Sove.
w^^^»-                   Sove so  pouočne ujede.   Pokrite so z mehkim  in
gH              rahlim perjem, kakor bi bile v kožuhu. V debelej okroglej
¦H^L            glavi se jim svetijo velike oči, ktere obdaja venec tenkega
fl^^^^        perja.   Kratek čern  kljun je že od korena  kljukasto za-
fl^^^H^      krivljen in se komaj vidi iz perja; ušesa so široka, noge
^^^^^^^    kratke iu s perjem pokrite.   Unanji perst sove lehko po
^^^^^^|A    volji oazaj obernejo ter morejo potern dosti dobro plezati
^BHH^^H   i'1 se P° drevji spenjati od veje do veje.    Sove   so zel6
^f§HfflH|  cudne ptice.   Po duevi živijo skrite v pečevji, starim zi-
^JGIHMj   dovji in duplih, po noči pa tilio letajo okoli, ter si lovijo
^^^^^H?  majhnih  živalic,  od kterili se žive.   Smešno je gledati
f/llr^^I^I    gove^ ^^ ge  vg,jej0)  a]j0 je p0 dnevi kaj  vznemiruje.
Jezno pokajo s kljunom, pihajo kakor mačka, prevračajo oči, zamežiknejo pa zopet prav debelo pogledajo, kimajo z glav^ in se priklanjajo tako šaljivo, da človeka nehote smeh posili. — Sove so jako plahe, neuinne in požrešue
— 174 —
ptice. Zaperte se med seboj koljejo in žr6, da je joj! S človekom se težko sprijaznijo, zrnerom ostanejo divje in togotne. Njihova neprijetna znnanjost, tiho letanje, nočno dejanje, žalostno ukajoči glas, vse to je dalo človeku povdd, da si misli o tej živali nekaj groznpga, skrivnostnega in pošastnega. Vraža je sovo naredila za mertvaško ptico. Pravijo, ako se sova blizo hiše prikaže, da bo v hiši kmalu smert; sova pa le zat<5 blizo his pride, ker jej diše podgane in miši. Nespametno tedaj ravnajo lovci, ki sove pre-ganjajo in streljajo, ter je potem pribijajo na žitnice in skednje. Sove so zeld koristne ptice, ki se hranijo od miši, vodnih podgan in ponočnih žuž-kov. Ena sama sova srednje velikosti potrebuje čez leto in dan 2000 do 3000 miši; ako jih toliko ne najde, lovi žužke in pobira škodljive gosenice.
Sove so različnih versti. Najbolj znamenita je velika uharica ali bubuj (Strix bubo), ki se šteje med naše najvece sove. Dolga je dva črevlja in meri z razpetima pertftnicaina pet do šest črevljev v širjavi. Ta sova napada veeje in manjše živali ter je edina, ki napravi med divjačino včasih veliko škode. Rahlo mehko perje je zgorej rujavkasto s černinai plamenastimi lisanai; nad ušesoina iina dva černa pernata čopa, ktera lehko pobesi in privzdigne. Rudečkasto rumene oči leže sredi pernatega venca globoko vderte. Kljuu in kremplji so černi. Bubuj prebiva po velikih gozdih, posebno v gorah. Po dnevi sedi v kakej luknji, v mraku pa izleti na lov. Ta sova tudi po dnevi dobro vidi in zgrabi sim ter tje tudi kako ptico, ako ima le ugodno priliko. Njen zateglo-ukajoči glas bu buj! bu buj! razlega se vso noč, da človeka, kedar jo sliši, groza obhaja.
Najbolj koristne sove, ki jih ne smemo nikoli preganjati, so:Pegasta sova (Strix flammea), navadua sova ali mala uharica (Strix aluco) in čuk (Strix noctua), ki spada med uaše najmanjše sove in prav pridno lovi hroSče, manjše ptice, posebno pa miši in rnale rovke.