Posestvo
Pri okrajnem sodišču v Radečah bo na sodni dražbi dno 14. febr. ob 10 dopoldne prodano posestvo v Močllnem št. 15, vlož. št. 128 in 301 k. o. Njivice. Posestvo obstoja lz hiše tn gospodarskih poslopij ter gozdov, njiv, travnikov in pašnikov. — Najnižji ponudek 131.000 In vadi 19.651 din. Pojasnila dajo: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Miklošičeva 19, tel. 25-21 In 25-23,	.(P
Vilo
ali stanovanjsko hišo kupim od 200 do 600.000. Takoj denar. Ponudbe s popisom ln ceno v upravo »Slovenca« pod »Zaključek takoj« št. 1914.
Valjčni mlin
oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1675.	(n
Lokal za trgovino
ali pisarno, lep, v novi hiši, oddam. Vprašati pil hišniku Pražakova ul. 12.
Mlekarno
na prometni točki, oddam zaradi bolezni za 3.500 din. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 1897. (n
Trgovski lokal
lep, nov, poleg Flgovca, takoj oddam. Informacije pri I. Knez, Gosposvet ska cesta 1, dvorišče.
Hišo
z veliko delavnico, pripravno za vsako obrt, z veliko stavbno parcelo, prodam v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »V centru« 1917.
Vila
dvostanovanjsko, enonadstropno, novo, 10 minut od postaje Celje, takoj prodam. Cena 125.000 din Naslov pove iz prijaznosti Kronovšek, Glavni trg št. 6, Celje.	(p
»Realiteta«
pisarna za nakup in prodajo nepremičnin, Ljubljana, Prešernova ul. 54-1 telef. 44-20, Hotel »Slon«. Vsa naročila izvršimo hitro, točno ln solidno. — Prepišite si naslov! (p
Dvostanovanjsko hišo
mansardna soba, pomožne zgradbe, dobro ohranjeno, 3 minute od žel. in avtobusne postaje ter 1 parcelo gozda, prodam. Vprašati: Ptujska c. 37, Tezno, Maribor.
Vnajcm
IŠČEJO:
Skladišče
veliko, suho, v Ljubljani, Iščemo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Suho« št. 1879.	(m
Prostorno skladišče
za suho blago, v središču mesta, vzamem takoj ali pozneje v najem. — Pismene ponudbe na naslov, ki ga pove uprava »Slovenca« pod 1658. (m
ODDAJO:
Lokale
za vsako obrt, zelo prometen kraj, oddam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dežela 94« št. 1763.
Mlekarno
na prometnem kraju oddam zaradi odpotovanja. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1833,	(n
Dva gostinska lokala
s kuhinjo v suterenu, pripravna tudi za kako drugo obrt, ter sobo v man-sardi oddam v Tovarniški št. 11 z marcem. Vprašati llauptman, Krekov trg št. 10.	(n
Poslovne prostore
primerne za pisarne, ordinacije, ateljeje in slič-no, v prvem nadstropju poleg Figovca takoj oddam. Informacije pri I. Knez, Gosposvetska cesta 1, dvorišče.	(n
Trgovino
z mešanim blagom, dobro vpeljano, v večjem prometnem kraju, z Inventarjem In zalogo ali brez oddam v najem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Ugodni pogoji« 1685. (n
Majhno tovarno
železnih izdelkov, jako dobro vpeljano, deloma brez konkurence, oddam v najem. Potreben obratni kapital 60—80.000 din. Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Tovarna« 267.	(n
Vtanoianja
IŠČEJO:
Dva zakone?
brez otrok Iščeta »Anali dvosobno stanovanje za mesec maj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 1795.	(c
Prostorno stanovanje
dvosobno z večjim kabinetom, kopalnico in pri-tiklinaml, išče zakonski par brez otrok. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Stanovanje« 1729. (c
ODDAJO:
Komfortno stanovanje
2 sobi, kabinet, kopalnica itd., oddam v vili pri Sv. Krištofu z majem. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Komfortno« št. 1929.	(č
Takoj oddam
2 prazni parketiranl sončni sobi na najlepši točki blizu Sv. Jožefa. Poizvedbe dnevno dopoldne pri Klander, Stara pravda 1, Ljubljana.
Trisobno stanovanje | Dve opremljeni sobi
komfortno, oddam za 550 , sredi mesta Kranja od-dln mesečno. - Babšek, J dam s 15. februarjem ali
Dolenjska cesta 80.
(6
Enosobno stanovanje
majhno, za 2 osebi, od dam. Bavdekova ulica 7, Zelena jama.	(fi
Trisobno stanovanje
s kopalnico, oddam aprilom. Klunova St. 12, Kodeljevo.	(č
Dvosobno stanovanje
z balkonom ln pritiklina-ml v nadpritličju oddam s 1. marcem. Poljane 30, št. Vid nad Ljubljano.
Dvosobno stanovanje
s kopalnico, na zelo lepi razgledni točki oddam za maj ali Junij. Baragova ulica 12.	(č
Dvosobno stanovanje
s kuhinjo ln pritlkllnaml oddam s 1. marcem v lepi vili na Lavi St. 35, za 450 din mesečno. Naslov podružn. »Slovenca« v Celju pod št. 1766. (č
Dvosobno stanovanje
v centru Iščem za maj. Plačam za 6 mesecev. — Prodam kopalno banjo ln izvlečno hrastovo mizo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1906.	(n
Stanovanje
moderno urejeno, prikladno tudi za zdravniško ordinacijo ali pisarne (telefon, plin, elektrika), v sredini mesta takoj oddamo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Februar« 1787.	(č
Petsobno stanovanje
v centru mesta z vsemi prltiklinami in komfortom oddamo za takoj ali pozneje. Doslej so predmetni prostori služili kot pisarna in stanovanje ter Imajo zato dohod iz dveh stopnišč. Vsa potrebna pojasnila daje Vzajemna zavarovalnica v LJubljani, Miklošičeva cesta 19, vsak delavnik med uradnimi urami od 8—14. Telefon 25-21 in 25-22. (č
IŠČEJO:
Opremljeno sobo
s štedilnikom za 2 osebi, iščem v Celju ali predmestju za 15. t. m. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik« 1725
ODDAJO:
Prazno sobo
s posebnim vhodom ad-dam, v Šiški, Knezova 34.
1. marcem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1720.	(s
STRDOI
Šivalni stroj
prav poceni prodam. Lah, Salendrova 4, dvorišče.
Stroj za tamburiranje
poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« 1923.
Dva pisalna stroja
(eden nov in en rabljen) zelo poceni naprodaj. — Cizel, Kotnikova 21-11.
Šivalni stroji
znamke »Jax« so najboljši. Oglejte si zalogo pri tvrdki Ivan Jax ln sin, Tyrševa cesta 36. Rabljeni stroji in kolesa vedno na zalogi.	(j
Poceni naprodaj!
18 popolnoma novih šivalnih strojev, več koles, otroških vozičkov in raznih drugih predmetov pri »Promet«, nasproti krl-žanske cerkve.	(1
Anker šivalni stroji
najnovejši cikcak za ent-lanje, za robčke, z dvema iglama, za šivilje, krojače, gospodinje, malo rabljene Veritas Central-bobbin, prodaja Triglav, Resljeva cesta 16. (i
Prodamo
Pisalni stroj
rabljen, poceni prodam. A. Knez, Večna pot 41.
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. X«, LJubljana.
TABLETE - MAST
Pri revmatlzmu, gihtu in išijasu masirajte boleče dele z >Nibol< mastjo in vzemite »Nibok tablete.Tudi pri pretlladll, gripi in glavobolu pomagajo
»Nibolc tablete. >Nibol« v lekarnah Din 20-— A poteka Mr.BAHOVEC, Ljubljana
Heg. lir. 17, 816/35
Fižol za kuho
dobite poceni pri Sever & Komp., Gosposvetska cesta 5.	(1
Več skobelnikov
prodam po nizki ceni. — Franc Mušič, Mengeš 92.
Globok otroški voziček
prodam. Jeglič, Svctosav-ska 10-1.	(i
Pisalno mizo
zelo lepo in 2 moderna radio aparata proda ABC, Medvedova cesta št. 8 — poleg kolodvora Šiška.
Čevljarski šivalni stroj
dobro ohranjen, prodam. Kavčič Jakob, Dol. Logatec 60.	(i
Mesarji!
Inventar za mesnico prodam ugodno. Vodnikova c. 240.	(l
Trgovino
» sadjem, mlekom in bra-njerijo prodam. - Polzve se v upravi »Slovenca« pod št. 1813.	(i
Sobo
prazno, s predsobo, s posebnim vhodom, oddam takoj v najem v Zrlnj-skega ulici 15. Todatke dobite Gajeva 5, soba št.
(s
(č| 128/1.
Mizarji, pozor!
Večjo pošiljko bukovih in Samba vezanih plošč od 3 do 7 mm debljine prodajamo
po starih cenah
Izrabite priliko dokler traja zaloga.
»FURNIR«
prodaja vezanih ploč ln furnirjev Ljubljana Frančiškanska ulica št. 4
Kupujte pri naših inserentih!
^jtroski koiicak
SLON SAMBO
(281) V tem veselju pa tudi na Samba niso pozabili. Ko se je razvedelo, da je Sambo ozdravil sultana, so z veliko častjo ravnali z njim. Vsak dan je odšlo nekaj fantov v gozd in so mu nesli sadja in slaščic Spočetka je Sambo jako osuplo gledal to početje, potem pa je razumel, da je to zanj, in je bil silno vesel
(282) Medtem ko je ljudstvo v mestu obhajalo praznik, je sultan s svojima prijateljema prav tako sedel pri slavnostni pojedini. >Fanta moja,< je dejal, >še enkrat se vama zahvaljujem za vse, kar sta storila zame. Samba nismo mogli semkaj povabiti, vendar ne smemo pozabiti nanj. Vidva poj-deta zdaj domov, kamor spadata. Mnogo sreče, fanta, in srečno pot!«
Trgovino s sadjem
zelenjavo in živili, dobro vpeljano, v centru Ljubljane, prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Redka prilika« 1742. (1
Takoj prodam
ogledalo, šivalni stroj Singer, mizo, plinski re-So, oleandre, rože, dekliški plašč. Moste, Slapni-čarjeva 7, dvorišče. (1
Prodam
nekaj kratkih škarta desk za obijanje, nekaj lipovih, ln mizarski skobel-nik za polovično ceno. Peternel, Cankarjeva 7, Kodeljevo.	(i
Trgovino z meš blagom
dobroidočo, v Ljubljani prodam zaradi odhoda. -Potrebno 20.000 din. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Redka prilika« št. 1905.	(n
ZAGE
original Dominicus Remscheid
Izberete najceneje pri
»Jeklo« - Stari trg
Najcenejši zajtrk
za večerjo mlečno hrano po naročilu - v mlekarni »Drama«, Erjavčeva 2.
II
Radio
i
Radio
prodam ali zamenjam za harmoniko po dogovoru, šušteršič, Zg. Bitnje 96 pri Kranju. «•	(I
\vmm\
BKnntfnr POWT e /e/M/rjtr
Zahtevajte soezpiačm katalogi
MEINEUHEROID '*&):
InrmnS/oM MARIBOR > 102
Harmonij
(evropski) malo rabljen, poceni naprodaj. Tramte, Medvode.	(g
VINA
Za teiko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON ŠTEV. 25-73
PREMOG V DRVA
OGLJE /N
PREMOG DRVA OGLJE
dostavlja na dom tvrdka
Bartol Anton Ljubljana VII.
Podmtličakova IS
Telefon 35-40
„VELEBIT"
otroški vozički ZAGREB. Ilica št. 55
tf a J novejši, do sedaj nevi-fleni modeli za ]!)40 v spcci-jalni in največji trgovini otroških vozičkov. Proda in za gotovino. Prevoz in omot se ne računa - Clenik s slikami brezplačno — 17,režite oglas zaradi naslova.
Objave
Kobila
visoka, rdeče barve, prva ln zadnja noga malo bela, se Je našla. Dobi se v gostilni Jager, št. Vid n. Ljubljano, proti povrnitvi stroškov.
Priložnostne prodaje
ne iščite, ker douite tovarniško nove plošče v poljubni izbiri že po llin 35'-. Zahtevajte seznam.
Harmonij
rabljen, a dobro ohranjen kupimo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Harmonij« št. 1664.	(g
Specijalna izdelovalnica
harmonik
JOS. FLE1SS
(prej F. Lubas in sin) LJUBLJANA, Tyrševa 3Gj
Zahtevajte cenik.
Klavir
zelo dober, za vsako ceno naprodaj ali zamenjam za radio ali šivalni stroj. Cizel, Kotnikova ulica 21-11.	(g
Klavirje vijoline
saksofone - trompete -harmonike in druga glasbila od šolskih do prvovrstnih instrumentov - strune in vse potrebščine v veliki izbiri in najceneje kupite pri
WARBINEK
Ljubljana, Miklošičeva 4 telefon 35-59
GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI
PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Vlog« obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5%
Dovoljuj« kratkoroCn« kredite v lekoCem ratunu - Eakontlra trgovske menice Nove Vloaa znaSalo nad din ST.aAA.ann>_
DELNIŠKA GLAVNICA Din 30,000.000*-> Vrli vsa bančna posla n a j k u 1 a n t n e j«
Večje podjetje sprejme
poslovodjo
Reflektant mora biti zelo sposoben, inteligenten, dobro izurjena oseba, prvovrsten bilancist, v knjigovodstvu verziran, s trgovsko izobrazbo in navedbo referenc. — Plača dobra. Nastop po dogovoru. Soudeležba v podjetju ni izključena. — Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Velepodjetje« št. 1937.
Zahtevajte povsod naš list!
Vabilo
na 15. redni občni zbor
Usnjarske in čevljarske zadruge »RUNO« v Tržiču,
r. z. z o. z.
ki bo v nedeljo, 18. februarja 1940 ob 3 popoldne v Rokodelskem domu.
DNEVNI RED: L Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. •2. Poročili načelstva in nadzorstva.
3.	Citanje revizijskega poročila.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1939.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Sprememba pravil v smislu novega zadr. zakona.
7.	Slučajnosti.
Načelsfvo
Razpis licitacije
Osrednji urad za zavarovanje delavcev razpisuje ofertalno lici-tacijo za adaptacijska dela v Radio-Thermi Laško
na 27. februarja 1940 ob 11 dopoldne
v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani Miklošičeva cesta 20.	'
Vsa razpisana dela se bodo oddala skupne. Interesenti naj vlože ponudbe do zgoraj navedenega roka v pisarni OUZD v Ljubljani v zapečatenem omotu z napisom »Ponudba za adaptacijska dela Radio-Therma Laško«.
Vse razpisane pripomočke dobe interesenti pri-tehničnem odseku Osrednjega Urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ali pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba št. 201. proti plačilu din 50.—.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani
Razpis
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisujr
oddajo kleparskega dela
za novogradnjo stanovanjskih hiš
na vogalu Nunske in Muzejske ulice v Ljubljanu
Ponudbe je vložiti do dne 19. februarja 1940. Vsi razpisni podatki so interesentom na razpolago, vpogled in v nakup pri uradu v Ljubljani, Gajeva ulica 5/II., v sobi štev. 221, od dne 12. februarja dalje.
.V Ljubljani, dne 11. februarja 1940.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Pozorl	Novosti
Obrtniki • Kmetje • Trgovci • Šivilje • Mlekarne
valjčne mline, najnovejše tehnično izpopolnjene, kateri Vam služijo za mletje vsega žita v poljubno fino in navadno moko, s planskim sejalom m strojem za čiščenje zdroba, ter obdelovanje ješprenja in kaše. Elektro in Diesel motorje razne velikosti in moči.
Električne Črpalke za črpanje vina, kisa, vode in drugih tekočin. Boljše od inozemskih in \00% cenejše.
ROYAL šivalne stroje Z večletnim jamstvom, so jako lepo in močno izdelani, za kar že jamči znamka ROYAL.
Lacta, New Prima, Milena, Teutonlja, vsakovrstne mlekarske stroje
za kmečko in mlekarsko uporabo. Kanglje za mleko v vsaki velikosti.
Vse to dobite, kakor tudi dele od teh strojev, po zelo nizkih cenah pri tvrdki:
Jelene Adolf & Tomažin - LJubljana
Celo vika cesta 49
»SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta št. 5
SCHNEIDER
ZAGREB. NIKOLIČEVAIO
zmzsiiSMEn
Zahvala
Podpisana gasilska četa v Račah se najtopleja zahvaljuje »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani za izplačilo nezgodne rente gasilcu Plešku Ivanu. Zlasti se poudarja, da navedeni gasilec ob ča6u nezgode še ni bil zavarovan. »Vzajemno zavarovalnico« vsakomur priporočamo, posebno pa gasilskim četam. Gasilska četa v Račah, dne 6. februarja 1940.
Uamnn žolčne, ledvične, v mehurju raz-IIUIIIIIb staplja in zdravi njihove bolezni
DUBRAVRA ČAJ
Mnoeo jih je že ozdravelo,Ijoskuslte tudi VI Zavitek Din 30"-. Izdeluje: Kcm. Tarm. laboratorij lekarnarja Mr Ivana AndrlJIč Mostar	K. s. hr. 14471 25/V. 1938
Kupimo vsakovrstni les
smreko, bor, hrast, jesen, jelšo, javor, bukev, brest itd., rezan in okrogel, hrastove, bukove i O. J	' ..........'
a
U<
- _____slg$'aci'ja"frfi ...........
upravo »Slovenca« pod »Les« 1900.
Preklic
Podpisani izjavljam, da so moje klevete o Šilarju Pavlu iz Stražišča pri Kranju neresnične ter jih kot take preklicujem in obžalujem.
Uzunovič Oto,
delavec, Stražišče.
Po težki bolezni nas je zapustil, previden s tolažili sv, vere, moj predragi soprog, gospod
Wolf Kajetan
usnjar in posestnik, načelnik Kmečke obrtne hranil, in posojilnice ter častni član prostovoljne gasilske čete v Dravogradu.
Nepozabnega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v ponedeljek, dne 12. februarja 1940 ob 16.
Dravograd, dne 10. februarja 1940.
Žalujoča soproga Ana in ostalo sorodstvo.
Kmečka obrtna hranilnica in posojilnica v Dravogradu javlja žalostno vest, da je umrl po dolgi in mučni bolezni njen predsednik, gospod
Wolf Kajetan
Pokojnika, ki je vodil naš zavod od njenega postanka, bomo ohranili v častnem spominu.
Dravograd, dne 10. februarja 1940.
Načelstvo in nadzorstvo.
Veleposestvo
v Savinjski dolini naprodaj
Obsega okrog 36 ha njiv in travnikov ter okrog 43 ha gozdov. Hmeljskega nasada 12.000. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Veleposestvo«
Zahvala
Vsem, ki so našega ljubljenega soproga, očeta, svaka in strica, gospoda
Pavla Sedeja
spremili na njegovi poslednji poti na pokopališče v Sinji gorici, obsuli njegovo krsto s cvetjem in venci in z nami sočustvovali, se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom in vodstvu »Leonišča« za pomoč in postrežbo v pokojnikovi bolezni. Nadalje se zahvaljujemo častiti duhovščini vrhniške fare, Sadjarskemu društvu, Prosvetnemu društvu na Vrhniki in Krekovi gospodinjski šoli iz Ljubljane, številnim pokojnikovim prijateljem in znancem iz Vrhnike, Ljubljane, Jesenic in Slov. Javornika naj velja naša posebna zahvala za častno spremstvo pri pogrebu.
Vrhnika, dne 10. februarja 1940.
Družina Sedej.
Jakob K. H e e r i
12
Bernmskl kralj
Roman t švicarskega pogori*
Ko je odprla kozama hlev, so naletele prve kaplje in v gorah je zabobnel grom.
Zgodaj se je stemnilo. V sobi jo je pričakoval župn|k, ki se je bil že precej prej vrnil iz St. Moritza, in ko je vstopila! ji je ponudil obe roki.
»Kopico pozdravov od tam, za to pa, ker te nisem privedel s s seboj, so me pošteno ošteli. Izza Samadena te hvalijo na vse pre tege! In stari Gruber iz Suldentala je pri Drioschu.«
Cilgija je zardela.
»Mogočen mož je po telesu in duši,« je nadaljeval župnik. »Ker te želi spoznati, sem ga povabil za jutri k nam na kosilo, Mislim, mislim —«
Župnik je veselo pomežiknil Cilgiji.
»V lepe škripce me spravljate,« je odgovorila napol za šalo, napol za res. Župnik je hotel odvrniti baš nekaj dovtipnega, ko se je za-bliskalo in zagrmelo, da se je posvetilo do zapečka in so okna za-šklepetala.
Mogočno in krasno je divjala nevihta skozi noč in ko sta pogledala skozi okno, sta uzrla na pobočju onstran Berninščice sikajoč plamen. Blisk je bil užgal staro limbo, gorela je ko plamenica in s krvavim žarom razsvetljevala ostre čeri.
»Kamogaskarski ogenj,« je dejal župnik.
»Kamogaskarski ogenj? Ali veste, da imajo Marka Paltrama za kamogaskarja? Povejte mi, kaj pomeni ta vzdevek.«
»Baš zaradi Marka Paltrama, Cilgija, bi ti ne želel prikrivati, kaj se o kamogaskarjih pripoveduje.«
Bistro jo je pogledal od strani ter se odkašljal, in medtem ko je zunaj v temi besnela nevihta, je Cilgija napeto poslušala župnikovo pripoved.
»Med ljudmi,« je začel, »kroži več inačic te bajke, povedal ti jo
bom v oni, ki iz kamogaskarja, graščaka z Guardavala, ne ustvarja neumljivega divjaka, temveč za silo razlaga njegovo ravnanje. Po njej so ijudje viteza sprva ljubili in mu zaupali, in on jih je prijazno vabil k veselicam na svoj grad, kjer so potujoči pevci brenkali na
harfe. Nekega dne je pa izvedel, da ni potomec viteza, ki ga je častil kot očeta in ki je padel na Jutrovem v bojih za Kristusov grob, temveč sin navadnega moža, grajskega oskrbnika. Mladi vitez je dal oskrbnika vreči čez skale in kosti svoje matere iz groba. Sam se je cisto spremenil. Zasovražil je ljudi; samoten je pohajal ali jezdaril po gorah; v brezbožni jezi je gonil može na najtršo tlako, v pijani razbrzdanosti je jemal njihove hčere; njegov pogled jih je čarodejno prevzemal m slepil, da so pozabljale na očeta, mater in čast in rado-voljno sedale na pot, da bi jih videl.«
Župnikovo pripovedovanje je pretrgal nenadoma čuden vzklik in ga zmotil v pozornosti, s katero je spremljal svoje besede.
Skrtajoč z zobmi in bleda od jeze mu je sedela Cilgija nasproti.
»Ali ti pripovedka ne ugaja?«
»Ne, toda zdaj bi jo vendar rada slišala do konca. Pripovedujte dalje, stric,« je rekla z bliskajočimi očmi.
»Saj ni več dosti,« je odvrnil. »Ko je nasilnik nekaj časa tako divjal in kopičil nesrečo nad ljudi, ga je ubil neki oče na njegovem gradu. Od tedaj straši vitez kot divji lovec; večinoma prebiva v Kamogaskarski dolini, prihaja pa od časa do časa tudi na Bernino. Nesreče na planinah ga naznanjajo, vihar ga spremlja, na konjskem okostju jezdi med bliskom in gromom, živalska okostja drvijo in šklepetajo pred njim. Nekajkrat v letu, ob zakletih dnevih, se pa utegne zgoditi, da se vtelesi kot živo bitje iz pripekajočega sonca, šumečega zraka in zemeljskih hlapov in se prikaže kot peklenski privid pasti-ricam in žanjicam divjega sena. Sprva vidijo samo žareče oči — ako ne izmolijo brž zarotitvene molitve, so izgubljene. In kakor imenujejo njega, pravijo tudi otrokom teh ur kamogaskarji.«
Pridušeno in bleda je vprašala Cilgija: »In kaj sodite vi, stric, o pripovedki?«
»Skušal sem jo razvozljati, toda viri so preveč nezadostni, da bi mogel kaj prida povedati o njeni zgodovinski vrednosti. Gotovo je samo, da so pritaknili ljudje marsikaj šele pozneje, tako vero o ka-mogaskarjevih otrocih. Pojavila se je šele za časa preganjanja čarovnic, ko so ženske na natezalnici v brezumnih mukah slepo priznavale, da se jim je prikazal divji lovec.«
Cilgiji se je poznalo na obrazu, da je nestrpna, , , *Kar "j pripovedujete, stric, je zanimivo, toda jaz rte mislim, kakšno vrednost ima pripovedka za engadinsko zgodovino, temveč ah se ne skriva morda v njej neki globlji smisel!«
njene zadnje besede so zvenele izzivajoče in iz oči se ji je bralo neko srdito veselje do boja.	1
»Dekle, dekle, kaj se razburjaš zaradi te stare bajke!« In župnik je zmajal z glavo.
Toda Cilgija je vstala in dejala v zanosu mladine: »Ali ne čutite, stric, -kako krvavo ponižuje pripovedka nas ženske. Nastavljati se na pot! Jaz bi si jo izmislila drugače!«
Stala je z gorečimi lici, tako da je župnika prestrašila njena silovitost.
»Jaz bi rekla: Ko je bil vitez izvedel za materin greh, je izgubil vero v vzvišenost ženske časti. Toda iz ljudstva se je rodilo dekle ki se mu je uprlo in ga premagalo s svojo ljubeznijo, svojo stanovitnostjo in čistostjo «
Krasno je drhtel bron njenega glasu in začudeno kakor v Sama-denu je pogledal župnik svojo nečakinjo.
»Dekle, kaj vse se skriva v tvojih zmagoslavnih očeh!« je dejal prestrašen. »Cilgija, s svojo pripovedko nisem hotel žaliti ne tebe ne
tvojega spola. Ne, prav zares ne!«
Z dobrovoljnim nasmehom mu je iztegnila roke naproti.
»Sodim pa,« je nadaljeval, »da pripovedka vendar ni brez klenega jedra. V naših gorah, skrita med tihimi gozdovi, ležijo brezdanja jezera, brezdanje zijajo prepadi ledenikov, brezna so v ljudstvu, in če prebiraš zgodovino naših krajev, boš brž spoznala postave, ki sličijo tem nedoumljivim jezerom in nedostopnim prepadom. Povsod je pa narava k nevarnostim postavila svarilo: okoli jezer brez dna je obrežje rumeno in se goljufivo vdaja, na gorah migota čisti beli sneg tam, kjer zija pod njim ledeni prepad, in vzdevek kamogaskar je tablica, s katero svari tanki ljudski nos pred nedoumljivimi dušami.«
Cilgija se je zelo zresnila. »Ali ne bi bilo tudi mogoče, stric,« fe vprašala zamišljeno, »da se ljudstvo moti in oblaja kdaj nekega človeka po krivici za kamogaskarja in mu nakoplje na glavo prokletstvo nezaupanja? Potem si prizadeti misli: Prav, ako sem vam kamogaskar, hočem v resnici tudi biti! In se zakrkne in obupa ter postane nedoumljiv?«	r
»Tebe ni moči ugnati, dekle!« je dejal župnik.
Nečakinja in stric sta govorila še dolgo v noč. Plamenica na gorskem pobočju je bilo dogorela, nevihta se je kuhala samo še nad Koseško dolino.
»In jutri pride Lovrenc Gruber!« je dejal župnik, ko je odhajal ji počitku.
FRANC PIRC ' strojno
Dravi je - Ljubljana ,od*r'tvo
Kletni sodi. Bukovi sodi za eksport sadnih sokov, barve in olja. Kadi za namakan/t, spe-ci/alne kadi za mlekarne in kemično industrijo. IMPREGN/RANJE sodov. Strokovna popravila. Nizke cene. — Točna m solidna postrežba.
LJUDSKA POSOJILNICA V UUBLJANI
zad. z neom. jam. Ljubljana. MiklOilleva »Sta 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge
najugodneje.
Nove in stare vloge ki so
v celoti vsak čas izplačllive
obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5%
Po vaši Želji Vam izdela
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v LJubljani
Kopitarjeva 6/11
v svoji črtalnld razne poslovne knjige, ako nfso Se v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
Posebni oddelek za izdelovanje damskifc torbic,
pasov, denarnicin drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih tasonah.
Cen« skrajno nizke. Poslulite sel
■H	HIH
BIH	«1*1
mm	mm
Občinska uprava občine Kamnik
naznanja, da je Vsemogočni poklical k Sebi včeraj dne 9. februarja gospoda
Franceta Hočevarja
posestnika, tovarnarja in zelo agilnega člana tukajšnjega odbora
Blagopokojniku ohranimo trajen in časten spomin! Kamnik, dne 10. februarja 1940.
župan Nande Novak
Umrla nam je 9. februarja 1940 naša srčno ljubljena mama stara 80 let in lepo pripravljena za večnost
Marija Pintbah
roj. Keršfan
Na župnijsko pokopališče jo bomo spremili v ponedeljek, 12. t. m. ob 9 dopoldne.
Prosimo pobožne molitve za njen večni pokoj. Rateče-Planica, 9. februarja 1940.
Jožef Pintbah, sin; Marija Pintbah, hči; Helena Pintbah, roj. Smukavec, sinaha, in ostali sorodniki
Cenjenim damam se priporoča
MODNI KROJAŠKI SALON
JERNEJC MARJETA TYRŠEVA CESTA 51
Izdelava prvovrstna • Cene zmerne
Naznanilo.
Vljudno naznanjam svojim cenj. odjemalcem, da sem začasno opustil lesno trgovino v Ljubljani, Tyrševa cesta 47. ter bom odslej naprej kot dosedaj postregel z vsemi v lo stroko »padajočimi izdelki v mnogo večji izberi le v Škofljici.
Nudim vsakovrsten les, vsakovrstne pode in opaže. — Žagam tudi po naročilu. Se vljudno priporočam
Andlovlc Jože, žaga in mizarstvo, Škofljica pri Ljubljani
Vse vrste
iilinskih strojev
in
umetne mlinske kamne
dobite pri Prvo jugoslov. mlinostavno podjetje
S. Forstnerič, Maribor, Melje
Kmetovalci pozor t
Kupujem staro železo, kovine, rabljene stroje, cunje, papir po zelo visokih cenah, kar se blagovolite prepričati!
Justin Gustintit, Maribor
Ulic« Kneza Koclja in podružnica: Tczno, vogal Ptujske ln Tržaške ceste.
Kolesa
O	L*^.
NainovetSl ofr. vozlčKI
M
«5
IS
motorji tricihljl Šivalni
stroll v _
® igračni vozički, kikiroji, avtomobilski, koles, deli
Tribuno r.D.L. Ljubljana, Karlovška c.4
Podružnica: MAUIBOR, Aleksandrova 26.
tf cvetu mladosti nas je za vedno zapustila naš? srčno jjubljena hčerka in sestra, gospodična
Marala Hribar
dijakinja
dne 9. februarja, po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb bo v ponedeljek, 12. februarja ob 2 pop. izpred mrliške veže Sploš-ne'bo!nišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Škofja Loka, Šmarje, Ljubljana.
dne 10. februarja 1940.
Žalujoči ostali.
t
Zapustila nas je za vedno naša ljubljena soproga, teta, 6estra in svakinja, gospa
Kafi Jurjevčič
roj. Zamjen
soproga sod, pisarn, uradnika
dne 10. t. m., po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. — Pogreb bo v ponedeljek, dne 12. februarja 1940 ob 4 popoldne izpred mrliške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. februarja 1940 Žalujoči: Janko, soprog — in ostalo sorodstvo.
MANUFAKTURNA TRGOVINA
ČEŠKI MAGAZIN
Za nadalj. naklonjenost se priporočamo
M. CAR
SE JE PRESELIL iz Pražako ve 12
na MiklosICevo c. 36
(vis-a-vis Vzajemne zavaroval.}
Nafta žima je higiensko očiščena ln sterilizirana na part 115» C, ne diSi, je brez maščobo in fermentov, ker .ie naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo 17. prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo in nehigiensko izdelana, ni dezinfecirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. VDjej
hh zaredijo moli in mrčes. Prepričajte se pred nakupom!	Naše cene so najsolidnejSe;
Zato zahtevajte sam« žimo z zaščitno znamko
STERILIZIRANO
Zahvala
Ob težki izgubi svoje drage žene, gospe
Nade Grošelj roj. Fabjan
se od srca zahvaljujem za številne izraze sožalja ter dokaze prijateljstva in naklonjenosti.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 12. t. m., ob 6.55 v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, dne 10. februarja 1940;
Dr. Milan Grošelj in sorodstvo
V neizmerni žalosti sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predragi brat, svak in stric, gospod
France Hočevar
solastnik tovarne Bratje Hočevar v Mekinjah pri Kamniku
v petek ob 8. uri zvečer, v 54. letu svoje dobe, zadet od kapi nenadoma preminul.
Blagega pokojnika spremimo k večnemu počitku v nedeljo, dne 11. februarja t. 1., ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti na mekinjsko pokopališče.
Mekinje pri Kamniku, dne 10. februarja 194C.
Žalujoči bratje in sestre
Tovarna gospodarskega orodja »Bratje Hočevar«, d. z o. z,, v Mekinjah pri Kamniku naznanja žalostno vest, da je njen šef-senior, gospod
Franc Hočevar
v petek zvečer ob 8 uri, zadet od kapi, nenadoma umrl. Pogreb bo v nedeljo, dne 11. februarja ob 4 uri popoldne na domače pokopališče.
Blagemu pokojniku, ki je posvetil našemu prospehu vse svoje sile, ohranimo časten spomin.
Mekinje pri Kamniku, dne 10. februarja 1940:
»Bratje Hočevar«, d. z o. z.
Naročajte
•SLOVENCA*
najcenejši shvenski dnevnih.
Hm Žalostni sporočamo, da nas je zapustil v 83. letu starosti skrbni soprog, najboljši oče in dedek, gospod
Martin Šumak
ustanovitelj izvozne tvrdke in posestnik na Spodnjem Krapju pri Ljutomeru.
Dne 11. februarja 1940 ob pol 16 ga bomo spremili od hiše žalosti v Ljutomeru na tukajšnie pokopališče.
Spodnje Krap je - Ljutomer, Ormož, dne 9. februarja 1940.
Alojzija, soproga; Andrej, brat; Marija Žgajnar, sestra; Mirko in Franc, sinova; Kristina in Frančiška, sinahi; Dragomir, Franček, Danica, Mela, Boris, Milica, Marta, Mira, Ivo, Marjan, Slavica, Jožko, Ljubica, vnuki in vnukinje — ter ostalo sor<*lstvo.
Zahvala
Za vsa sočustvovanja in počastitve, izkazane ob nenadomestljivi i <ubi nase nad vse dobre, zlate, nepozabne mame
Neže Vintar roj. Dular
v tem najhujšem času
Rodbine: Vintar, Šušteršič, Berdavs
Urednik: Viktor CenčiŽ
f8^ I1UBIHNA
Originalno darilo smučarjem
Ljubljanski župan dr. Juro Adlešič ie »lovi po svojih pomenljivih in zaradi visoke estetske cene dragocenih darilih za razne tekme in druge prilike. Za III. zvezne smučarske tekme ZFO je pa župan g. dr. Adlešič podaril zmagovalcu tako origi-; nalno darilo, da bo zbudilo pozornost gotovo tudi v inozemskih smučarskih krogih, in tako | bomo namesto že vsakdanjih pokalov in drugih šabionskih daril tovarniškega izdelka kmalu tudi pri velikih inozemskih mednarodnih tekmah opazili zlato smučarsko palico kot nagrado zmagovalcu. Po načrtu že priznanega mojstra podobnih daril, mestne ga arhitekta inž. Borisa Kobeta, je posrebrarska in pasarska de iavnica Bratov Žmuc na Tyrševi cesti izdelala to smučarsko palico, ki jo sedaj vse občuduje na Miklošičevi cesti v izložbi tvrdke »Radio«. Palica sama je iz »ljubljanske ebenovine«, kakor po pravici imenujemo zaradi tisočletnega ležanja v vlažni globini Ljubljanskega Barja popolnoma počrnelo hrastovino. Hra-stovina torej ni čmo pobarvana ali lužena, temveč je njena naravna barva tako črna. Ročaj c verižico in konica e kolescem sta na roko stružena iz pozlačene kovine za novce. Na ročaju je graviran napis: »Dr. Juro Adlešič, župan mesta Ljubljane, zmagovalcu na 3 zveznih smuških tekmah ZFO — MCMXXXX«. Kolesce je posejano s 64 velikimi in majhnimi belimi češkimi dragulji ter se giblje na dveh tečajih na vse strani kakor kolesa pri pravih smučarskih palicah. Vsi kovinski deli so masivni ter jo palica visoka 1.25 m da ima torej normalno velikost smučarske palice. Spet je naša umetnostna obrt dokazala, da nikakor več ne potrebujemo uvoženih šabionskih daril tovarniškega izdelka, ker smo s to palico gotovo dali pobudo in zgled celo tuji umetnostni obrti, a Ljubljana se je spet izkazala s svojstveno zamislijo in odličnim estetskim okusom.
Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode:
Pri lenivosti črev je često dovolj, če pijete vrelec Tem pel in v kratkem času izginejo neugodnosti.
Predavanje prof. dr. Blaznika
o cehih na Slovenskem
V petek je imel na prosvetnem večeru ljubljanske Prosvetne zveze v frančiškanski dvorani nad vse zanimivo predavanje v cehih v Sloveniji znani zgodovinar prof. dr. Pavle Blaznik iz Celja. V svojem predavanju je naznačil najprej razvoj obrti v mestih in podeželju v srednjem veku; njihov značaj je podal z opisom slavne slike trpečega Kristusa v Črngrobu, ki je pač edinstven zgodovinski dokument srednjeveških obrti Ko tako poda Razmere v srednjem veku ter samoobrambo obrtnikov za svojo obrt, tudi že obenem naznači, odkod je nastala misel na cehe, ali cunfte, kakor 6e tudi ponekod imenujejo. Njihov postanek je tesno povezan z religioznim, cerkvenim življenjem, pa tudi gospodarsko 60-moobrambo. Tako so se cehi po stanovih skupno udeleževali cerkvenih slavnosti, sodelovali pri procesijah, pasionskih igrah, pogrebih itd., pa tudi skrbeli za dobrobit 6vojih članov ali potujočih tovarišev. Blaznik je razbral podrobno sestav takih cehov, njihovo organizacijo pa tudi njihovo udejstvovanje na religioznem, socialnem, gospodarskem in nrav-nem polju in to vse z ozirom na cehe v Sloveniji (Ljubljana, Kranj, Kamnik, Tržič, Krško, Novo mesto, Celje itd.). Posebno je očrtal cehovske svoboščine, ki pa so z novimi razmerami vedno bolj plahnele ter so prestale s francoskimi časi. Ostala pa je živa še tradicija tako v Tržiču (kovaška nedelja), še bolj pa in edinstveno 6vežo v Škofji Loki, kjer je še sedaj cehovsko življenje ohranjeno v stari obliki, seveda samo še kot bratovščina in tradicija, ne pa več kot gospodarska osnova. Številne skioptične slike, ki so spremljale živo besedo, so ponazarjale cehovsko organizacijo slovenskih obrtnikov ter tudi pokazale njihov živ 6pomin v Škofji Loki. Predavanje je bilo gotovo nad vse zanimivo in je odprlo lep pogled v 6rednjeveško organizacijo cehov6tva.
Kakor poroča Prosvetna zveza, ima na razpolago predavanje ter ga priporoča zlaeti društvom v naših podeželskih mestih. Predavanje je vredno da bi izšlo v kakem našem strokovno obrtniškem glasilu, da osveži v njih stanovsko tradicijo.
Naslednje predavanje v okviru Prosvetnih večerov bo imela ga. dr. Melita Pivec o ženskih samostanih na Slovenskem. Na predavanje vabimo že sedaj ljubljansko občinstvo (16. februarja t. m.).
1 Lovsko društvo Ljubljana bo imelo svoj redni občni zbor 19. febr. ob 20. v restavraciji »Zvezda« v Ljubljani.
1 Družba sv. Vincencija Pavelskega. Ljubljanske in okoliške konference imajo danes po sv. maši (ob 7) zborovanje ob pol 9 v Marijanišču v zbo-rovalm dvorani! Vsi člani vseh konferenc nujno vabljeni!
1 Sklep duhovne obnove pri frančiškanih. Danes popoldne ob 4 bo slovesen zaključek duhovnih vaj v frančiškanski cerkvi. Najprej bo sklepna pridiga g. svetnika Karoja, nato pete litanije Matere božje in papežev blagoslov, ki je združen s popolnim odpustkom. Po pobožnosti bo delitev spominskih podobic.
1 Ljubi jana dobi kremalorij za sežiganje mrhovine. Važno vprašanje higijene vsakega naseljenega kraja zlasti pa mest je pokopava-nje mrhovine. Ljubljanski mestni konjač pokopava mrhovino na zemljišču v Mestnem logu, ki je primerno oddaljeno od človeških bivališč. Višina talne vode in deloma močvirni teren zemljišča pa ovira hitro trohnenje in razkrajanje mrhovine ter zato ni izključeno oku-ženje bližnjih travnikov, ako krti oziroma mrčes, prinesejo izpod zemlje bolj odporne bolezenske bacile. Preračunski načrt mestne občine za leto 1940-41 pa je že ugodil zahtevi mestnega fizikata, da se v Ljubljani zgradi poseben krematorij za sežiganje mrhovine, s čemer bo v Ljubljani rešeno važno higijensko vprašanje.
1 Delo Ljubljanske reševalne postaje ▼ preteklem letu. Kakor znano, vzdržuje mestna občina ljubljanska moderno opremljeno reševalno postajo z izvežbanim osebjem. Za prevoz bolnikov in ponesrečencev so na razpolago trije sodobni avtomobili, poseben avto pa je namenjen za prevoz malezljivih bolnih. V letu 1939 je reševalna postaja opravila 4575 prevozov ter prepeljala skupno 4644 bolnikov oziroma ponesrečencev. Bolezni, odnosno vzroki prevoza so bili naslednji: notranje bolezni 1225, poškodbe, nezgode in zastrupljenja 872, porodi in splavi 555, vnetje slepiča 158, samoumori 57, nalezljive bolezni 234, prevozov umobolnih je bilo 102, živčnih bolezni in kap 6", razne krvavitve 163 in drugih prevozov 1133. Uslužbenci reševalne postaje so bili ob vseh prilikah ljubeznivi in požrtvovalni, dasi so morali opravljati svojo službo često v najtežjih razmerah daleč izven mesta in ob najslabšem vremenu.
I Dekliški krožek Trnovo priredi tridnevni zdravstveni tečaj v torek, 13 febr., nedeljo, 18. febr. in torek, 20 febr. t. 1. vsakokrat začetek ob 20 v Prosvetnem domu — Karunova ul. 14 (velika soba); Vljudno vabimo vse članice D. K. kakor tudi naše žene, da se zdravstvenih večerov udeležujejo. Na tečaju bo praktično pokazana teorija domačega zdravnika, ki je vsaki ženi in vsakemu dekletu nujno potreba. Predavanja je oskrbela SI, k. ž. zv. Vabi odbor.
1 Najlepše počaščenje spomina dr. Pavla Groš-Ija. V spomin svojega ljubega prijatelja, Pavla z Mirja, je poklonil Prirodoslovnemu društvu v Ljubljani g. dr. Josip C. Oblak, odvetnik in pisatelj v Ljubljani, 1000 din in pristopil s tem kot ustanovni član. — Neimenovani pa je daroval za »Sklad prof. dr. Pavla Grošlja« 300 din. Prirodo-slovno društvo se obema velikodušnima darovalcema najtopleje zahvaljuje s pozivom, da tudi drugi slede njunemu vzgledu in tako najlepše počaste spomin nenadomestljivega prirodoslovca-poeta.
1 Jugoslovansko kirurško društvo, sekcija Ljubljana, ima dne 13. februarja 1940 ob 18 strokovni sestanek v predavalnici bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani. Spored: predavanje dr. Breclja Bogdana: Pavvelsova operacija in njena indikacija; dr. Kune Boris: Ulcus eruris. Vabljeni vsi zdravniki!
OfroSht zdravnik Dr. Llifta DCZlC
zopet redno ordlnfra Turnogralsha 4/1.	Tel. 38-39
1 Za dobrih osem kilometrov cevi je bilo lansko leto povečano vodovodno omrežje v Ljubljani. Na mestni vodovod je bilo priključenih v preteklem letu nanovo 237 hiš. Zdaj meri celokupno vodovodno omrežje Ljubljane 173 km 510 m.
1 173 novih stanovanjskih hiš je bilo v letu 1939 zgrajenih v Ljubljani. S tem je bilo nanovo pridobljenih 602 novih stanovanj, od tega 537 malih in 65 velikih. Potom prezidav odnosno adaptacij pa je bilo pridobljenih nanovo 57 stanovanj, od tega 49 malih in 5 veli-likih. Skupno je bilo torej lansko leto nanovo urejenih v Ljubljani 656 stanovanj. Kljub temu pa je potreba po malih stanovanjih, za katera bi zmogli najemnino manj premožni sloji, še vedno velika.
1 Koliko je v Ljubljani lokalov za prodajanje živil. Koncem leta 1939 je bilo po poročilu mestnega fizika v Ljubljani 9 restavracij, 247 gostiln, 17 kavarn, 51 bifejev, 14 krčem in vinotočev, 13 ljudskih kuhinj, 7 hotelov, 73 pekarn, 66 mlekarn in 70 drugih Obratovalnic z živili. Vse te lokale so redno pregledovali organi mestnega fizikata. Vse nedostatke so lastniki odpravljali redno v sporazumu z uradnimi organi.
1 Društvo Meščanska šola in dom Ljubljana-Vič se najtopleje zahvaljuje za podarjene podpore sledečim tvrdkam: Korn Teodor, Košenina Franc, Umek Ivan, Mrak Ivan in Sedej Ivan. Omenjene tvrdke so bile zaposlene pri zidavi novega poslopja meščanske šole na Viču. Podarjeni zneski se bodo porabili za siromaš/io šolsko mladino.
založba NAŠA KNJIGA
Izila je prva knjiga i Droga knjiga:
Tretja knjiga i Četrta knjiga!
LJUBLJANA — Jugoslovanska knjigarna
»PRIČE TRPLJENJA GOSPODOVEGA« od Papinija
»ALAHOV VRT« od Hid\ensa, ki jo naročniki komaj čakajo, izide za Veliko noč Jalen: »PREVISI«
»DANES GROF JI CELJSKI IN NIKDAR VEČ« izide p0 programu
Ali ste ie naročili knjiino zbirko ..NaSa knjiga" 1940!
SE JE ČAS ŠE JE ČAS
ŠE JE ČAS
da jo naročite za din 240'— na mesečne obrok« po din 20*—|
da z naročilom uveljavite pravico do 25% popusta pri vseh knjigah Jugoslovanske knjigarne (le pri šolskih ne);
da napolnite knjižno omaro z lepimi knjigami, ki so zadnjih sedem let izšle v knjižnih zbirkah ter jih bomo dajali po globoko inUanlh conah samo naro<nlkont križne zbirke »Naša knjiga«
Vsa pojasnila pri založbi »NAŠA KNJIGA«, Jugoslovanska knjigarna
1 Zanimivosti z živilskega trga. Zaradi slabega vremena, poprej sneg, nato mraz in zadnje dneve južno vreme, se letos živilski trg še ni nikakor mogel oživeti. Včeraj je bilo na trgu pomanjkan je jajc, ki so bila še vedno po 2 din komad. Trg nudi drugače naprodaj vse dnevne živilske potrebščine po stalnih cenah. Krompir je še vedno po 1.75 do 2 din kg. Domača čebula po 10 din kg. Zeljnate glave srednje po 2 din, druge še dražje. Fižol je po 7 do 8 din kg. Dalmatinska cvetača se je nekoliko pocenila, ker jo je obilo na trgu. Bila je po 5 do 6 din kg. Razna zelenjava je primerno draga. Izredna posebnost je bila, da je neka bra-njevka prodajala še lepe, zimske hruške po 12 din kg. Cene drugim živilom so ostale v glavnem neizpremenjene.
ZOBOZDRAVNIK
dr. PavlottC Franc
ordinlra na Gospovetshl cesti St. 3
1 Naraščanje Ljubljanice. Zaradi južnega vremena, ki traja že peti dan, se sneg naglo taja. Ljubljanica je začela naraščati. Na Špici je terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice včeraj zjutraj izmerila, da je tam Ljubljanica narasla za 60cm. Hidrocentrala na Fužinah je včeraj opoldne javila, da je Ljubljanica tam narasla že za 95 cm. V času najhujšega mraza v januarju je dosegla tam najnižje stanje 65 centimetrov pod normalo.
1 Letna prijava biciklov in kočij zn leto 1940. Uprava policije v Ljubljani opozarja Iffj&iike ■'biciklov in fijakerskih voz, da se rok za prijave vozil bliža koncu in da bodo morali od f. marca 1940 zamudniki plačati poleg redne takse še kazensko takso, ki znaša za vsak bicikel 37.50 din, za vsako kočijo 67.50 din.
1 Letna prijava motornih vozil za leto 1940. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike motornih vozil, da prijavijo svoje avtomobile, avtobus"e in motocikle najdalje do 29. t. 1., ker bi po 1. marcu 1940 morali plačati poleg redne takse še kazensko takso, ki znaša za vsak avtomobil in za vsak avtobus 180 din, za vsak motocikel brez prikolice 80 din, za vsak moto-cikel s prikolico pa 92.50 din.
1 Letna overovitev vozniške izkaznice za voznike motornih vozil. Uprava policije v Ljubljani opozarja lastnike vozniških izkaznic, da je rok za plačilo banovinske takse na te izkaznice samo še do konca tega meseca. Obenem poziva prizadete lastnike, da v določenem roku iste predlože v overovitev za leto 1940. Zamudnike do zadela kazen.
Kvalitetno blago
je trpežnejJe — zato tudi tenejie I Z obleko pa imate veselje le. če Vam dobro pristoja! — Obiščite znano domačo tvrdko
Drago S [tavati
I
LJUBLJANA Aleksandrova c. 7 kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah.
Pod pariškimi mostovi
Film ganljive ljubezni, vernega prijateljstva in vedrega bumoria. Danes ob 10.30 (znižane cene) —^mmmmmm^mmmmmma^mm ter ob 15., 17.. 19. in 21. uri.
JEAN PIERRE AUM0NT — MICHEL SIMON KINO SLOGA tel. 27-30
| PLES IMA DVORCU
Najboljša muzikalna komedija z novo, mlado film. zvezdo Alida Valli. Balet milanske ,Scale'
17.%.^r, Kino Matico 21-24
I
Veseloigra radosti, ciganske muzike, lepih pesmi, ognjevitega temperamente, ljubezni in kevillrstvel
Gustav Frohllch
C a m i 11 a Horn, Tibor Halmay, Glasba: Paul Abraham
Cardaš - kavalirji
Ob 10-30 dopoldne (znižane cene) ob 15.. 17., 19. in 21. uri KINO UNION. ta|«r9R 99.21
1 Z nabiralnimi polarni so na lahek način hoteli priti do denarja trije ljubljanski mlajši nepridipravi. Njihov idejni vodja in organizator je bil 28 letni zasebni uradnik brez posla B. F., ki se je moral svoječasno že zagovarjati pred sodiščem zaradi poneverb. B. je organiziral vso stvar takole: pri nekem graverju je dal napraviti štam-piljko za »Združenje absolventov trgovskih šol«, ki jo je pritisnil na več nabiralnih pol, s katerimi so on in oba njegova pajdaša hodili okrog trgovcev in drugih strank ter pobirali prispevke za »akademijo«, ki jo bo to društvo priredilo, da »izboljša težak gmotni položaj absolventov trgovskih šol«. Tako je stalo na nabiralni poli in s podobnimi besedami so nepridipravi tudi utemeljevali svoje moledovanje okrog ljubljanskih trgovcev. Posrečilo se jim je na ta način, da so nabrali nad 1000 din gotovine in okrog 40 raznih daril za »akademijo«. Eden od njih se je te dni oglasil pri trgovcu Novaku na Kongresnem trgu. Le-ta pa se ni dal speljati na led, temveč je vprašal nabiralca, kdo ga je poslal. Nabiralec, ki morda res ni vedel, kaj se skriva za tem nabiranjem, je povedal ime B. F. Trgovec ga je nato s svojim pomočnikom poslal v tajništvo trgovskih združenj, kjer so seveda kmalu ugotovili, da se za tem nabiranjem skriva goljufija. Policija je B.-ja hitro izsledila in tako napravila konec njegovemu početju.
1 Nepoboljšljiv tat je 28 letni Ivan Ježek, star znanec policije in sodišča. Več kakor polovico svojih mladih dni je preživel po ječah, kjer si je nakopal tuberkulozo. Zdaj je njegova bolezen že blizu zadnjega štadija in ne bo mu več dolgo usojeno življenje v senci kriminala. Kljub temu pa, da že bela žena steguje svojo roko po njem, išče še vedno prilike, da kje kaj izmakne. Oni dan se je sukal v poslopju Okrožnega urada, kjer je neki pacientki, niču tem ko jc šla v sobo k zdravniku, izmaknil torbico, v kateri je bilo 200 din.
Poleg tega je opeharil brezposelnega reveža Bertonclja Jožeta za čedno Hubertus-suknjo. Ber-toncelj mu jo je iz usmiljenja posodil, Ježek pa je šel in jo še isti dan prodal za 60 din...
1 Razne tatvine. Brumec Ivan je prijavil policiji, da mu je bila v pustni noči v nekem lokalu ukradena srebrna moška ura »Ornega« z 18 rubini in kvadratni obesek v skupni vrednosti 2900 dinarjev. — V stanovanje Bernard Božene na Tyr-ševi cesti 127 se je splazil ponoči neznan tat in odnesel zlato damsko zapestno uro z verižico in eno damsko obleko, v skupni vrednosti okrog 800 din. — Neki kurji tat pa se je splazil v noči na 8. februarja v kurnik Košute Martina, nasproti glavnega kolodvora, in odnesel iz njega pet kokoši, vrednih 100 din. — Tinti Ladislavu pa- je nekdo odnesel z dvorišča hiše Pod Ježami št. 19 šotor rjave barve v vrednosti 400 din. — Plut Mariji na Domobranski cesti št. 13 je bilo ukradenih 530 din in ključ vežnih vrat iz torbice, ki jo je imela v stanovanju na mizi.
f Višji sodni svetnik Jože Kovač
najstarejši slovenski sodnik
,	Novo mesto, 10. februarja.
Kdo ga ni pozHal, ko jo je kljub svojim devetin-osemdesetim letom mahal vsak dan po mestnem trgu na svojo merico dalmatinca? Nadsvetnik Kovač, najstarejši slovenski sodnik, trd kakor grča. Bil je doma iz Suhe Krajine, tam kjer je svet kamenit in kjer se mora človek trdo boriti t naravo za svoj obstanek. Zato ga je življenje napravilo kremeni-tega, zdravega in odločnega. Ni ga bilo dogodka, da ga ne bi zanimal in da ne bi bil pozoren na kak važnejši kazenski primer, ki se je dogodil. Se vedno je živel i nami, še vedno nas nadziral, kako čuvamo nad zakoni in kako jih izvršujemo. Človek bi si mislil v njegovih letih, da sploh ne ve, kaj se dogaja, kako njegovi stanovski tovariši žive na mestih, na katerem je on že zdavnaj služboval. Nadsvetnik Kovač je bil med starimi ljudmi res prava izjema, še vedno je živel z duhom časa, bil je kljub svojim visokim letom vedno čil in svež. Veselil se je življenja, hrepeneče pričakoval, kdaj bo zaku-kala kukavica, hudomušno pravil, koliko let mu je še nakukala in kdaj bo bo šel zopet lahko z bližnji potok, da se bo kopal in tako dosege! vsakoletni rekord. Hotel je dočakati sto let in več, tako mi je pravil, da se je pogodil v maju s kukavico.
Prestrigla je pa tudi njemu bridka smrt račune, nenadoma ga je nam vzela, odšel je od nas, ne da bi se mogli posloviti, ne da bi mu kaj naročili za oni svet. Saj se je tako hladnokrvno razgovarjal o smrti, k akor da je V6ak čas pripravljen na njen obisk. Pa je tudi bil, bil je globoko veren in kakor je rad prihajal v družbo, tako tudi ni nobenkrat pozabil na svoje verske dolžnosti. Tudi pokaral te je, če je videl, da si bil mlačen in brezbrižen v verskem oziru.
Tak je bil naš nadsvetnik, pravi sodnik nad drugimi in nad seboj. Markantna osebnost je z njim izginila iz Novega mesta in dolgo ga ne bomo mogli pozabiti. Danes smo ga spremili na zadnji poti na žmihelsko pokopališče ob številni udeležbi njegovih znancev in prijateljev, zlasti njegovih stanovskih tovarišev.
Naj počiva v miru, njegovim, zlasti gospej soprogi in obema hčerkama pa želimo naj ee potolažijo v nadi, da 6e še kdaj vidijo.
Stokrat na odru
Kdo ne pozna prijazne in prikupne mladenke Marije Bečajeve z Borovnice, ki praznuje svoj stoti nastop na borovniškem prosvetnem odru. Mimo tega jubileja ne smemo kar tako iti, saj je vendar zaslužila, da se je spomnimo v »Slovencu«. Marija pa praznuje tudi lOletnico delova-v borovniškem pro-, , ,	svetnem društvu. Po-
žrtvovalno deluje v dekliškem krožku in jo vidimo med prvimi telovadkami. Njena vesela narava razveseli vse. ki pridejo z njo v stik. Njeno največje veselje pa je oder, ki je z dušo in srcem navezana nanj. Skromna, ljubezniva in nasmejanega obraza daje veselje in korajžo vsem. Svojega očeta, ki je bil v železniški službi, je Marija izgubila že pred dvajsetimi leti. Njena skrbna mati gospodari doma in Marija sc jo z vso ljubeznijo oklepa, ker ve, kaj je mati. Naša Marija ne zna biti žalostna, vedno jo bomo srečali z nasmejanim obrazom, prav kakor jo vidite na sliki. K jubileju, ki ga praznuje naša odlična prosvetna delavka, ji iskreno čestitamo z željo, da bi tudi v bodoče posvetila vse svoje zmožnosti in sposobnosti ljudski prosveti. Bog živi našo Marijo.
V spomin f msgr. Jakobu Gaspariču
»Razveselil sam se, ko eo mi rekli, v hišo Gospodovo pojdem Reven sem bil rojen, reven umr-jem«. To so prvi stavki njegove oporoke. Skromno se čujejo te njegove besede, pa vendar so bile osnova za vse njegovo življenje Saj bi on lahko, po svojih zmožnostih postal premožen, pa je sam tebe žrtvoval v blagor ljudstva. »Z dobrotljivostjo bom začel«, tako je bilo njegovo geslo ob nastopu trbo-
nje, da se to v kratki dobi izvede. Predobro se je zavedel, kolikega pomena bi bila ta ustanova za Trbovlje, v sredini rudarskih kolonij.
Prilagoditi se je znal v vse razmer:. V družbo je rad zahajal, a nikdar se ni omejil na gotovo omizje. Govoril je malo, a kar je izrekel, je držalo in nikdo ga ni mogel drugače prepričati, pa 6e mu tudi ni oporekalo. Častihlepja ni poznal, še celo sovražil
Pogreb msgr. Jakoba Gašparifa v Trbovljah na pokopališču
veljske župnije. Držal se je trdno vse življenj' Kristusovega nauka »Ljubi Boga nad V6e, 6vojega bližnjega pa kakor 6amega sebe«. Visoko naobražen, impozantne postave, je bil ponižen, skromen, kakor brat med brati. Naj je bil gospod, kmet ali delavec, v vsakem je gledal eamo človeka 6 krščanskega vidika, namreč, da smo vsi ljudje med seboj bratje in sestre v Kristusu. Zato je bilo njegovo delo utrjevanje Kristusovega duha med ljudstvom in ko je tako ustvarjal duhovno življenje 6vojih faranov, je bilo vidno opaziti napredek srčne in duhovne kulture med ljudstvom.
Dasi je bil duhovnik, se je živo zanimal za vsako delo izven cerkve. Povsod si ga videl v prvih vrstah, najsibo pri dobrodelnih, prosvetnih ali soci-jalnih društvih. Mladina mu je bila posebno pri 6rcu. Da bi jo rešil cestnega pohajkovanja, se je mnogo trudil, da bi se za njo zgradilo zavetišče in cerkev na Vodah, kjer je središče rudarske industrije. Vin-cencijeva konferenca, katere vodja je bil vsa leta od ustanovitve eem, je v ta namen že kupila obširno zemljišča. Naložil si je s tem ogromno dela Popolnega uresničenja te, za Trbovlje zelo važne ustanove, 6icer ni doživel, a stvar je v toliko zrela, da je upa-
je vsako tako mišljenje. Odlikovan z raznimi posvetnimi in cerkvenimi odlikovanji, a njih vidna znamenja ni nosil nikdar ali se dal titulirati.
Prosvetna društva je rad podpiral. Ako se njih prireditev ni mogel radi pomanjkanja časa osebno udeležiti, 6voj dar je gotovo prispeval. Posebno v čislih je pa imel cerkvene organizacije. Kako je bil vesel, videč, kako stopajo številni možje in fantje k obhajilni mizi, kako rad je vsaki umrli članici Marijine družbe žen ali deklet na grobu govoril poslovilne besede Sploh je pa bilo V6e njegovo delo usmerjeno le v prid katoliške Cerkve.
Njegovo življenje je tako polno vsevrstnega dela, da ni mogoče v kratkih besedah povedati. Omeniti nam je pa dolžnost, da se je pod njegovim žup-nikovanjem zgradila v Hrastniku, ki spada cerkveno pod Trbovlje, cerkev Kristusa Kralja, kjer se 6edaj lepo razvija versko življenje, medtem, ko je bil poprej ta kraj v verskem oziru zapuščen in prepuščen drugim za narod nevarnim vplivom. Plodonosno je bilo njegovo delo v vseh ozirih v Trbovljah, to se vidi že danes, kakor 6e bo še mnogo let. Bog mu povrni za vse njegove dobrote, mi pa molimo zanj in ga ohranimo v hvaležnem 6pominul
n	M	A		IBOR
Uspešno delo Angleškega kluba
Maribor, 10. febr.
Snoči je bil osemnajsti redni občni zbor Angleškega kluba v Mariboru. Ta zbor se je vršil v lastnih, na novo opremljenih klubskih prostorih v Krekovi ulici. Vodil ga je agilni predsednik prof. dr. Janko Kotnik, ki je podal zelo zanimivo poročilo. Ugotovil je nenavaden društveni napredek tako glede pridobitve novih, reprezentativnih društvenih prostorov, kakor glede angleškega počitniškega tečaja, zasnovanega v velikem obsegu s pomočjo angleških in naših univerz ter kulturnih ustanov. Kljub dejstvu, da se je iz vrst angleškega kluba odmaknilo nekaj drugorodnih članov, se je zanimanje za klubovo delo izredno poživilo. To se vidi iz močnega povišanja števila članov, ki se še vedno prijavljajo ter iz stalnega povečanja števila angleških tečajev, za kar gre prvenstvena zasluga novodošlemu profesorju angleščine Mr. Petru Bougheyu, ki je med drugim organiziral tudi tečaj bogoslovcev, tečaj gojencev zasebnih zavodov in tečaj natakarjev, pa tudi prof. dr. Kotniku in Suniljaku, ki vodita po več tečajev. Angleških tečajev se udeležuje 160 Mariborčanov. — Tajnik prof. Kos, ki je za tem poročal, je omenjal zasluge belgrajskega angleškega konzula grofa Stenbocka za pridobitev novih klubskih prostorov, v katerih se razvija klubsko življenje po angleškem načinu. Poudaril je tudi pomen lanskoletnega angleškega tečaja za spoznanje Maribora tako po Angležih, kakor po udeležencih iz naših južnih pokrajin. Tečaj so obiskali med drugimi tiskovni ataše angleškega poslaništva v Belgradu Mr. Childs, angl. gen. konzul v Zagrebu Mr. Rapp, dopisnik Timesa Mr. Maitland, predsednik angleško-ameriško-jugo-slovanskega društva v Belgradu Pepič, univ. profesor dr. Popovič in drugi. Mariborski klub so nadalje lani obiskovali generalni tajnik British Councila iz Londona Mr. Johnson in Mr. Everett, predavali pa so v okviru kluba Mr. Copeland, član angleškega poslaništva Mr. Johnson, minister v pok. Vladislav Savič, Miss Tafts iz Londona. Klub se je po svojem predsedniku udeležil medklubske konference v Belgradu ter je bil povabljen na častni sprejem, ki je bil prirejen predsedniku British Councila lordu Lloydu. — Klubov blagajnik prof. dr. Bogovič je poročal o povišanem denarnem prometu, ki je dosegel izredno višino 85.000 dinarjev. Klubove finance so prav zadovoljive, dasi so se potrebe zelo povečale. Preglednika računov dr. Toplak in prof. Sumljak sta izrekla blagajniku priznanje in pohvalo. Knjižničar Gnivšek je ugotovil porast knjižnice in povečano zanimanje čita-joče publike. V klubu so na razpolago številni novi dnevniki, tedniki ter mesečne angleške in ameriške revije. Pri volitvah je ostalo v glavnem pri starem, zamenjala sta mesti prof. dr. Bogovič, ki bo odslej preglednik računov, blagajnik pa bo prof. Sumljak, na novo pa se izvolijo v odbor Mr. Peter Boughey, Jesih in gospa špendalova. Klub je nato pozdravil konzularni zastopnik Francije dr. Ra-potec. Končno je predsednik najavil zanimivo predavanje o ekspedicijah na Mount Everest v letih 1933. in 1936. Mr. Hugha Ruttledgeja iz Londona, ki se nahaja na predavalni turneji po Švici, Italiji ter pride v Jugoslavijo. Predavanje je namenjeno širši javnosti ter se bo vršilo v sredo 21. t. m. ob 20. uri v Ljudski univerzi s skioptičnimi slikami v angleščini, poskrbljeno pa bo tudi za slovensko razlago.
m Katetiefski sestanek se bo vršil v ponedeljek popoldne ob treh, in ne danes popoldne, kakor je bilo pomotoma javljeno v našem iistu.
m V Narodnem gledališču gostiju v četrtek, 15. febr. Mrakova gledališka skupina. Gostje bodo uprizorili najnovejšo Mrakovo tragedijo: »Stari Rimljan«, ki je v Ljubljani žela izredno velik uspeh.
m Rezervnim častnikom v Mariboru. Za rezervne častnike v Mariboru bodo sledeča obvezna predavanja: Danes dt>jx)ldne od 11 do 12 v kasarni Vojvode Putnika (artilerijska vojašnica) o modernem orožju. l>ne 20. februarja od 20 do 22 v prostorih Ljudske univerze o borbah na gozdnatem ozemlju. Dne 27. febr, od 20 do 22 v prostorih Ljudske univerze o opazovalni službi.
m Naznanjam cen j. občinstvu, da je tvrdka JAŠ & LESJAK v Mariboru, Ulica 10. oktobra št. 2, prenehala obstojati. Pri tej priliki naznanjam ccnj. občinstvu tudi, da bom v kratkem času odprl v Mariboru popolnoma novo, moderno urejeno trgovino in se priporočam blagohotni naklonjenosti tudi za novo podjetje. Z odličnim spoštovanjem MAKS JAŠ.
m Fantovski odsek Maribor II. ima jutri zvečer točno ob osmih redni sestanek, na katerem bo imel svoje zaključno predavanje prof. dr. Josip Hohnjec o »razlikah med vzhodno in zapadno cerkvijo«.
D»n(|0f)n O zavese, odeje vatirane in v6l-r I C|llUg|"i nene kupite najceneje pri
»OBNOVA", F. NOVAK. Glavni trg 1 In lurilteva ulica 6,
m Občni zbor gasilske župe Maribor ie
bil te dni v gasilskem domu na Koroški cesti 12, pod vodstvom predsednika ravnatelja Bogdana Pogačni k a. R ezultati dela v okviru te župe so bili v preteklem letu zelo razveseljivi ter je uspeli jako viden. Mariborska gasilska župa vodi naše gasilstvo v severnem delu Slovenije ter je važno središče, v katerem se osredotočil jejo vsi gasilski tečaji, obenem pa daje za podeželje največ strokovno podkova-
nih predavateljev. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor, v katerega je prišel na novo strokovnjak za plinsko obrambo prdf. Modic.
— Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josetovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Joseiova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo.
Ogl. reg S br. 30474/35.
Gledališče
Nedelja, 11. febr. ob 15: »Neopravičena ura«. Znižane cene. - Ob 20: »Cigan barou«.
Skoplje
Komemorativna akademija ob obletnici smrti skopljansk. škofa dr. Ivana Gnidovca je bila v nedeljo, 4. februarja v Prosvetnem domu v gledališki dvorani. Križ s trnjevim vencem ir. slika pokojnikova sta bila simbol njegovega življenja V pritajeni svetlobi 6o nastopali recitatorji in besedniki. Naši dijaki so lepo izvedli globoko zamišljeno meditacijo. Ad hoc je bila kompozicija pesmi v slovo pokojniku. Govor je imel ban. uradnik g. Marko Boboleža, ki je orisal delo nepozabnega nadpastirja. Na koncu so dijaki dovršeno odigrali Pregljevo »Smrt sv. Cirila«. Sodeloval je g. Orel, član skop gledališča.
V katoliškem prosvetnem domu v Skoplju razstavlja Metod Lepavac Lemeto, slikar iz Prilepa. On je razstavljal v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Kakor je sicer mecenstvo za narodne stvari zelo razvito pri Srbih, se ne opaža zmisel za detajlne umetniške napore posebno domorodcev. Razstava je bogata južnosrbijanskih-makedonskih pokrajinskih slik, posebno iz Skoplja. Ima tudi nekoliko portretov. — XI razstavo namerava Lemeto otvoriti v Sarajevu. Naj bi slovenski umetniki razstavljali kdaj v Skoplju.
inečcge
MILO!
i f-
dobro, blago Schichtovo milo, ki med kuhanjem #J struji skupaj s kisikovimi mehurčki skoz! tkanine in odpravi vso nesnago. Perilo se kar sveti tako je čisto in belo.
»1
RADION BELINA! ^
Schicht«
RADION
pere sam!
Nainove'ša poročita
Dve angleški lad.i potopljeni
London, 10. februarja, t. Havas: Danes so nemška letala v Severnem morju napadla z bombami dve angleški vojni ladji ter ju potopili. Ena od teh se je imenovala »Robert Brown«, druga pa »Fort Royal«. Življenje so izgubili vsi častniki in 18 mornarjev. .O nadaljnjih izgubah bo admiraliteta še poročala, brž. ko bo imela podatke.
Nowyork, 10. februarja, t. Havas: Severnoameriška radijska postaja Mackay je prejela klice na pomoč od nizozemskega trgovkega parnika »Burgerdyck« (6833 ton). Ladja je javljala, da se potaplja, ker je trčila ob drugo ladjo, 110 km južno od čeri Bishop ročk. Druge podrobnosti niso znane. Parnik »Burgerdyck« je odplul 30. januarja iz New Yorka v Rotterdam.
Finsko poročilo o sovjetskih izgubah
Helsinki, 10. febr. AA. ITavas: V prvih 10 tednih vojne je sovjetska vojska izgubila v borbah na Finskem 327 letal, 584 tankov, 210 topov, 262 avtomobilov, 1560 konj, 20 vlačilcev, 63 poljskih kuhinj in 28 blindiranih avtomobilov, 3 bojne ladje in 'eno podmornico.
Helsinki, 10. febr. AA. Ilavas: Današnje poročilo finskega vrhovnega poveljstva pravi, da je sovražnik še naprej napadal v Karelijski ožini in da je bil pritisk najhujši pri Sumi. Vsi napadi so bili odbiti z velikimi izgubami sovražnika. Uničenih je bilo 30 sovjetskih tankov, 800 mož. Severno,vzhodno od Ladoške-ga jezera so finske čete prizadele težke izgube sovražniku, ki je izgubil 800 mož, dva tanka in 60 voz trena.
London, 10. febr. AA. Reuter; Informacijsko ministrstvo je iz verodostojnih virov v Tallinu dobilo poročilo, da ne bo v bodoče nobenemu sovjetskemu letalu dovoljeno samemu leteti. .Sovjetske oblasti hočejo na ta način preprečiti dezertacije. Tzve se, da je neki policijski komisar, dodeljen letalskemu oporišču v_ Baltiskijn, izjavi', da bodo vsakemu letalcu, ki bi pobegnil na Finsko, prijeli njegovo ž.eno in otroke nli pa starše kot talce. Tako se je že mnogim letalcem zgodilo.
Rooseveltov govor mladini
Washington, 10. febr. AA. Reuter: V govoru, ki ga je imel danes s stopnic Bele hiše, je Roosevelt izjavil, da vlada v Sovjetski Rusiji diktatura, kakor vsaka druga diktatura na
Sreča Vas čaka!

Naročite »Domoljuba««! 700 nagrad Vas čaka! Še danes in jutri imate čas, da plačate naročnino!
Uprava »Domoljuba«
svefu. Zato je pristavil, da pomeni vojna Sovjetske Rusije proti Finski enostaven napad na svojega soseda. Finska je tako majhna jiroti Rusiji, da ji prav nikdar ne more biti nevarna. Ta govor je imel Roosevelt za skupino ameriške mladine.
Ko je omenil Finsko, je Roosevelta prekinilo vzklikanje množice za Finsko. 98% ameriških simpatij je na strani Finske, je poudaril Roosevelt Prejšnja leta sem upal, da bo reševala Rusija svoja vprašanja in du bo morebiti sovjetska vlada postala vlada, ki ljubi mir in ki se ne meša v neodvisnost in samostojnost svojih sosedov. Ta nada pa je sedaj omajana in jirepuščena na boljše čase. Sovjetska Rusija se je združila z drugo totalitarno državo in naskočila soseda, ki bi rad edinole živel v miru kot liberalna in napredna demokracija.
Bolgarsko-jugoslovanski trgovinski odnosi
Belgrad, 10. febr. m. V zvezi z ustanovitvijo bolgarsko - jugoslovanske trgovinske zbornice, ki se bo odprla jutri dopoldne v Belgradu, je bolgarski trgovinski minister dr. Slavko Zago-rov dal za časopisje sledečo izjavo: Kljub dejstvu, da sta Jugoslavija in Bolgarija prvenstveno agrarni državi, je vse polno pogojev za izmenjavo dobrin blaga med našima gospodarstvoma. Ti pogoji leže v specifičnem značaju jugoslovansko-boigarske industrijske proizvodnje. Ni daleč dan, ko bodo to umeli gospodarski usmerjalci obeh držav in tedaj se bo bol-garskorjugoslovanska trgovina okrepila.
Trgovinski minister dr Ivan Andres je izjavil: Pogodbeni režim v trgovinski izmenjavi med našo kraljevino in Bolgarijo, ki se je uvedel s sklenitvijo trgovinske pogodbe 24. maja 1934, ni v večji meri povečal medsebojni trgovinski promet. Razlog za to je istovetnost gospodarske strukture obeh držav. Toda olajšave, ki jih je pogodbeni režim nudil tranzitu bolgarske proizvodnje čez našo kraljevino, so vsekakor omogočila, da je Bolgarija svoje proizvode lažje in znosnejše plasirala na inozemskem trgu. V bližnji bodočnosti je pričakovati znatnejše izmenjave industrijskih proizvodov z ozirom na vse tesnejše sodelovanje dveh držav, za kar je dala podlago pogodba iz 1. 1934.
Bolgarski trgovinski minister dr. Slavko Za-gorov prihaja v Belgrad na otvoritev jugoslovansko-boigarske trgovinske zbornice z večjo skupino bolgarskih gospodarstvenikov.
Sestanek odbora za normalizacija odgoden
Belgrad, 10. febr. A A. Napovedani sestanek odbora za normalizacijo, ki bi moral biti 11. t. m., je odložen na nedoločen čas. Po vseh znakih sodeč Ik> ta sestanek v začetku prihodnjega meseca. Sestanka se bodo poleg drugih delecatov udeležili tudi zastopniki banske oblasti v Zagrebu.
Belgrad, 10. februarja. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel snoči ob 17.30 trgovinskega ministra dr. Ivana Andresa.
Belgrad, 10. febr. m. Gojenci šole za telesno vzgojo so nocoj odpotovali na 20 dnevno smučanje. Gojenke so odpotovale v Slovenijo na Pokljuko, gojenci pa na Kopaonik.
Drobne novice
Sofija 10. februarja, t. Havas: Danes dopoldne je prispela v Solijo delegacija romunskega trgovinskega ministrstva, pod vodstvom Karamfila zaradi razgovorov in zaključka novega sporazuma o klirin-gu med Bolgarijo in Romunijo.
Bukarešta, 10. febr. AA. Havas: S kraljevim ukazom je imenovan za ministra brez listnice Jnn Cristu, ki ima nalogo, da izvede vse potrebne ukrepe v zvezi z romunsko zunanjo trgovino.
New York, 10. febr. AA. Ilavas: Joe Louis je premagal po točkah čilskega boksarja Go-doja ter si na ta način ohranil naslov svetovnega prvaka težke kategorije.
Bern, 10. febr. AA. Havas: Na izpraznjeno mesto v švicarskem zveznem svetu bo konservativna stranka poslala na izpraznjeno mesto po smrti Giuseppa Motta, T r o i s a . ki ima 00 let in ki je člau sveta že od 1. 1920.