PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Cevcu pri Gorenji Trebu--\| Si, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 65 (13.895)
Trst, sreda, 17. aprila 1991
Koalicija brez republikancev edina rešitev pred nevarnostjo predčasnih volitev
Vlada bo štiristrankarska
Andreotti bo danes predstavil novo zasedbo, manjkajoče ministre naj bi nadomestili tehniki La Malfa očita KD, da je glavni krivec za nastalo anomalijo in ne pristaja na noben dialog
Tajnik KD Ferlani in predsednik stranke De Mita	(Telefoto AP)
RIM — Razprava o novi vladi se bo začela danes popoldne, ko bo Andreotti predstavil zbornicam svojo sedmo vlado. Koalicija je štiristrankarska, saj so republikanci dokončno potrdili svoj odstop. Tudi poslednji napori direkcije Krščanske demokracije, da bi pri republikancih naletela vsaj na dobrohoten odziv za sodelovanje, so se torej izjalovili. KD ne želi, da bi se to spremenilo v neozdravljivo rano, zato je po sili razmer sprejela štiristrankarsko rešitev, vrata parlamenta pa je pustila priprta v upanju, da si bodo republikanci morda še premislili.
Po soglasni odločitvi KD se je tajnik stranke Forlani dolgo pogovarjal z La Malfo, ki je prepričan, da je njegovi stranki dala najmočnejšo klofuto prav KD. Forlani se je potrudil, da bi ta očitek kolikor toliko omilil, v glavnem pa je želel od La Malfe izvedeti, kakšno rešitev predlaga za odkrita ministrska mesta. Tudi v tem primeru je bil La Malfa oster in odločen: »Izkoristite priložnost in skrčite število ministrstev. Tudi za volilce bi bila ta rešitev najboljša in najbolj razumljiva,« je odrezal. Direkcija KD je predlagala drugačne rešitve, o katerih je še sinoči tekla razprava: ministre naj bi zamenjali »tehniki«, začasno naj ostanejo v pristojnosti predsednika vlade Andreottija. Obstaja še drugi predlog, in sicer naj prazna ministrstva prevzamejo drugi ministri oziroma naj združijo nekatere skupne pristojnosti. »Kdor sestavi štiristrankarsko vlado, naj prevzame tudi vse odgovornosti, ki k taki izbiri sodijo; PRI nima več nič skupnega z novo vlado,« je še pristavil La Malfa in tako potrdil, da on in njegova stranka ostajata trdna na starih stališčih v pričakovanju Andreottijevega programskega govora v parlamentu.
Uganko nove vladne sestave bodo rešili šele danes, ko se bo sestal ministrski svet. Šele danes bo torej znano, ali bo ministrstvo za kulturne dobrine prevzel umetnostni kritik Federico Zeri ali kak drugi tehnik iz laičnih vrst; ali bo garant za založništvo Santaniello nadomestil ministra za pošto in telekomunikacijo in ali se bo ministrstvo za odnose z deželami združilo z ministrstvom za ustavna vprašanja. V primeru, da bi Santaniello sprejel predlog, bi republikanci lahko računali na njegovo sedanje mesto.
Politična pozornost pa je bila včeraj namenjena predvsem direkciji KD. Razprava je temeljila na stališču, da petstrankarska vladna koalicija nima alternative, štiristrankarska rešitev pa je bila neizogibna, saj se sicer ne bi mogli izogniti predčasnim volitvam. Vendar zadržanje PRI močno skrbi demokristjane, saj se bojijo, da bodo izgubili zanesljivega zaveznika na notranjem in zunanjem političnem bojišču. Prav ta bojazen je svetovala zamenjavo manjkajočih ministrov s tehniki, zamenjava pa naj bi bila hkrati tudi sporočilo, da ni mogoče sestaviti petstrankarske koalicije brez republikancev. Potrebni pa sta večja naklonjenost in razpoložljivost do dialoga tudi s strani PRI, predvsem pa strankinega tajnika La Malfe.
Oceno o vladni krizi je dala včeraj tudi predsednica poslanske zbornice Iottijeva, ki je prepričana, da je treba vse nejasnosti razrešiti z razpravo, ne pa z zamenjavami in prilaščanji raznih institucij. Tako zadržanje po njenem mnenju še bolj otežkoča pot do institucionalnih reform.
G. R.
Boris Jelcin zapustil neugoden vtis v Strasbourgu
k STRASBOURG — Predsednik rus-^ Sa vrhovnega sovjeta Boris Jelcin, g se mudi na obisku v Parizu in D r®sb°urgu, je včeraj pred evropskim de a®entom izjavil, da bo Ruska fe-, ^®cija zaprosila za vstop v Organi-t /1° združenih narodov. Ocenil je sk-/' da je Rusija največja od sovjet-n n republik in menil, da je nelogičen 'd- sta že članici OZN le Ukrajina ln Belorusija.
rar ° . vstoPa v OZN pa Ruska fede-gj B.a želi tudi tesnejših stikov z dru-21* Mednarodnimi organizacijami, Ute ,! z EGS, saj se že pripravlja na Jel ltev notranjega tržnega sistema. 0sn ln Je predstavil tudi zakonski racg tek 0 ruskih beguncih, ki bi se Vrnili v domovino, vendar kpt d0wn* Bil dovolj prepričljiv. Poleg Pari? ?ekorektnega vedenja, tako v cidgJJ kot v Strasbourgu je sprožil in-dobr" Z novinarji. je Jelcin pokazal sno mero dvoreznosti, na kar sta rnen°P°Zorlla tako predsednik parla-tfljp. arne skupščine Baron Crespo kot ajnica Lalumierova.
Sovjetski predsednik Gorbačov po 45 letih prvič na Japonskem
V ozadju začetnih razgovorov v Tokiu neomajna zahteva Japonske po Kurilih
TOKIO — Obisk sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova na Japonskem se je začel v izredno sproščenem ozračju in v tem okviru je sovjetskega gosta sprejel tudi cesar Akihito. V ozadju pogovorov z japonskim predsednikom vlade Tošikom Kaifom pa sta le dve točki: Japonska zahteva povratek štirih otokov Kurilov, Sovjetska zveza zasleduje gospodarsko sodelovanje z Japonsko, a Gorbačov ne more za ceno investicij »razprodati« del sovjetskega ozemlja. Tako so se razgovori vrteli okrog dvostranskih dogovorov
mirovne pogodbe z Japonsko. Stalinova SZ je stopila v vojno z Japonsko 9. avgusta 1945, kar je privedlo do_ zasedbe otokov Etorofu, Kunaširi, Šikotan in Habomai in izgnanstva 17.000 japonskih državljanov. Japonska zahteva torej vrnitev dela ozemlja, na katerem bi hotela zgraditi nekaj tovarn, za SZ pa otoki predstavljajo precejšnjo strateško vrednost.
in podpisa mirovne pogodbe V bistvu SZ ni nikoli pod
Gorbačov je včeraj večkrat poudaril, da so potrebna pogostejša srečanja, japonski premier pa je dvakrat omenil, da »je potrebna pogumna politična odločitev«. Japonske partnerje skrbita tudi sedanje politično ozračje v SZ in pomanjkanje infrastruktur. Mihail Gorbačov bo spregovoril tudi pred japonskim parlamentom, kjer bo še posebej poudaril sodelovanje med Japonsko, ZDA in SZ in možnost konference s sodelovanjem Kitajske in Indije. Govori se že o obisku ministra Kai-fuja v Moskvi, verjetno avgusta.
Položaj v SZ pa je iz dneva v dan bolj napet. Od Uralov do Ukrajine se vrstijo stavke. Ponekod rudarji stavkajo že sedmi teden in zahtevajo ne samo povišek plač, temveč predvsem odstop Gorbačova in Valentina Pavlova, razpust sovjetskega parlamenta in predajo zadolžitev zveznemu svetu. V Gruziji je predsednik Gamsakhurdia včeraj pozival k neubogljivosti in k uporu za dosego neodvisnosti.
Na sliki (telefoto AP): predsednik Gorbačov z japonskim premierom Kaifujem.
h rezervoarjev ciprskega tankerja naj bi nafta odtekla že ob eksploziji
Katastrofalnega onesnaženja ne bo
katacfNf°VA — >>Nič več se ne more govoriti o ekološki lj _ tr°n. temveč le še o nesreči.« To sodbo so včeraj izrek-so s edstavniki pristaniškega poveljstva v Genovi, potem ko ci Pomočjo minipodmornice natančno posneli potopljeni na nKl tanker Haven in ugotovili, da naj bi bili rezervoarji ad Z6® v bistvu že prazni. Če je to res, pa po mnenju koo ‘Jala Tatija, komandanta pristaniškega poveljstva in trQj lnat°rja reševalne akcije, nevarnost ekološke katas-že v °dPade' sai naj bi velik del 140 tisoč ton nafte zgorel keri Velikanskem požaru, ki je izbruhnil po eksploziji tan-naft V s°b°to. V morju naj bi ostalo približno 12 tisoč ton 51^ e' Polovico od te količine pa naj bi že »pobrali« z mor-slikUAp ^-S pomočj° čistilnih ladij in drugih naprav (na
so	madaži, ki se raztezajo na precej veliki površini,
Prenl	P°_mikati ob obali in včeraj je bil dan znak za
str . a" na plažah v Cogoletu, Varazzeju in Albisoli, kjer so tem]en° nafto zbirali v posebne sode. Admiral Alati je s nai tv ZVez* Povedal, da »čiščenje« poteka po načrtu in da 1 vso preostalo nafto odstranili že v tednu dni.
Slovenski šolniki se borijo za plače
LJUBLJANA — Še v ponedeljek je dr. Peter Vencelj na sestanku s sindikalnimi zastopniki več kot polovice slovenskih srednjih šol povedal, da zahteve šolnikov niso neupravičene, toda denarja za njihovo izpolnitev ni. Po prvem dnevu dvodnevne stavke (in grožnjah šolnikov, da bodo prihodnji teden razglasili enotedensko stavko, da ne bodo izdali šolskih spričeval itd.) se je denar, kot kaže, našel (verjetno z najemom posojila). Dr. Peter Vencelj je povedal, da so v vladi podprli zahtevo učiteljev po uskladitvi OD šolnikov z OD v gospodarstvu po dogovorjenih merilih (gospodarstvo indeks 100, srednje šolstvo 137). To pomeni, da bodo od 1. aprila dalje .zaposleni v srednjem šolstvu prejemali vsaj tolikšne OD. Ne bo pa mogoče povečati plač za nazaj, so sklenili v vladi. Ob rebalansu proračuna naj bi šolstvu namenili več sredstev, odvisno od stanja gospodarstva in drugih okoliščin. Kar zadeva preostale zahteve učiteljev, dr. Peter Vencelj zagotavlja, da bosta zakona o financiranju in organizaciji vzgoje in izobraževanja ter zakon o osebnih dohodkih zaposlenih v šolstvu na skupščinskih klopeh že maja. (dn)
Kljub pomoči ob turški in iranski meji umira skoraj tisoč sestradancev dnevno
Za tajnika OZN varnost Kurdov važnejša od zahteve po procesu proti Sadamu Huseinu
Miloševič od včeraj na obisku v Grčiji
ŽENEVA — Če vsak dan skoraj 1000 kurdskih ubežnikov umre na vrhovih ob meji s Turčijo in Iranom, je kriva predvsem slaba organizacija, ki ne dovoljuje, da bi pomoč prišla do sestradanih kolon. V zadnjih urah se je tudi poslabšalo vreme, kar je skoraj onemogočilo prostovoljce in vojake. Največ kritik leti na Turčijo, ki je prav v zadnjih urah - in verjetno predvsem zato, da bi ublažila negativen vtis - le izdala nekaj dovoljenj in omilila zapreke. Turčija se brani obtožb in prosi za pomoč druge države, ker sama ni kos navalu nesrečnikov. Ob človekoljubni skrbi in izrazih solidarnosti za preganjano ljudstvo, dobiva zahteva dvanajsterice ministrov v Bruslju, da stopi Sadam Husein pred sodišče zaradi genocida, še posebno težo. Včeraj se je oglasil tudi tajnik OZN Javier Perez de Cuellar, ki je kljub vsemu previden, ker se pravkar pogaja z Bagdadom glede zaščite Kurdov, njihovega morebitnega povratka in ustanovitve »zaščitne cone«, a bo vseeno preučil možnost mednarodnega procesa.
Iraški predsednik je včeraj odšel na obisk v naftno središče Kirkuk, mesto najhujših spopadov med uporniki in vladnimi silami v Kurdistanu. Funkcionarjem je naročil, naj čim hitreje steče obnavljanje
mesta. Očitno skuša dati vtis, da ima spet pod kontrolo položaj, saj že vztrajno vabi Kurde, naj se vrnejo na domove. Istočasno se govori, da je iraška vojska namestila nove rakete v oporiščih na jugu države, kar krši pravilo o premirju. Rakete naj bi bile nameščene v severnem Iraku in usmerjene v Izrael in Saudsko Arabijo. Po varnostnih predpisih OZN bi iraške rakete morale imeti največ domet 95 km, nameščeni scudi pa zmorejo 500 ali celo 1200 km. Teheranska vlada obtožuje Irak, da je zasedel skoraj trikilometrski pas v Iranu, in je v tem smislu naslovila protest na OZN.
Po podatkih Rdečega križa je doslej prestopilo turško mejo 400.000 Kurdov, morda celo 700.000, iraško preko milijon oseb, kakih 40.000 ubežnikov pa pritiska na kuvajtsko mejo. Na jugu so se ubežniki zatekli na ozemlje, ki ga stražijo zavezniške sile, a kuvajtske oblasti so že sporočile, da si ne morejo prevzeti bremena priseljencev. Od skupnih 4 milijonov Kurdov je svoje domove zapustilo preko 2 milijona oseb. 6.000 Kurdov je včeraj prišlo celo do poljske meje in namerava vstopiti v državo uradno zato, da bi sledilo nogometni tekmi Poljska-Turčija.
Doslej je Evropska skupnost že dala na razpolago 34 milijonov ecujev (1 ecu velja 1.500 lir), skupno pa
je predvidenih 150 milijonov ecujev. Komisija, ki upravlja sredstva, bo z zneskom lahko poskrbela za hrano 650.000 ubežnikov za dobo dveh mesecev v Iranu in Turčiji in za zdravstveno oskrbo 40.000 oseb. Nemčija je pomoči namenila 250 milijonov mark (skoraj 190 milijard lir), čeprav je v začetku predvidela le 28 milijonov mark. Za koordinatorja pomoči Evropske skupnosti priseljencem v Iranu je bil imenovan Donato Chiarini, včeraj pa je nekaj taborišč obiskala tudi predstavnica OZN Sadako Ogata, ki je lahko sama ugotovila, kako je pomoč neprimerna in neučinkovita. ZDA bodo v severni Irak poslale nekaj svojih enot, ki bodo zadolžene samo za pomoč kurdskim ubežnikom, tako kot ameriški vojaki, ki so v turških oporiščih.
Pomoč pa je še vedno prepočasna, saj je dostop do zasilnih taborišč možen samo s helikopterji, ker so ceste neprevozne, taborišč na turški meji pa še niso premestili v dolino. Ameriška letala so včeraj podvojila obroke hrane, kljub temu ljudje umirajo od lakote in se starejši ali onemogli v celem dnevu dokopljejo le do nekaj požirkov vode in hleba kruha.
ATENE — Položaj na Balkanu in še posebej kriza v Jugoslaviji sta bili osrednji temi na današnjih pogovorih med srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem in grškim premierjem Micotakisom, predsednikom Ka-ramanlisom in zunanjim ministrom Samarasom v Atenah.
Miloševiča so v Atenah sprejeli s častmi, ki običajno pripadajo državnim poglavarjem, obisk pa je potekal v znamenju prijateljstva, ki je od nekdaj označevalo srbsko-grške odnose tudi zaradi pripadnosti obeh narodov k pravoslavni cerkvi. Na pogovorih so grški politiki izrazili zainteresiranost za ohranitev enotne Jugoslavije.
Grški viri so pogovore ocenili kot »pomembne«, včeraj zvečer pa je srbski predsednik odpotoval na Krf, od koder bo danes poletel do Soluna, od tam pa se bo podal na goro Atos med znane grške menihe.
Manulič v saboru zagovarjal odcepitev ali konfederacijo
Evropska dvanajsterica spet podprla enotno in demokratično Jugoslavijo
ZAGREB — Hrvaški sabor je na včerajšnji skupni seji vseh treh zborov obravnaval sedanji politični položaj v republiki. Poslanci so ocenili, da se Hrvaška sooča z resnimi poskusi destabilizacije. Poslanci sabora so zavrnili deklaracijo skupščine Srbije o mirnem reševanju krize. Na dokument srbske skupščine so odgovorili z lastno deklaracijo, proti vmešavanju v notranje zadeve Hrvaške.
»Tudi v sedanji fazi razpleta jugoslovanske državne, politične in gospodarske krize zastopamo našo začetno idejo in sicer konfederacija ali razdružitev.« To je včeraj v hrvaškem saboru dejal predsednik republiške vlade Josip Manolič. Kot je poudaril, se Hrvaška zavzema za suverene pravice republik ob hkratnem prenosu nekaterih pristojnosti na konfederacijo, na primer na vojaško-obrambnem, diplomatskem in delno monetarnem področju.
Josip Manolič je v uvodnem govoru pojasnil tudi hrvaško stališče do zvezne vlade m njenega predsednika. Domnevni dogovor Tudjmana in Miloševiča o zrušitvi Markoviča je ocenil kot navadno časopisno ugibanje. Sicer pa je predsednik hrvaške vlade dodal, da sodelovanje z zveznim izvršnim svetom ni zadovoljivo. Kot je dejal, iz posameznih resorjev zvezne vlade kot iz nekakšnega bunkerja usmerjajo puščice mržnje in nerazumevanja proti vsemu, kar je demokratično in hrvaško. V tem okviru je Josip Manolič posebej navedel dejavnosti zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, razorožitev teritorialne obrambe in zvezni sekretariat za zunanje zadeve, ki namesto, da bi se zahvalil madžarski vladi, ker je s prodajo orožja podprla mlado demokracijo, pri njej protestira in jo obtožuje.
»Poglavitno vprašanje ni,« je dejal Manolič »ali zrušiti Markoviča ali ne. Poglavitno vprašanje je, kako aktivneje sodelovati pri oblikovanju politike zveznih organov. Glede formule 11 + 3 z zvezno vlado ni dogovora, saj ta formula ne upošteva doseženih političnih sprememb in daje večja pooblastila zveznim organom,« je včeraj dejal predsednik hrvaške vlade poslancem v saboru, (dn)
LJUBLJANA — V Srbiji je včeraj potekala izredna enotna stavka več kot sedemsto tisoč tekstilcev, usnjarjev in kovinarjev, ki od vlade zahtevajo predvsem redne plače. Zahteve so strogo gospodarske, vse pa imajo skupni imenovalec: zagotoviti redne prejemke, vsaj minimalne plače, in ohraniti delovna mesta. Vlada je v svojih odgovorih skopa, saj nima sredstev in ne more na primer obljubiti, da bodo v podjetju Rakovica pri Beogradu izplačali razlike za oktober in november, minimalne plače za lanski december in za to leto. Včerajšnja Politika neprikrito brani vlado in napade stavkajoče oziroma skuša oslabiti njihov pritisk. Hkrati vali pretežno krivdo, ali vsaj večji del, na zveznega predsednika Markoviča. To je konkreten pojavni znak koncentričnih napadov na Markoviča in njegovo vlado. Predsednik je na včerajšnji tiskovni konferenci v Beogradu ponovil zagotovila o solidarnosti, ki mu jih je izrekel britanski predsednik med obiskom v Londonu. Tudi Velika Britanija podpira enotno in demokratično Jugoslavijo in vidi edini izhod iz sedanje krize v Markovičevih reformah. O njih je sam govoril tudi na tiskovni konferenci in dejal, da se je uresničevanje ustavilo za šest, sedem mesecev in da to Jugoslavijo velja 15 milijard dolarjev izgube, ves jugoslovanski dolg v tujini pa znaša okrog šestnajst milijard.
Markovič bo v petek govoril na zasedanju zvezne skupščine in predložil svoj program za izhod iz jugoslovanske krize. Vztraja pri enajstih točkah ustavnih in drugih sprememb, ki pa so vse usmerjene h krepitvi centralizirane jugoslovanske oblastim so za republike povsem nesprejemljive. Že na tiskov-
ni konferenci je Markovič opozoril, da je treba krizo urejati v zvezni skupščini in republiških skupščinah, pri čemer pa je treba upoštevati, da so sama zvezna skupščina in iz nje izpeljani organi še vedno rezultat prejšnjega enostrankarskega sistema in da poslanci niso bili izvoljeni na parlamentarnih volitvah. Toda Markovič uživa nesporno podporo tujine in hkrati s podporo tuje kredite, ki naj bi letos dosegli 4,5 milijarde dolarjev in potegnili iz močvirja nelikvidnosti zavoženo jugoslovansko gospodarstvo. Tujina je neusmiljeno enotna in grozi vsem, ki bi se radi odcepili, da ne bodo dobili ničesar. Po drugi plati pa je Markovičeva vlada že posegla v monetarni sistem in natiskala toliko denarja, da je realna vrednost dinarja hudo ogrožena. Markovič na tiskovni konferenci ni hotel odgovoriti oziroma je preprosto zanikal vprašanje o novi devalvaciji, ki pa je postala nujna in se govori, da bo opravljena v prvih dneh maja.
Markovič bo prebral svoje poročilo v petek, 19. aprila, 25. aprila pa bo govoril v zvezni skupščini predsednik predsedstva Borisav Jovič o reševanju krize in varnostnem položaju v državi. To bo njegov zadnji nastop, saj je 15. maja predvidena zamenjava, ko mora predsedstvo predsedstva prevzeti Stipe Mesič.
V četrtek bo na Ohridu naslednji sestanek šestih predsednikov. Tokrat bo gostitelj Kiro Gligorov, formalni dnevni red je običajen: v vili Biljana se bodo razgovori pričeli ob 11. uri, za popoldne ob 18.30 je napovedana tiskovna konferenca. Zanimanje tiska ni pojenjalo, saj je najavljenih že 200 domačih in tujih poročevalcev.
Ozračje bo tokrat najbrž v okviru ocen zadnjega pogovora med Miloševičem in Tudjmanom, ki je potekal v še vedno neznanem kraju nekje na srbsko-hrvaški meji. Veliko se ugiba in govori, kaj naj bi se v resnici dogovarjala. Tako je slišati, da naj bi bil tarča Markovič, katerega naj bi na sedanjem skupščinskem zasedanju dokončno vrgla srbska delegacija v zvezni skupščini.
Toda nekatera ugibanja so veliko bolj drastična in omenjajo resnični zgodovinski sporazum Srbov in Hrvatov, ki naj bi uredil zgodovinske meje obeh narodov. To pa je deloma možno samo na škodo Bosne in Hercegovine, ki bi postala žrtveno jagnje Velike Srbije in Velike Hrvaške, za kar je seveda zvezna administracija velika ovira. V tej zvezi govore o upravičeni zaskrbljenosti bosanskega predsednika Izetbegoviča, ki je Musliman in torej pripadnik tretjega naroda, živečega poleg Srbov in Hrvatov v Bosni, in ki bi bil žrtvovan. To je izredno resno vprašanje, taki načrti niso enostavni in ne morejo biti izvedeni brez prelivanja krvi.
O vsem tem piše v komentarju včerajšnja Borba, ki povezuje takšen možen razvoj z uradnim obiskom srbskega predsednika Miloševiča Grčiji. List napoveduje, da bo srbski predsednik svoj uradni obisk izkoristil na ustvarjanje nove balkanske skupnosti, ki naj bi prek Grčije omogočila vstop Srbije v Evropo. To pa naj bi plačal z zanikanjem obstoja egejskih Makedoncev, katerih ni uradna Grčija nikoli priznala in trdi, da so tudi po nacionalnosti Grki.
BOGO SAMSA
Pogajanj med vlado v Pretorii in ANC pred jesenjo skoraj zanesljivo ne bo
CAPETOVVN — Odnosi med južnoafriško vlado v Pretorii in Afriškim nacionalnim kongresom ANC bodo prav gotovo še nekaj časa ostali precej napeti, pa čeprav napovedane ustavne spremembe niso v nevarnosti. Toda za otoplitev bo treba najbrž počakati vse tja do konca leta. O tem je prepričana večina opazovalcev v Južnoafriški republiki, svoje mnenje pa opirajo na grožnje ANC, da bo prekinil predhodna pogajanja, če vlada JAR do maja ne bo ugodila seriji zahtev, med katerimi so tudi nujni ukrepi, ki naj bi zaustavili spopade med črnci v črnskih naseljih, poleg tega pa ANC zahteva tudi odstranitev obrambnega in notranjega ministra.
Po mnenju nekaterih si ANC ne more privoščiti prekinitve pogajanj, zadnje akcije pa naj bi bile le poskus, da ponovno pridobi politično pobudo, ki jo je izgubil, ko je južnoafriški predsednik De Klerk napovedal, da bo do junija dosegel preklic vseh preostalih zakonov o apartheidu. Vodstvo ANC naj bi bilo tudi oslabljeno zaradi mednarodnega priznanja De Klerko-vim pobudam in s tem povezanim ukinjanjem gospodarskih sankcij proti Južnoafriški republiki, ki jih ANC zaman še naprej zagovarja.
Afriški nacionalni kongres pa se tudi bliža svojemu prvemu kongresu na tleh Južnoafriške republike. Na kongresu, ki bo junija, bo prišlo tudi
do volitve novih voditeljev in Nelson Mandela ter ostali sedanji voditelji ANC bodo najbrž dobro pazili, da jih ne bi »preskočili« mladi ekstremisti v gibanju, ki počasi postajajo nestrpni zaradi počasnega poteka pogajanj.
Po kongresu ANC pa naj bi prišlo tudi do ponovnega zbližanja z vlado v Pretorii, seveda pod pogojem, da junija ne bo slavila radikalna linija ANC. Kdaj pa naj bi prišlo do večstrankarske konference, za katero se zavzema Afriški nacionalni kongres, pa so mnenja deljena. Nekateri menijo, da naj bi za skupno pogajalsko mizo sedli že avgusta, drugi pa zagovarjajo trditev, da voditelji ANC na kaj takega pred novembrom ne bodo pripravljeni.
Ali se obeta nov Černobil?
BERLIN — Po trditvah današnjega Berliner Zeitunga bi lahko v Černobilu prišlo do nove katastrofe. Po nekaterih podatkih naj bi se namreč zaščitna plošča, ki tehta 1.100 ton in pokriva poškodovane jedrske reaktorje že nagnila za 15 odstotkov. Po trditvah pomočnika direktorja tehničnega oddelka v Černobilu lahko pride do porušenja plošče, kar bi povzročilo strahotno katastrofo. V največ ji nevarnosti bi bilo takoj 5.000 zaposlenih v centrali, veter pa bi lahko radioaktivno sevanje ponesel tudi v precej bolj oddaljene kraje.
Kolera ogroža tudi Brazilijo
RIO DE JANEIRO Epidemija kolere, ki je v Peruju požela skoraj tisoč življenj, se počasi, a vztrajno širi proti brazilski meji. V Braziliji sicer še niso zabeleži nobenega primera okužbe, vendar so se pristojne oblasti temeljito in pravočasno organizirale. Za preventivo proti epidemiji je vlada nakazala večjo denarno vsoto, nakupila je na desetine prečiščevalnih naprav za vodo in montažnih filtrov za prečiščevanje greznic. Zdravstvena služba je prepričana, da bo s pravočasnimi ukrepi in ustreznimi navodili prebivalstvu preprečila zasičenost bolnišnic.
Premier Major na britanski TV
LONDON — Najbolj gledani tednik britanske TV si je v ponedeljek privoščil premiera Johna Majorja. V oddaji, posvečeni politikom so uredniki oddaje podali doslej neznano podobo »sivega moža v sivem«, ki je izkoristil zadnji spodrsljal železne lady in prevzel njeno mesto. Sir Major ni bil dober študent, živel je precej zanikrno in je bil skoraj bolestno negotov pri drobnih in pomembnih odločitvah. Tak je tudi ostal, pravijo njegovi sovražniki, konservativci pa so že zahtevali preiskavo o »žaljivi in škandalozni« reportaži.
Umrl režiser David Lean
V starosti 83 let je včeraj v Londonu umrl britanski režiser David Lean, avtor številnih filmov, med katerimi so najbolj znani Most na reki Kwai (1952), Lawrence Arabski (1962) in Doktor Zivago (1965), ki so bili nagrajeni z 28 oscarji, sam režiser pa je v svoji karieri dobil dva zlata kipca (Telefoto AP)
V soboto bo Špeter gostil koncert Primorske poje
ŠPETER — Letošnja revija pevskih zborov Primorska poje se bliža sklepni lazi. Zborovska manifestacija, ki jo že dvaindvajsetič uresničujeta Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske, je tokrat posvečena enemu največjih slovenskih skladateljev, Jacobusu Gallusu ob njegovi 400. obletnici smrti.
Koncertni večeri so se doslej zvrstili že v desetih krajih vzdolž državne meje in bili povsod deležni odobravanja številnega občinstva. Ta konec tedna pa bodo revije kar v šestih krajih Primorske, in sicer v petek, 19. aprila, v Sežani in Gorici, v soboto v Špetru Slovenov in Hrvatinih ter v nedeljo v Kneži in Križu. Glede sobotne prireditve v Špetru gre povedati, da je Benečija v zadnjem desetletju stalna spremljevalka revije. Prvi večer v okviru te množične zborovske manifestacije so pripravili že leta 1979 v Čedadu. Odtlej so se koncerti zvrstili v Čedadu, na Ljesah, v Špetru, Teru in na Trbižu. Na sobotnem večeru, ki bo ob 20.30 v špetrski občinski dvorani, bodo nastopili moški pevski zbor iz Štmavra (vodi ga Gabrijel Devetak), mešani pevski zbor Topničar s Trnovega (Zdravka Mikuletič), ženski pevski zbor Po-Ijubinj (Majda Lužnik), mešani pevski zbor Skala iz Gropade (Anasta-sia Purič) in oktet Šimom Gregorčič iz Kobarida (Metod Bajt).
Dežela pripravlja posvet o okolju in proizvodnih dejavnostih
PORDENON Deželni odbornik za okolje Armando Angeli je včeraj predstavil posvet, ki bo prihodnji petek in soboto v pordenonskem Avditoriju (Ul. Roma 2) pod naslovom »Ambi-entalni normativ in proizvodne dejavnosti: problemi in perspektive«. Gre za srečanje, na katerem se bodo soočile strani, ki se z različnimi pristojnostmi ukvarjajo z okoljem: tiste, ki ustvarjajo zakone, tiste, ki jih interpretirajo, in seveda tiste, ki jih morajo v okviru svojih dejavnosti spoštovati.
Dvodnevni simpozij, ki ga prireja Dežela FJK v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran, bo vodil predsednik Ustavnega sodišča prof. Ettore Gallo, udeležili pa se ga bodo prestižni predstavniki zakonodajalcev, sodstva, pravnikov in tehnikov.
Na včerajšnji predstavitvi je odbornik Angeli med drugim pojasnil, da obstaja na ambientalnem področju precejšnja zmeda, ki jo gre pripisati po eni strani dejstvu, da gre za izredno mlad sektor, po drugi strani pa njegovi neprestani evoluciji, medtem ko je stvarnost, v katero mora posegati, že dodobra obolela. Primarno pristojnost ima vsekakor država, medtem ko ima Dežela zgolj iz le-te izhajajoče pristojnosti, pridružuje pa se jima še Evropska gospodarska skupnost s svojimi smernicami. Tako sodstvo kot podjetja - je zaključil Angeli - se bodo torej lahko soočili s temi različnimi nivoji pristojnosti, ki pogosto porajajo negotovosti, le-te pa so še večje zaradi okostenelosti birokratskega aparata.
Videmska škofija zahteva odobritev zakona za zaščito jezikovnih manjšin
VIDEM Zakon za zaščito jezikovnih manjšin, ki že leta čaka v parlamentu na odobritev, je znova v središču pozornosti videmske škofije. O tem zakonskem predlogu, ki je zbudil že veliko diskusije, je škofijski tednik »Vita Cattolica« priredil okroglo mizo, ki so se je udeležili videmski škof Bat-tisti, parlamentarci Bertoli, Fachin Schiavi in Renzulli, deželni odbornik za kulturo Antonini in nekateri drugi predstavniki furlanskega avtonomističnega gibanja. Mons. Battisti je ob tej priložnosti zagotovil vso podporo svoje škofije pri zahtevi po odobritvi zakonskega predloga, do katere naj bi vsekakor prišlo še pred iztekom sedanje zakonodajne dobe.
Navzočim parlamentarcem pa je bila zaupana naloga, da posežejo pri predsedniku vlade za to, da bi odobritev zakona vključil v program nove vlade. V ta namen so zbrani tudi sklenili, da bodo sestavili delegacijo, ki bo šla s to zahtevo k predsednikoma vlade in republike, poleg tega pa je s srečanja izšel tudi predlog o ustanovitvi deželne konzulte za manjšine. Škof Battisti se je obvezal, da bo novemu vodstvu Italijanske škofovske konference posredoval zahtevo po uradni odobritvi maše vanj a v furlanskem jeziku, saj so po njegovem mnenju za to, da zakonski predlog postane državni zakon, potrebni zelo odločni koraki. Eden izmed njih je torej tudi srečanje z Andreottijem in Cossigo, do katerega bi lahko prišlo že 6. maja, ko bodo obeleževali 15. obletnico potresa.
Z ozirom na spomladansko razpoloženje na italijanskem turističnem tržišču
Slovenskim in jugoslovanskim hotelom grozi da bodo ostali prazni ali pa »prebukirani«
-p PORTOROŽ ‘ako bi lahko
Hoteli bodo prazni ali prebukirani. o vzeli razmišljanje Marina Antoloviča iz
-un.u ni lahko povzeli razmišljanje Marina Antoloviča i: Portoroškega TOP Line o razmerah na italijanskem turistič aem trgu. Ta je letos za jugoslovanske turistične delavce še Posebej zanimiv, saj so italijanski gostje lani odločilno pri-Pomogli, da turizem ni doživel zloma.
, ”Ce bi upoštevali le podatke o rezervacijah pri italijan-kih turističnih agencijah, ne bi dobili prave slike o položajna italijanskem trgu, saj rezervacij skoraj ni. Za Jugosla-Tjg je zanimanje le za kako petino tistega, kar je bilo Tani °o istem času. Iz tega pa zdaj ni mogoče delati prave anali-
Tudi domači gostje se bojijo preživeti počitnice v Jugoslaviji
j PIRAN Zadnjih pet let se število turistov, ki obiščejo ugoslavijo, iz leta v leto zmanjšuje. Tako so v Jugoslaviji i.ta 1986, ko je šlo za rekordno turistično žetev, ustvarili 10 r nekaj čez 111 milijonov nočitev domačih in tujih turis-i ' v letu 1987 jih je bilo nekaj manj kot 110 milijonov, no° kasneje 107 milijonov, leta 1989 še približno sto milijo-v n' ■ * Pa ®e komaj 88 milijonov vseh nočitev. To pomeni oh tu	za približno 21 odstotkov manj prenočitev. Že
D ] .k Podatkih bi se morali resno popraskati za ušesi, kajti tr ,0zai je bil torej,že lani več kot zaskrbljujoč. Prava katas-va, a Pa šele prihaja, to je zdaj že na dlani. Vprašanje je le, Preri vekka bo. Napovedi in ugibanj je veliko. Za približno treti i 'avo Povejmo, kakšne podatke so zabeležili v prvih luri A^snjih mesecih v piranski občini: ustvarili so 66.515 tretf i Cnik nočitev ali skoraj 40 odstotkov manj kot v prvih sto[l lanskih mesecih. Zanimivo pri tem je, da je za 22 od-°dst tv upadlo število prenočitev tujih gostov in kar za 54 sj^i °tkov število prenočitev domačih gostov. Iz tega lahko tuHiPa®0, da bo v jugoslovanskih turističnih krajih letos a^anj domačih gostov.	(B. Š.)
ze in napovedati, kaj bo poleti,« razlaga Marino Antolovič, ki pozna italijanske turistične razmere, saj je kot predstavnik Kompasa delal tudi v Benetkah. Odločale bodo lahko malenkosti, meni vodja zasebne prodajne in marketinške službe iz Portoroža. Pomembno bo to, kakšen bo razplet po zalivski vojni in kakšne bodo politične razmere v Jugoslaviji. Zdaj si nihče v Jugoslaviji ne upa samozavestno napovedati, da bodo italijanski turisti res prišli tako množično kot lani - meni Antolovič - saj starih »resnic« o jugoslovanskem turizmu ni več. »Zdaj tudi še ni jasno, do kdaj bosta Italija in Jugoslavija podaljšali možnost prehoda državne meje za italijanske državljane le z osebno izkaznico. Sreča za jugoslovanski turizem je, da italijanski turisti hitro pozabljajo nekatere slabosti. Malokdo še omenja lanske zaplete s Kninom in zamaške na jadranski magistrali. Skoraj nihče pa ni pozabil nemogočih zunajpenzionskih cen. Te bodo letos gotovo bolj odbijale italijanske turiste kot lanski politični nemiri,« trdi izkušeni turistični delavec in dodaja, da bosta imeli Slovenija in Istra nekaj prednosti pred ostalimi turističnimi cilji v Jugoslaviji.
Na milanski turistični borzi je bilo opaziti, da so mnogi jugoslovanski hotelirčki prišli na borzo kot nekakšni »padalci«, ne da bi že prej delali na italijanskem trgu in skušali vzpostaviti resne, dolgoročne poslovne stike. To pa pomeni, da so z neorganiziranimi nastopi brez strategije in izredno nizkimi cenami, ki so jih ponujali, lahko škodili tistim, ki so dolgo pripravljali sodelovanje z Italijani.
»TOP Line ima od vseh turističnih podjetij v Sloveniji in Istri pravzaprav največji delež italijanskih turistov. Naš cilj je, da dosežemo v strukturi vseh gostov 25-odstotni delež z italijanskega trga. Ob kolikor toliko sprejemljivih razmerah (normalne ne bodo) mislim, da bi moral biti obisk Italijanov v severnem delu države podoben lanskemu. Glede na to, kako so prodajali nekateri, ki so se znašli prvič na tem trgu, pa bi znalo priti celo do prebukiranja,« je o vtisih z milanske borze še povedal Antolovič.
BORIS ŠULIGOJ
Janko Tedeško ni več direktor in glavni urednik koprske TV
sijiJ^®pER — Generalni direktor RTV Slovenija dr. Janez Jerovšek je v-april u s statutarnim sklepom sveta RTV Slovenija, ki so ga sprejeli prvega dirol-a' °dločil, da bo od 15. aprila dalje hkrati opravljal tudi tudi dolžnosti
direkT u.ulocu' a.a DO °a 15- aprila dalje hkrati opravljal ttiu 11r°ya. Televizije Koper-Capodistria. Dosedanjemu direktorju in glavne-Ja„e odniku TOZD TV Koper-Capodistria Janku Tedešku - je pojasnil dr. Jerovšek - je namreč z uveljavitvijo Zakona o zavodih potekel mandat.
B. Š.
Svetovalci DSL opozarjajo na nujnost preverjanja z razpravo v deželnem svetu
Trava RS7 ~ Deželna svetovalca Demokratične stranke levice (DSL) Viezzi in zahtevt sta Predsedniku deželnega odbora predložila interpelacijo, v kateri žavni ata politično razpravo v deželnem svetu. Če je politična kriza na vsedr-PrevPrraVm dose9la groteskne tone - ugotavljata svetovalca - ni pri deželnem ga SVptanju nič boljše: po mesecih pogajanj, ki so vedno potekala zunaj deželne-krjZe p ’ se je preverjanje vrnilo na izhodiščno točko z naprestano nevarnostjo •Zkliu" ° mnenju predstavnikov DSL pa deželni svet pri tem ne more ostati J cen, zato mora priti čimprej do razprave v njem.
Portorož bo gostil kar tisoč gostincev ln turističnih delavcev iz vse Slovenije
gosti	V četrtek in petek, 18. in 19. aprila, bo v Portorožu 38. zbor
zbral Skl".in turističnih delavcev Slovenije. Organizatorji pričakujejo, da se bo zijp 1° vsaj tisoč slovenskih gostincev, ki so za svoje srečanje izbrali predah med bodo ° P?!etno turistično sezono. Gre predvsem za strokovno srečanje, saj se
tudi
RosUntekmovanja na sedmih delovnih področjih, pripravili pa Rostinstv1'1^1"8*1™6 razstave' To bo tudi priložnost za ustrezen posvet s področja
(B. Š.)
Spetič posegel glede dogovorov o rudniku Rabelj
RIM — Senator Spetič je na ministre za industrijo, delo in varstvo okolja naslovil vprašanje v zvezi z zaprtjem rabeljskega rudnika. Spetič ministre sprašuje, ali so seznanjeni s ponovnimi težavami, v katerih se je znašlo prebivalstvo Predela glede na to, da se ne spoštujejo v februarju dogovorjeni roki in načini za zaprtje rabeljskega rudnika, za njegovo varnost, sanacijo okolja in za uvedbo alternativnih gospodarskih dejavnosti, ki bi preprečile razpršitev skupnosti v tej dolini.
Spetič želi nadalje izvedeti od navedenih ministrov, kako nameravajo poseči za to, da br se čimprej uresničil sporazum med vlado, Deželo in podružnico ENI. Le na njegovi osnovi bi namreč preprečili, da se rudarji in njihove družine vrnejo v rudnik, kakor je nedavno napovedal njihov odbor v neki televizijski oddaji. Tudi tr-biški župan Rosenwirth - zaključuje Spetič - je izjavil, da se vse skupaj predolgo vleče in da- bi bilo potrebno še celo leto, medtem ko je znano, da je zaprtje rudnika dogovorjeno do najkasneje 30. junija letos.
V programu Ustanovne skupščine Italijanov tudi sestanek s Peterletom
IZOLA - Konec aprila ali v začetku maja se bodo predstavniki Ustanovne skupščine Italijanov v Jugoslaviji sešli z Lojzetom Peterletom, ki je že sprejel pobudo za tak sestanek. To je sporočil Maurizio Tremul na tiskovni konferenci izvršnega sveta oziroma vlade te skupščine. Redne tiskovne konference so tako postale glavni vir informiranja o delu in načrtih pripadnikov italijanske narodnosti v Jugoslaviji.
Na isti tiskovni konferenci se je tudi izvedelo, da predstavniki hrvaške vlade in vlade Furlanije-Julijske krajine še niso odgovorili na lansko pobudo o sestanku s predstavniki narodnosti. Zanikali so informacijo, ki je izšla v italijanskem dnevniku Trieste Oggi, po kateri naj bi peticijo o dvojnem državljanstvu italijanski vladi izročila delegacija Ustanovne skupščine Italijanov v Jugoslaviji. Izročil jo je namreč le en član omenjene delegacije v imenu več kot štiri tisoč podpisnikov in zunaj dogovorjenega protokola. Na področju sredstev javnega obveščanja nameravajo pripadniki italijanske narodnosti ustanoviti svetovalno delovno skupino, ki naj bi obdelala celotno področje in problematiko informiranja narodnosti. Na področju vzgoje in izobraževanja se nameravajo sestati s pristojnima ministroma v hrvaški in slovenski vladi in predlagati uvajanje enotnih šolskih programov za pripadnike italijanske narodnosti, ne glede na to, v kateri od obeh republik se šolajo. Natančno želijo preučiti tudi mrežo šol in vrtcev in predlagati odpiranje novih šol in vrtcev z italijanskim učnim jezikom tam, kjer bi to bilo nujno. Skupnost Italijanov želi imeti tudi večji delež v Aegidi, družbi, ki naj bi ustanovila valilnico podjetij BIG. V upravnem odboru Aegide bosta interese narnosti zastopala Livio Nefat in Maurizio Tremul.
BORIS ŠULIGOJ
Načrti za proslavitev 300-letnice rojstva velikega mojstra Tartinija
PORTOROŽ Letošnje prireditve ob 299. obletnici rojstva Giuseppeja Tartinija v Piranu so prav gotovo bolj skromno zastavljene od tistih, ki so jih že zdaj začeli snovati za prihodnje leto, ko bo ta obletnica okrogla - tristota. V Piranu razmišljajo, da bi to moral postati praznik, ki bo na kulturnem področju kar se da učinkovito predstavil Slovenijo kot del prostora Alpe-Jadran. Zdaj je tudi že jasno, da bosta poleg Slovenije sodelovali vsaj še dve deželi omenjene skupnosti - Veneto (v Padovi je Tartini preživel največji del življenja) in Furla-nija-Julijska krajina. Za vse prireditve bi po prvih in grobih ocenah morali zbrati za približno milijon mark (v dinarjih, seveda) denarja.
Letošnji spomin na velikega mojstra (ne samo glasbenika) so obudili s sobotnim koncertom v portoroškem Avditoriju, kjer je nastopil Komorni orkester RTV Slovenije z dirigentom Markom Letonjo in solistoma Moniko Skalar in Alešem Kacjanom. Izvedli so dela Claudia Monteverdija, Giuseppeja Tartinija, Giovannija Battiste Pergolesija in Antonia Vivaldija.	(B. Š.)
Z denarno pomočjo skupnosti AJ prva raziskovalna ladja v Sloveniji
PORTOROŽ Tudi Slovenija je končno le dobila prvo raziskovalno ladjo, ki je vredna tega imena. Pred kratkim so namreč v morje splavili 9,5 metra dolg gliser, ki so ga z ustrezno opremo in aparaturami opremili po načrtih strokovnjakov portoroške Morske biološke postaje ljubljanskega Inštituta za biologijo. Inštitut za biologijo je tudi lastnik raziskovalne ladje, ki bo biologom Morske biološke postaje vsekakor omogočila kakovostnejše delo na morju.
Kot je dejal direktor Inštituta za biologijo Andrej Čoki, so ladjo - stari gliser - opremili s pomočjo denarja, ki ga je skupnost Alpe-Jadran namenila za redne meritve in kontrolo morja v Tržaškem zalivu. V ta program so poleg strokovnjakov portoroške Morske biološke postaje vključeni tudi biologi iz Trsta, Benetk in Rovinja. Za opremo raziskovalne barke je tretjino sredstev prispevala Republika Slovenija, dve tretjini pa Italija.
Biolog Morske biološke postaje Janez Forte je povedal, da sta osemnajst let stari gliser v treh mesecih opremila zasebnika Milen Kalavs in Silvo Boštjančič. Raziskovalno barko poganjata dva dizelska motorja s po 145 konjskih sil moči, poleg potrebne navtične opreme pa je na njej montirana še oprema in računalnik za raziskovalno delo. Morski biologi sedaj še čakajo na dobavo avtomatske sonde, ki so jo naročili v Zahodni Avstraliji in bo strokovnjakom močno olajšala delo, da jim ne bo več potrebno jemati vzorcev. Avtomatska sonda, ki ima sedem različnih funkcij, namreč vnaša vse zahtevne podatke takoj v računalnik. S tako sondo trenutno ne razpolaga nihče v severnem delu Jadrana.
IZTOK UMER
Zaradi nespoštovanja dogovorov bo bolnišnica tožila Občino Piran
IZOLA Splošna bolnišnica Izola bo sprožila tožbo, s katero bo od Občine Piran zahtevala vrnitev sredstev, ki jih je bila vložila v gradnjo infekcijskega oddelka v Piranu. Ta objekt, ki ga je pred tremi leti bolnišnica izpraznila (a ne povsem) ob preselitvi piranskih oddelkov v izolsko bolnišnico, je namreč nedavno skupščina Občine Piran dodelila Zvezi slepih Slovenije v zameno za počitniški dom te zveze slepih (palačo Apollonio) sredi piranskega mestnega jedra ob Župančičevi ulici. Tri občine so se pred nekaj leti dogovorile, da bodo denar od prodanih objektov nekdanjih bolnišničnih oddelkov namenile za zidavo nove bolnišnične stavbe. To so v koprski in izolski občini že naredili, v piranski pa se vse bolj zdi, da se svoji obveznosti izmikajo. Zamenjave infekcijskega oddelka s palačo Apollonio brez vednosti in soglasja Splošne bolnišnice Izola je zdaj izbila sodu dno. Povrhu vsega so nekdanji infekcijski oddelek že začeli preurejati, čeprav ima v njem bolnišnica še svoje stvari in je nihče ni obvestil, da mora dokončno izprazniti prostore. Odnosi med bolnišnico in Občino Piran so se tako dokončno zaostrili.	(B. Š.)
V Sežani bodo razdelili denar od turistične takse na štiri dele
SEŽANA V sežanski občini naj bi letos s pobiranjem turistične takse zbrali okrog 1,2 milijona dinarjev. V poldrugem mesecu so na ta račun zbrali komaj 9000 din, a jih ne skrbi preveč, saj gre za obdobje, »mrtve« mesece, ko od takse, ki jo ljudje plačujejo ob prenočevanju, ni moč pričakovati kaj velikega. Pa so se na sežanskem občinskem IS (ne glede na to, da usoda zbrane takse še ni znana, saj se ne ve, če bo ostala v občinski malhi ali pristala v republiški vreči in ne glede na to, da za lani dolgujejo še 10 tisoč din, pobrali pa so jih - kot smo zapisali - v tem letu samo 9000) odločili za delitev takse. Seveda ne v zahtevani višini (se pravi okrog milijon dinarjev za štiri prosilce), pač pa so se odločili, da jim bodo razdelili za polovico manjši znesek.
Ko so razpravljali o delitvi turistične takse v občini so pudarili, da bo poslej treba denar namenjati zlasti v tako imenovane občinske ali podobne projekte, ne pa za subvencioniranje posamičnih akcij društev ali podjetij. Denar od turistične takse namreč ne more biti namenjen »drobnarijam«, saj se na ta način zelo skromna sredstva, ki se naberejo s takso, (pre)skromno izkoristijo. Tako je Vili Borjančič, član IS zadolžen za turizem, predlagal, da na novi pregledni karti sežanske občine (sofinansirana bo tudi iz takse) pri ponatisu izkoristijo zadnjo nepotiskano, »belo« stran za natis besedila, ki bi predstavilo značilnosti občine.
DUŠAN GRČA
Izvolili komisijo, ki bo pripravila osnutek tega dokumenta
Statut dolinske občinske uprave mora odražati domačo stvarnost
Pobuda Skupine 85 in krožka Istria
Zanimivi šolski izleti za spoznavanje Istre
Tudi v Dolini so na ponedeljkovi seji občinskega sveta ustanovili komisijo, ki bo na osnovi reforme krajevnih uprav pripravila osnutek občinskega statuta, za odobritev katerega pa je seveda pristojna občinska skupščina. Komisijo, ki se bo takoj lotila dela, sestavljajo svetovalci Švab (DSL), Kofol (PSI), Štefančič (SSk), Giannini (Zelena lista) in Dro-zina (KD). Župan Pečenik je poudaril, da Občina pripisuje izjemno važnost občinskemu statutu iz pravnega, a tudi s političnega zornega kota, saj bo moral ta dokument takorekoč fotografirati realno situacijo občinske stvarnosti izhajajoč iz dejstva, da živita na tem ozemlju dve narodnostni skupnosti, ki se morata, kot doslej, razvijati v enakopravnosti in v sožitju. Župan je glede tega izrecno omenil nujnost celovite enakopravnosti slovenskega jezika.
Občinski svet je med drugim odobril sklep, ki pooblašča upravo, da najame pri osrednji državni hranilnici posojilo v višini pol milijarde lir za izgradnjo prvega odsega novega občinskega vodovoda. Svetovalci pa so tudi odobrili načrt za odstranjevanje arhitektonskih pregrad v nekaterih občinskih stavbah in šolah. Podobno se projekt nanaša na osnovno šolo »Mara Samsa« pri Domju. Končno pa so še soglasno odobrili upravni sklep o kritju finančnega deficita Konzorci-alnega prevoznega podjetja ACT v letih 1987—1988. Občinski svet je nato izvolil Alda Strajna za novega predstavnika gostincev v komisiji za trgovinstvo na mesto Dina Lovrihe, za pregledovalce občinskih računov pa so bili izvoljeni Renzo Pessato, Stevo Kosmač in Boris Kuret. Po novem zakonu lahko Občina izbira pregledovalce računov med profesionalci, ki so redno vpisani v seznam urednih pregledovalcev, diplomiranih komercialistov in knjigovodij.
Kot običajno so prvi del seje posvetili županovim izjavam o raznih tekočih zadevah in posegom svetovalcev. Pečenik je med drugim sporočil, da je uprava dobila 80 milijonov lir posojila za popravilo zidov za cesto v Botač in nakazilo v višini 350 milijonov lir iz Sklada za Trst za razna javna dela. Napovedal je tudi pobudo ob 20-letnici pobratenja z občino Kočevje, glede delovanja novega aparata za merjenje akustičnega in zračnega onesnaževanja pri kamnolomu Scoria pri Borštu pa je rekel, da je KZE posredovala prve podatke, iz katerih izhaja, da onesnaževanje ne presega vrednosti, ki jih določa zakon. Svetovalec SSk Gombač je vsekakor kontestiral te podatke ter pozval Občino, naj še dalje pozorno sledi temu vprašanju. Svetovalec DSL Švab pa je posredoval občinskemu svetu zaskrbljenost KD Valentin Vodnik, ki se sooča s hudimi prostorskimi težavami, pri čemer je predlagal, naj bi nove društeve prostore uredili v stavbi, kjer je sedaj pošta. Glede novega sedeža družinske posvetovalnice pa je bil mnenja, da bi dokončno rešitev za to strukturo v bodoče morali iskati v Boljuncu.
Zaščiteno kraško območje naj po zakonu upravlja KGS
Kraška gorska skupnost je najprimernejša ustanova, ki ima vse predpogoje, da bo lahko upravljala Kraški park. To je ena izmed glavnih zahtev resolucije, ki so jo na seji dolinskega občinskega sveta ob vzdržanju zelenega Gianninija izglasovali vsi ostali. Izjava obvezuje odbor, da od deželne uprave zahteva uresničitev nekaterih pogojev, bistvenih za kraško ozemlje. Pri izdelavi zakona o Kraškem parku naj bi deželna uprava upoštevala potrebe, ki izhajajo iz specifike tega območja. Zahteva po posebni zakonski obravnavi Krasa se sklicuje predvsem na dva bistvena razloga. Velika večina prebivalcev je slovenske narodnosti, svoje »gospodarske dejavnosti in svoje kulturno izražanje od nekdaj veže na prostor, na katerem živi«; ob zaščiti pa mora zakon upoštevati še razvojno možnost, saj bi okrnitev tako globoko zakoreninjenih in značilnih dejavnosti, kot so kmetijstvo, obrtništvo in malo gostinstvo, vidno prizadelo kraško območje. Ob tem se pojavlja nujnost, »da se pri obravnavi zaščite in razvoja Krasa v pravilni meri upoštevajo želje in potrebe, ki izhajajo iz krajevne stvarnosti, predvsem iz demokratično izvoljenih občinskih svetov in skupščine KGS«.
Zato bo odbor Občine Dolina zahteval od deželne uprave, da omogoči razvoj zaščitenega naravnega območja v skladu s tradicionalno gospodarsko uporabo, zaščiti kraško prebivalstvo in
zajamči enakopravno rabo slovenskega jezika. Park naj bi upravljala KGS, zato pa naj bi ji zakon zagotovil ustrezna finančna sredstva in pooblastila za dodatno strokovno osebje. Ob tem bi KGS v imenu Dežele upravljala tudi sredstva za gospodarske posege tako znotraj parka kot izven njega, na območju KGS same. Zakon ne bo smel določati nikakršne oblike dodatnega razlaščanja, za omejitve pa naj predvideva ustrezne odškodnine.
Svetovalec SSk Mahnič je poudaril negativne posledice, ki bi jih imelo upravljanje, razdrobljeno na več manjših ustanov. V prvi vrsti je omenil birokratsko počasnost in neučinkovitost, ki bi jo prinašalo razprševanje pristojnosti do upravljanja. KGS že sedaj povezuje, podpira in usklajuje pobude raznih Občin, ne nazadnje pa je med krajevnim prebivalstvom že priznana. Odbornik Sancin (DSL) je opozoril na 5-letno uspešno upravljanje dela kraš-kega območja, ki je v pristojnosti dolinske občine. Po mnenju predstavnika zelenih Gianninija je resolucija premalo preudarna in tehnično prešibka. Njegov ugovor pa je zadeval predvsem zahtevo po novih pristojnostih KGS, češ da si je ustanova že v zvezi s sinhrotronom premalo prizadevala za zaščito ozemlja. Sledil je odgovor župana Pečenika, ki je KGS utemeljil kot ustanovo, ki je izraz vseh občinskih uprav, soudeleženih pri upravljanju kraškega območja, (dam)
Skupina 85 in kulturni krožek Istria sta včeraj predstavila tisku zanimivo pobudo namenjeno tržaškim šolam. Krožka predlagata vrsto kulturnih izletov po bližnji Istri, ki naj bi seznanili tržaške dijake z njenimi številnimi kulturnimi spomeniki in znamenitostmi. Pot ekskurzij je pripravil Alfredo Vernier in svoje predloge strnil v krajši tekst s številnimi podatki in zgodovinskim uvodom.
Predsednik Skupine 85 De Denaro je uvodoma naglasil, da nudi bližnja Istra nenavadno kulturno in spomeniško bogastvo, ki pa je mnogim še neznano. Bližina, bogastvo in seveda identiteta Istre bi lahko nudili tržaškim šolam možnost za številne in kulturno pomembne izlete. Šole se namreč pogostokrat odločajo za daljše izlete, pozabijo pa na bližnje bogastvo, ki ga nudi tudi Istra. Ob tem je treba seveda poudariti velik vpliv, ki ga je imela in ga ima istrska kultura na življenje Trsta in dežele FJK. V tem smislu lahko postane šolski izlet nekaj več kot ogled spomenikov in muzejev. De Denaro je ob tem dejal, da nameravata krožka stopiti v stik s šolskim skrbnikom, da bi potekala potovanja v Istro brez birokratskih zapletljajev.
O pomembnosti pobude je spregovoril tudi predsednik krožka Istria Marino Vocci, ki je naglasil vlogo italijanske manjšine v Istri, saj so tamkajšnji Italijani "tolmači današnje stvarnosti v Istri" in je treba zato najti z njimi sodelovanje tudi pri turističnem in kulturnem "odkrivanju" Istre. V tem smislu je italijanska narodna skupnost bistven sogovornik pri spoznavanju dežele, ki je del tržaške kulture. Prav zaradi tega sodeluje pri ponudbi poučnih ekskurzij turistična agencija Istria, ki so jo odprli v Kopru in jo upravljajo člani tamkajšnje itali-
janske narodne skupnosti. Vocci je omenil tudi sedanji trenutek v Jugoslaviji in nekatere dogodke, kot so bili spopadi na Plitvicah, ki bodo prepričali marsikaterega turista, da se ne poda v Jugoslavijo. Pobuda Skupine 85 in krožka Istria pa želi spodbuditi obiske v bližnje kraje, kjer ni napetosti, kljub etničnim razlikam.
Načelo sožitja je naglasil Claudio Geissa, ki je spregovoril v imenu agencije Istria. Dejal je, da je treba sprejemati vso istrsko stvarnost, ki jo sestavljajo Italijani, Slovenci in Hrvati. Pobude, ki nastajajo, želijo naglasiti tudi to večnarodno stvarnost, in so v tem smislu podoba nove Evrope, ki naj bi se utemeljevala na novih odnosih med narodi.
Ekskurzije po Istri je predstavil njihov avtor Alfredo Vernier. Sam je povedal, da so poti nepopolne in da je možnosti veliko več. Predlogi izvenijo predvsem kot spodbuda šolam, da se pri izbiri poučnih izletov odločijo tudi za Istro. Ob tem je Vernier naglasil, da je upošteval predvsem beneško in italijansko kulturno dediščino, kar pa noče zmanjševati slovenske in hrvaške prisotnosti. Odločil se je torej za določeno tradicijo, v zgodovinskem uvodu predstavitvenega teksta pa je naglasil pomen, ki ga je imelo prepletanje različnih kultur.
Vernier predlaga deset poti po istrski obali in njeni notranjosti. Gre vsekakor za zanimive ekskurzije, ki beležijo zgodovinske zapuščine in vplive: od beneškega pa do habsburškega. Kulturne korenine segajo seveda dlje, tja do prisotnosti rimskega imperija, ki je zapustil marsikatero pomembno sled. Izbira eksurzij je bogata in vabljiva za šole, ki morajo izbrati, kam na krajši šolski izlet.
Po dosedanjih desetih do konca še osem nastopov Primorske poje
Z nedeljskim koncertom v Križu zaključek zamejskega dela revije
Nedeljski koncert v kriškem Domu Alberta Sirka bo kronal letošnji zamejski del Primorske poje. Obenem bo to tudi drugi zborovski nastop, ki ga v okviru 22. revije organizira tržaški del Zveze slovenskih kulturnih društev. Doslej sta na našem delu Primorske uspešno zaživela koncerta na Proseku in v Zagraju, do nedeljskega srečanja v Križu pa se bosta zvrstili še reviji v Gorici-in v Špetru Slovenov.
Na odru Doma Alberta Sirka bodo nastopili ŽPZ Prosek-Kontovel (vodi ga Miran Žitko), MePZ Ciril Kosmač iz Vrtojbe (z zborovodjo Barbaro Šinigoj), MoPZ France Bevk s Šmarij (pod vodstvom Vladimira Korošca), MePZ prosvetnega društva Mačkolje (vodi ga Ignac Duh) in Komorni moški zbor Izola (pod vodstvom Oskarja Trebča). Pri izvedbi prireditve bodo s krovno kulturno ustanovo sodelovali pevci in pevke moškega in dekliškega zbora Vesna. Koncert se bo začel ob 17. uri, priložnostni pozdrav pa bo v imenu organizatorjev podal Sandor Tence.
Tudi ob letošnji izvedbi Primorske poje sta Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske izdala
spremno brošuro. V njej so navedena imena vseh nastopajočih zborov in skupin, ob tem pa še podroben spored prijavljenih skladb. Pozornost gre posvetiti prvim stranem male knjižice: uvod predstavlja razmišljanje predsednika Z SKD Aceta Mermolje o pomenu zborovske revije, ki sega veliko dlje od golega nastopanja in se uokvirja v širše razsežnosti skupnega slovenskega kulturnega prostora. Posebej je tokrat obeležen važen jubilej, ki ga s Slovenci (poleg Mozartovega leta) proslavlja glasbeni svet: gre za 400-letnico smrti Jacoba Petelina-Gallusa, velikega ustvarjalca zborovske polifonije. Priložnostne misli je v brošuri zapisal Ivan Mignozzi, dolgoletni tajnik ZPZP. Glasbeni poklon pa je bil že na novogoriškem koncertu, ko so nastopajoči izvajali zgolj Gallusove in Mozartove skladbe. V brošuri sledijo še portreti treh zaslužnih zamejskih zborovodij, in sicer Ljube Smotlak, Sveta Grgiča in Ignacija Ote, poklon lani preminulemu pevcu in dirigentu Ivanu Pangerju ter običajni pregled zborov in skupin, ki letos praznujejo jubilej ali krstni nastop na reviji, (dam)
Po pozivu predsednika ACT Rotondara
Sindikati preklicali belo stavko šoferjev
Sindikati šoferjev avtobusov Tržaškega konzorcialnega podjetja za prevoze CGIL, CISL, UIL in CISAL so včeraj preklicali belo stavko šoferjev, ki so jo oklicali zaradi zastoja pogajanj z vodstvom podjetja glede dopolnilne interne delovne pogodbe.
V	tiskovnem sporočilu sindikati obveščajo, da je predsednik upravne komisije ACT Francesco Rotondaro po oklicu stavke nemudoma sklical sindikalne organizacije, da bi nadaljevali pogajanja. Rotondaro je izjavil, da bodo pri pogajanjih upoštevali stališča sindikatov.
Sindikalne organizacije so pozitivno sprejele predsednikov poziv in ga ocenile kot pobudo, 'ki odpira pot možnemu zaključku pogajanj v kratkem času". Sestanek z upravno komisijo podjetja bo 23. t.m., do takrat pa se bodo sindikalni predstavniki in predstavniki podjetja srečali za to, da bi skupaj rešili nekatera tehnična vprašanja. Sestavili naj bi tudi predlog, ki bi lahko služil kot osnova za sklenitev sporazuma.
V	svojem tiskovnem sporočilu pa se sindikati sklicujejo tudi na težave, ki bi jih povzročila bela stavka šoferjev. Zaradi težav v mestnem prometu, ki otežkočajo in podaljšujejo vožnje, bi odpadlo vsaj 200 od 5.500 dnevnih voženj. To bi vsekakor oškodovalo lepo število potnikov.
Bele stavke šoferjev torej ne bo, sindikati pa so potrdili celodnevno stavko, ki bo 2. maja. Stavka bo seveda odpadla, če bodo do tistega dne podpisali novo pogodbo o notranjih izboljšavah delovne pogodbe.
pismi uredništvu
Pot pokončnosti edina pravilna
Spoštovani prijatelji,
v zadnjem obdobju stavke na Primorskem dnevniku so tisk v Sloveniji (posebno Delo in Neodvisni dnevnik iz Ljubljane) ter krajevni italijanski tisk in dnevnik italijanske manjšine v Jugoslaviji objavili s poudarkom vest, ki bi morala doseči tudi bralce PD.
Prvič v več kot stoletni zgodovini nacionaliz-
ma in fašizma v Trstu in na Primorskem sta bila novofašištična predstavnika - Marco Coassin in Piero Tononi - prisiljena, če sta se hotela rešiti kazenskega postopka, da podpišeta javno opravičilo (ob istočasnem prevzemu sodnih stroškov v lastno breme), ker sta žalila, posebno z izrazom »s’ciavo«, slovenskega predstavnika, prof. Sama Pahorja.
Precedens, ki ga ustvarja ta dogodek, je zelo pomemben, ker žalitev ni osebnega temveč etničnega značaja, je običajna in starodavna ter prav tista, ki jo je celo nacionalistični tržaški župan (Staffieri - izvoljen z glasovi Liste za Trst in PSI) pred leti brez sramu proglasil za nedolžen izraz. Gre torej za odmevno javno lekcijo nacionalfašistom in za uspeh tako za celotno slovensko skupnost v Italiji kot za vse Italijane, ki nočejo, da bi kdo delal zmedo med častivredno italijansko kulturo in narodnostjo ter med sramoto nacionalizma in rasizma.
Ta dosežek, ki se zdi zgodovinskega pomena, je prof. Pahor dosegel, ker se ni bal niti se ni pomišljal spraviti svoje žaljivce pred sodnika, pri tem pa je imel na svoji strani zelo korektno pričevanje policijskih organov, ki so prisostvovali dogodku.
Po moji sodbi ta primer ponovno dokazuje, da je pot pokončnosti, odločnosti in zakonitosti, brez zagnanosti pa tudi brez popuščanja, edina,
ki da v boju za enakopravnost narodnosti stvarne rezultate, čeprav protagoniste včasih to prav drago stane.
V to smer se torej morajo gibati z globljim prepričanjem in večjo pripravljenostjo slovenski in italijanski demokrati.
Nacionalisti in novofašisti gotovo niso postali jagnjeta in demokrati, ker so bili prisiljeni, da se opravičijo, temveč so dakazali, da je njihova edina moč naša popustljivost.
To velja tudi za vse tiste politike, ki pod simboli demokratičnih strank izpričujejo z dejanji proti narodnosti Slovencev in časti Italijanov nacionalizem, ki je moralno in materialno mnogo nevarnejši od besednih in stvarnih izpadov oseb, ki se priznavajo za fašiste.
Paolo Parovel
O proslavi v Zgoniku
Spoštovani gospod urednik,
Dne 12. aprila 1991 ste objavili članek, ki govori o sestanku predstavnikov športnih, kulturnih in političnih organizacij in osnovnih šol, ki delujejo na območju zgoniške občine, da v sodelovanju s krajevno upravo pripravijo vsakoletno proslavo ob obletnici osvoboditve. Rad bi tisto poročilo samo dopolnil s predlogom, ki sem ga iznesel in ki je bil široko obravnavan na tisti seji, da se namreč prisotnost uradnih povabljencev razširi tudi na župnijsko skupnost. Predlog so osvojili vsi prisotni predstavniki in pooblastili so župana, da stopi v stik z domačim župnikom in ga uradno povabi na proslavo.
Jožko Gruden, tajnik zgoniške sekcije SSk
V Kraški galeriji bo razstava ljudskih noš
Tržaški obrtniki so na kongresu potrdili svojo vlogo
Zadruga 'Naš Kras" vabi v soboto ob 20.30 na odprtje razstave "Ljudska noša včeraj in danes", ki bo v Kraški galeriji v Repnu. Pri organizaciji zanimive pobude sodeluje tudi KD "Kraški dom", največja zasluga pa gre vsekakor skupini žensk, ki so razstavo pripravile.
V Kraški galeriji bodo prikazali predvsem ženske noše in njihove zanimivosti, saj so se tudi nekoč ženska oblačila spreminjala in bila podvržena določenim modam. Spremembe seveda niso bile tako drastične kot danes, vendar je vsaka generacija prinesla novosti, včasih večje, včasih manjše, kot so lahko drugačne barve krila, okrasnih trakov in predpasnikov. Konstanta so bili motivi vezenin, ki so krasili peče in oplečja, in izdelava noš.
O samem delu je v vabilu Marta Košuta med drugim napisala: »Ko se je naša skupina sestala, da bi obnovila tržaško nošo zahodnega Krasa, smo se najprej poglobile v razumevanje originalnih ljudskih motivov, ugotavljale razlike, ki jih je zaznati na Tržaškem, in prepoznavale specifiko vzorcev, ki ločujejo vas od vasi. Šele potem smo se odločile za realizacijo enega ali drugega motiva. V spomin se nam je vtisnila dediščina naših prednic, ta skromni, ženski delež kulture, ki je prehajala od matere na hčer.«
Delo je torej potekalo z veliko ljubeznijo, hkrati pa z raziskovalnimi metodami in podrobnim zapaža-njem razlik in posebnosti. Ljubitelji noš bodo vsekakor prišli na svoj račun.
Razstava bo odprta do 2. junija in sicer ob nedeljah in praznikih od 11. ure do 12.30 ter od 15. do 18. ure.
Tržaško obrtniško združenje CNA je očitno zadovoljno s potekom pokrajinskega kongresa, ki je bil 15. t. m. Združenje je namreč prejelo vrsto priznanj s strani oblasti in hkrati je lahko potrdilo svojo vlogo v tržaškem gospodarstvu. Na kongresu so bili med drugim prisotni tržaški župan Richetti, predsednik Pokrajine Crozzoli in tudi obrtniki italijanske narodne skupnosti v Jugoslaviji. Vabilu so se tako odzvali Italijanski zasebni podjetniki iz Istre in z Reke ter predstavniki demokratične Diete.
Uvodno poročilo je imel predsednik Združenja Renato Chicco, spregovoril pa je tudi tajnik Mauro De Biasi. Oba sta naglasila pomen obrtništva na Tržaškem in ponovila predloge Združenja za nadaljnji razvoj dejavnosti. Večji obrtniški obrati naj bi uspevali predvsem v mestni okolici, mestno središče pa naj bi odpirali predvsem delavnicam za izdelavo visoko kakovostnih izdelkov, skratka, umetniški obrti.
O pomenu obrtniških dejavnostih je ob zaključku pokrajinskega kongresa spregovoril tudi deželni tajnik Združenja Roberto Cosolini. Naglasil je, da se tržaško Združenje neprestano veča in se razvija na poti Evrope. V tem smislu lahko igra prav Trst pomembno vlogo. Cosolini je napovedal tudi deželni kongres, ki bo 25. maja prav v našem mestu.
Napovedane so bile za nedeljo, 26. maja
Jusarske volitve morda
šele zadnje dni junija
S seje upravnega odbora naše osrednje glasbene ustanove
Pri Glasbeni matici vneto iščejo izhod iz sedanje finančne stiske
Jusarske volitve v nekaterih vaseh tržaške občine, ki so bile napovedane za nedeljo, 26. maja, so bile po nalogu prefekta uradno odložene na kasnejši datum. Dr. Eustachio De Feli-ce, ki je to sporočilo pred kratkim posredoval Občini Trst, ni utemeljil tega svojega sklepa, ki ga je treba najbrž povezati z organizacijskimi težavami predvsem v zvezi z ureditvijo volišč. Ni izključeno, da bodo jusarske volitve v nedeljo, 30. junija, ko se bomo v Furlaniji-Julijski krajini izrekali o treh ljudskih referendumih o zaščiti okolja, govori pa se tudi o prvi nedelji v juliju.
Volitve zadevajo obnovitev jusar-skih odborov pri Banih, v Bazovici, Gropadit Trebčah, Barkovljah, Lo-njerju, Skednju ter na Kontovelu, Opčinah, Proseku, Rocolu in Padri-čah. Volitve zanimajo vsega skupaj nekaj nad petdeset tisoč volilnih upravičencev, volišč pa bo 81. Volilno Pravico imajo volilci, ki imajo stalno bivališče v določenem kraju, volitve Pa potekajo po klasičnem večinskem sistemu, ki je v veljavi v občinah z manj kot pet tisoč prebivalci.
Prve jusarske volitve v tržaški občini so bile leta 1986, mestna uprava Pa ni nikoli priznala novoizvoljenim odborom konkretnih pristojnosti pri upravljanju jusarske imovine in tudi ne potrebne finančne avtonomije, kar je seveda ustvarjalo hude težave ju-sarskim upraviteljem. Spori med Občino in jusarji so se vrstili kot na tekočem traku, najbolj značilna pa je bila afera okrog gradnje sinhrotrona. Del svetlobnega pospeševalnika namreč gradijo tudi na jusarskem območju, ustrezna dovoljenja za zasedbo zemljišča pa je podpisal župan Richetti ob nasprotovanju jusarjev, ki so se glede tega pritožili na Deželno
upravno sodišče (TAR). Sodišče je vsekakor dalo prav Občini in družbi »Sincrotrone Trieste«, v razsodbi pa je prevladala logika dvojnega merila. V Furlaniji namreč deželna uprava priznava jusarskim odborom pravico, da brez posredovanja neposredno odločajo o prodaji (ali najemu) jusarske imovine, pri nas pa se to žal ne dogaja. Zakona ni mogoče tolmačiti na en način v Furlaniji, popolnoma nasprotno pa v tržaški pokrajini.
Manifestacija za Kurdistan
Danes popoldne bo na Trgu Unita manifestacija v znak solidarnost z nesrečnim kurdskim narodom, ki se znova bori za preživetje. K manifestaciji, ki se bo začela ob 18.30, so pristopile številne organizacije in stranke. V letaku, ki vabi ljudi na shod, je med drugim rečeno, da so Kurdi znova žrtve krvavega zatiranja, zato potrebujejo stvarno solidarnost svetovnega javnega mnenja.
Organizacija Združenih narodov, piše še v letaku, mora izkazati Kurdom isto solidarnost, ki jo je pred kratkim izkazala Kuvajtu, pri čemer naj se posluži vseh miroljubnih sredstev, ki jih ima na razpolago. Končno pa poziv k udeležbi na shodu vsebuje še zahtevo, naj italijanska vlada (v sodelovanju z državami Evropske skupnosti) poseže za konkretno pomoč Kurdom.
Je na obzorju težke finančne krize Glasbene matice vendarle kaj novega, obetajočega? Na to vedno bolj zaskrbljujoče vprašanje je na ponedeljkovi seji upravnega odbora GM skušal odgovoriti njegov predsednik Adrijan Semen, ko je upravni odbor seznanil z vsebino pisma, ki ga je 11. marca naslovil na deželnega odbornika za finance Rinaldija in pa s telegramom, ki so ga osrednje slovenske ustanove GM, NŠK, SLORI in Slovenski šolski center v Špetru v Beneški Sloveniji naslovili na predsednika deželnega odbora Biasuttija, s prošnjo za sprejem.
V pismu deželnemu odborniku za finance Rinaldiju se predsednik GM Semen sklicuje na čl. 14 zakona št. 9 z dne 9. 1. 91 v pričakovanju deželnega zakona, ki bo določil način in postopek za nakazilo prispevkov za kulturne pobude in organizacije oz. ustanove slovenske narodnostne skupnosti, pri čemer so vključeni tudi stroški za šolo glasbenega centra E. Komel v Gorici glede na skupno voljo obeh šol za njuno združitev v eno organizacijo. V pismu je izražena prošnja, da bi dežela v času do zaključka zakonskega in administrativnega postopka za izplačilo zaprošenega prispevka, omogočila s pismenim pooblastilom TKB ustrezno izplačilo, ki ga je banka pripravljena financirati.
Odgovora na to pismo upravni odbor GM doslej še ni prejel, vendar se pričakuje, da bo prišel še v tem tednu in seveda, da bo pozitiven. Prav tako se pričakuje, da bo tudi v tem tednu predsednik deželnega odbora Biasutti odgovoril na brzojavko, ki so mu jo naslovili od-
govorni predstavniki prej omenjenih štirih slovenskih kulturnih ustanov.
Upravni odbor je sporočila predsednika Semena vzel na znanje, kakor tudi njegovo ugotovitev, da se spričo zavlačevanja vsakršnega ukrepa pristojnih oblasti, krizno stanje Glasbene matice iz dneva v dan zaostruje in ogroža celotno njeno delovanje.
Po izčrpni razpravi je upravni odbor na predsednikov predlog zato menil, da je zdaj nujno potrebno sklicanje rednega občnega zbora, ki je bil doslej odlagan, prav v pričakovanju nekaterih pomembnih odgovorov za izhod iz finančne krize in bodočnost za naše osrednje glasbene ustanove. Datum občnega zbora je bil določen za 27. maj t. 1. v upanju, da se bo do takrat položaj vsaj delno razčistil in da ne bo treba seči po kakšnih usodnih ukrepih.
V	tej zvezi je ravnatelj šole GM v Gorici prof. Silvan Križmančič seznanil upravni odbor s svojimi pogovori s predstavnico glasbene šole centra E. Komel v Gorici o vprašanju združitve obeh šol. Iz povedanega izhaja, da združitvena dobra volja obstaja na obeh straneh, ki se kaže tudi v sicer dobrem sodelovanju med obema šolama, da pa je očitno, da združitev ni toliko odvisna od vodstev obeh šol, kot predvsem od političnega dogovora, ki pa žal kasni.
V	nadaljevanju je tekla beseda o bodoči koncertni sezoni, pri čemer je bila nakazana tudi možnost, da bi v pomanjkanju finančnih sredstev namesto redne abonmajske sezone
uvedli sezono brez abonmaja z večjim poudarkom na domačih izvajalcih, da pa bi obenem tudi izkoristili vsako priložnost za nastope gostujočih ansamblov in posameznikov, če bi zanje bilo finančno kritje. Vsekakor zadnja beseda o abonmajski sezoni še ni padla.
Glede zaključnih šolskih akademij, ki so v zadnjih letih bile v luteranski angeličanski cerkvi na Trgu Panfili, je ravnatelj šole GM prof. Grgič menil, da bi te vsekakor morale biti tudi letos, da pa bi jih omejili na dve ali tri in da bi se posluži-li zanje tudi drugih prostorov. Ravnatelj prof. Grgič je nadalje omenil srečanje mladih glasbenikov treh dežel, ki bi moralo biti letos v Trstu, katerega izvedba pa je možna le, če bodo dodeljena sicer obljubljena finančna sredstva. Za tržaško kulturo bi bilo vsekakor zelo negativno, če bi to vsestransko pomembno srečanje na mejah srednje Evrope moralo odpasti zaradi nekaj milijonov lir.
Ravnatelj Grgič je na koncu še sporočil, da prirejata Društvo glasbenih pedagogov Primorske in Glasbena matica prvo tekmovanje Primorske za harmonikarje in kitariste. Harmonikarji bodo tekmovali 18. maja v Ajdovščini, kitaristi pa 1. junija v Ilirski Bistrici.
In na koncu še sporočilo - po 14 letih zapušča Glasbeno matico njena prizadevna in vsestransko sposobna upravna moč Marta Žigono-va, ki pa bo do konca šolskega leta še nudila svoje izkušnje in pomoč. Upravni odbor ji je izrekel zahvalo za njeno delo in ji zaželel kar največ uspehov v novi zasebni dejavnosti. (jk)
Za naše mesto predlaga namestitev posebnih ploščadi na odprtem morju
Jamstveni odbor poziva na javno razpravo o varnostnih ukrepih v pristaniških območjih
Po sporazumu med sindikati in vodstvom Burla Garofola
Na oddelku za splošno kirurgijo so bolničarji preklicali stavko
Prvenstveno skrb bi morali posvetiti varnosti v lukah in ?a morju: hudi nesreči, do katerih je pred nekaj dnevi pri-sl° pred Livornom in v Genovskem zalivu, opozarjata na nujo, da se je treba zavarovati pred možnostmi nesreč na Ptorju, ki se lahko sprevržejo v pravo katastrofo. Poziv so na včerajšnji tiskovni konferenci ponovili člani mestnega Jamstvenega odbora z zahtevo, da bi se o tem pomembnem Vprašanju začela javna razprava. V tej razpravi, trdijo člani rzaškega jamstvenega odbora, pa morajo sodelovati obča-ni' javne uprave in industrijski krogi.
Obravnavati možnost ekoloških katastrof zgolj z vidika statističnih podatkov je lahko zelo nevarno, kajti vedno Pogostejši pojav človeških napak med vzroki nesreč in nji-°Ve neizpodbitno zastrašujoče posledice se ne ozirajo na zakonitosti statistične vede. In ker bi morala biti prvenstve-a skrb vseh v preprečevanju nesreč oziroma v zmanjSevata Posledic, ko do katastrof pride, bi vsekakor morali imeti Ptednost preventivni ukrepi. Takšne ugotovitve so na vče-ajsnji tiskovni konferenci med drugimi ponovili poslanec 8L VViller Bordon, tržaška občinska svetovalka iste stran-. ® Ester Pacor in dekan fakultete za znanstvene vede na zaški univerzi Giacomo Costa, jj .tališča, ki so jih na včerajšnji tiskovni konferenci iznes-elani jamstvenega odbora, bodo ponovno poudarili na skfnem srečanju, ki bo 11. maja. Takrat bodo celotnemu orih U vPrašanj skušali dati še večjo odmevnost. Jamstveni °or' ki je nastal v znak protesta proti hipotezam družb
Monteshell in Seastock o nastanitvi skladišč utekočinjenega plina, imajo glede omenjenih projektov v luči zadnjih nesreč vedno več dvomov. Skladišče plina v neposredni bližini naftnega terminala je vse prej kot varno, pravijo člani tega odbora, predvsem ob upoštevanju dejstva, da lahko čoveške napake predvsem v krajih, ki so z varnostnega vidika premalo zaščiteni, v bistvu izničijo možnost izračunavanja realnih možnosti okvar oziroma nesreč.
Zato bi bilo treba čimprej preučiti položaj vsakega obmorskega kraja posebej in se odločiti za razne zaščitne ukrepe: za Trst, so dejali med včerajšnjo tiskovno konferenco, bi lahko vsaj delno rešitev predstavljala namestitev ploščadi na morju, ki bi jih uporabljali kot terminal za plin in nafto. Ob tem bi morali poskrbeti še za nov nadzorni organ, pri čemer bi se lahko zgledovali po podobnih, ki jih imajo severnoevropska pristanišča.
Udeleženci včerajšnjega srečanja so med drugim opozorili tudi na raziskavo o varnosti na tržaškem pristaniškem področju, ki jo je na pobudo dežele izdelala družba Eidos, vendar so pri tem opomnili, da so jo mnogi brali v preveč optimističnem duhu.
V zvezi s prizadevanji, da bi bil prevoz nafte po morju z vidika zaščite okolja čimbolj varen, gre omeniti projekt o izgradnji ekološkega »super tankerja« E3 TANKER (evropski, ekološki, ekonomski). Pri projektu, za katerega se je pet največjih evropskih ladjarskih družb dogovorilo novembra lani, sodeluje tudi družba Fincantieri.
Bolničarji oddelka za splošno kirurgijo v otroški bolnišnici ne bodo stavkali. Tako so se odločili po srečanju, ki so ga sindikalni predstavniki imeli s predsednikom upravnega sveta bolnišnice Mariom Bercetom in primarijem Giampaolom Mandruzzatom, ki je tudi direktor inštituta Burlo Garofolo.
Na srečanju so se domenili, da bodo na omenjenem oddelku ponovno vzpostavili stanje, ki je vladalo pred premestitvijo enega od bolničarjev. Prav ta premestitev oziroma posledice, ki bi nastale pri določanju urnikov, je namreč dala povod za radikalne akcije bolničarjev za stavke.
Na srečanju pa je tekla beseda tudi o drugih, splošnejših problemih osebja otroške bolnišnice. Predstavniki sindikatov in vodstva so se domenili, da se bodo pred koncem maja začeli dvostranski pogovori o delovni organizaciji in o perečem vprašanju pomanjkanja osebja. Glede slednjega vprašanja so sindikalisti poudarili, da za bolnišnico Burlo Garofolo sploh ni izdelan pravi organigram (Burlo ni v pristoj-
Spodbudna priznanja krožka Alberti za slovenske dijake in Založništvo
tPr red dnevi se je zaključil likovno-1 rn ar^i natečaj, namenjen izključn rn7njŠinskim jezikom, katerega org. Alb °r ie tržaški študijski krože vi^ti' Namen natečaja je bil uvelji pr ,'atroško in mladinsko literaturo i trato' tudi mlajšo generacijo ilu: čaia riev, kar je organizatorjem nat< aj® Popolnoma uspelo, ttien' zaPišemo, da je bil natečaj n< Za] Jen„ novim izdajam manjšinski skimbiš. neobjavljenim mladir 1(0 tekstom in ilustracijam ter izde učencev in dijakov na področj Usr/k6 .ter literarne ustvarjalnost šol v bi 50 ga doživeli dijaki naši tuJ- Založništvo tržaškega tiska, p zelo ment°rji oziroma profesorji, je b no 7 s,Pudhuden. Tako je bilo nagraje j0 aložništvo tržaškega tiska za izdt . lmske pravljice Mjute povasnici Za ilustrirala Alessandra D'Esti orafredni° šolo se je uvrstil med ni šolp6nCe tretji razred nižje srednj Ms ■ S Ratinare z izdelkom dijako ka lana Corettija in Andreja Močiln
ka v '-orettija m Andreja Mocilr Bati !-Sta Se pod vodstvom prof. Luči . Predstavila s spisom v nareč rih no-j®U.edce ' Gre za pripoved o š
razr	Je za dijake omenjenei
ue ®.da sad večletnega spoznavan stonJ9*? seveda tudi posebnega p doli„ i ed nagrajenci so tudi učer ruske šole S. Gregorčič z likov]
mentorico prof. Jasno Merku, ki je sama tudi prejela priznanje za ilustracijo zgodbe Marko in note (tekst je napisala Nadja Kriščak) o otroku, ki se uči violine in se ob tem dogovori s škratom, da »odpelje« vse note. Toda življenje brez zvokov je pusto in skesanemu fantku priskoči na pomoč drobna vila, ki mu ponovno vzbudi ljubezen do glasbe.
V komisiji, ki je ocenjevala tekste in ilustracije, so bili priznani strokovnjaki s področja otroške literature in ilustracije; med temi predstavniki ministrstva za šolstvo in češki ilustrator Štefan Zavrek.
»Študijskemu krožku za mladinsko književnost Alberti gre brez dvoma pohvala, da se ukvarja s pobudami, ki so privlačne za naše šole, za spoznavanje mladinske literature in za ovrednotenje dela ilustratorjev pri opremljanju mladinskih knjig, kot tudi učenja dijakov raznih tehnik ilustracije,« nam je ob priznanjupovedala Jasna Merku, (ni)
• Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti je včeraj sprejel na vljudnostni obisk novega tržaškega kvestorja Alfreda Lazzerinija. V pogovoru sta se Biasutti in Lazzerini zaustavila predvsem pri vprašanju javnega reda v Trstu in prisotnosti številnih albanskih beguncev.
Zaradi posesti 15 gramov hašiša karabinjerji aretirali mladeniča
Da bi preventivno preprečili morebitno kriminalno dejavnost, so tržaški karabinjerji izpelali v zadnjih treh dneh širokopotezno in kapilarno akcijo, pri kateri so se poslužili tudi posebno izurjenih psov. V tem okviru so sporočili, da so zaradi posesti mamil aretirali 23-letnega Emilia Soldaja iz Mercalla pri Vare-seju in 19-letnega Flavia Pezzolata, ki je doma iz Adrie pri Rovigu. Pri sebi sta imela skupno 15 gramov hašiša.
Karabinjerji so tudi prijavili 19-letnega vojaka Oscarja Gottija iz Bergama, ker se je med preiskavo pokazalo, da je imel pri sebi 1,3 grama »dima«.
Zelo aktivni so možje postave bili tudi pri ugotavljanju prometnih prekrškov. Pregledali so okrog 100 avtomobilov, identificirali 350 oseb, zaradi nespoštovanja prometnih predpisov pa priselili 20 glob.
Sam okradenec prijel žeparja in ga zadržal do prihoda agentov
Eden od dveh žeparjev, ki sta bila včeraj zjutraj »na delu« na avtobusu št. 6, ni imel sreče. Sam okradenec se je pognal za njim, ga prijel in nato izročil policiji. Kot so agenti ugotovili na podlagi njegovega potnega lista, je tuja lastnina zamikala 21-letnega čilskega državljana Sancheza Salinasa Francisca Javinerja.
Kot žrtev sta si na natrpanem avtobusu pajdaša izbrala listnico 46-letnega Micheleja Mercadanteja, ki stanuje v Drevoredu Sanzio 15/1. Z izgovorom, da je gneča, sta se stiskala k njemu, ga nekajkrat tudi porinila vstran, tako da je moški postal pozoren. Ko je ob izstopni postaji v Ulici Carducci zagledal, da sta se na vrat na nos pognala z avtobusa, mu je bilo takoj jasno, koliko je ura. Otipal je, da nima več denarnice, in še v istem hipu skočil za njima. Ker sta se ločila, si je izbral Javinerja, ga dohitel in pridržal. Imel je srečo, saj je prav on imel pri sebi ukradeno denarnico. Ob pomoči mimoidočih, ki so poklicali policijo, ga je Mer-cadante zadržal nekaj minut, nato pa izročil agentom, ki so ga kajpak aretirali zaradi tatvine v obremenilnih okoliščinah. Njegovemu pajdašu je uspelo, da je vzel pot pod noge in da je zabrisal za sabo vsako sled, kajti kljub takojšnji izvidniški vožnji ga agentje niso izsledili.
nosti Krajevne zdravstvene ustanove, ampak je odvisen neposredno od ministrstva za zdravstvo), zato je tudi ugotavljanje manjkajočega števila osebja nemogoče. »Jasno je vsekakor,« je poudaril predstavnik CGIL Sergio Fuccaro, »da povzroča ta problem velike težave in da se morajo bolničarji v sedanji zasedbi zelo naprezati, če hočejo kriti vse izmene.«
»Glas harmonike« 1. maja pri Domju
Kulturno društvo Fran Venturini od Domja prireja na dan 1. maja 1991 ob 14. uri v centru Anton Ukmar-Miro pri Domju tradicionalno mednarodno srečanje godcev na diatonično harmoniko z naslovom »Glas harmonike«.
Revija »Glas harmonike« je pomembno srečanje med ljubitelji tega ljudskega glasbila iz dežel območja Alpe-Jadrana. V prejšnjih izvedbah so se revije udeležili godci s Tržaškega, iz Furlanije, Benečije, avstrijske Koroške, Istre in Slovenije. Reviji »Glas harmonike« sledi zato vsako leto več ljubiteljev diatonične harmonike in ljudske glasbe in kulture na sploh.
Prireditev spada tudi v okvir praznovanja Praznika Dela in bo marsikomu omogočila, da lahko na prijeten in nevsakdanji način praznuje 1. maj -praznik dela, ki pa je tradicionalno posvečen tudi vzgajanju ljudi h kulturi omikanega sožitja in miru med narodi.
Zapustil nas je naš dragi
Luciana Ražam
Pogreb bo danes, 17. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Dolino.
Žalostno vest sporočajo: žena Ema, sin Denis in hči Suzana z možem.
Dolina, 17. aprila 1991
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in očeta
Antonia Covola
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Žena Giuliana, hčerke Sara, Sonia, Serena in Suzana
Trebče, 17. aprila 1991
Pri Sv. Ani še vedno čakajo na dostojen spomenik padlim
Bliža se 25. april, državni praznik, posvečen osvoboditvi italijanske države izpod nacifašizma, ki ga bodo tudi letos spremljale razne spominske svečanosti pred spomeniki in spominskimi obeležji v samem mestu, kot tudi v okoliških občinah in krajih, kjer stoje številni spomeniki padlim za svobodo.
Tudi tokrat se bodo Tržačani, predvsem prebivalci Sv. Ane, Ko-lonkovca in Skednja, zaustavili pred spominskim obeležjem, ki stoji v bližini vhoda na tržaško pokopališče. Ni predvidena posebna svečanost z govori in morebitnim kulturnim sporedom, kot je bilo to na raznih preteklih svečanostih. Zato pa predstavniki Odbora za postavitev spomenika vabijo ljudi, da se na dan 25. aprila zberejo od 10. do 12. ure pred spominskim obeležjem in tam položijo cvetje in vence.
Odbor za postavitev spomenika, ki bi bil posvečen padlim s tega območja, se je v času od zadnje svečanosti nekajkrat sestal. Na teh sestankih pa so lahko člani odbora samo z obžalovanjem ugotovili, da se zadeva glede postavitve tega spomenika ni premaknila z mrtve točke, čeprav je odbor predložil občinski upravi vso potrebno dokumentacijo ter so se za rešitev tega problema odločno zavzele antifašistične in borčevske organizacije; pred leti pa je bil izveden tudi natečaj za izdelavo načrta o samem spomeniku in ureditvi njegove okolice.
V vseh teh letih so naši ljudje sodelovali pri nabiralnih akcijah za kritje stroškov v zvezi s postavitvijo spomenika, ki bi bil edini v našem mestu, poleg seveda tržaške Rižarne, namenjen tistim, ki so padli v bojih za osvoboditev mesta, v boju proti nacifašizmu.
Organizatorji spominske svečanosti pred spominskim obeležjem pri Sv. Ani upajo, da bodo s številno udeležbo antifašistov slovenske in italijanske narodnosti ponovno opozorili oblasti na ta problem in na potrebo njegove rešitve, (ni)
V Nabrežini srečanje o izboljšanju službe konzorcija ACT
Predsednik generalne skupščine prevoznega konzorcija ACT Luigi We-ber se je pred kratkim sestal z novim devinsko-nabrežinskim županom Cal-dijem in z odbornico za urbanistiko Rito Contento, s katerima se je pogovarjal o javni prevozni službi v tej občini. Beseda je med drugim tekla o spremembi avtobusne proge št. 44, ki jo je zahtevalo prebivalstvo in ki jo bodo po Webrovem zagotovilu izvedli v najkrajšem času. Izostati pa seveda ni mogel niti pereč problem službe ACT oziroma ovir na Obalni cesti, glede katerega pa so se sogovorniki dogovorili za nov sestanek, ki naj bi se ga udeležili tudi tehniki.
Upravni svet Iacp
Tržaški zavod za ljudska stanovanja (IACP) namerava investirati 2,76 milijarde lir za izredna vzdrževalna dela, s katerimi bi uredil pomemben del svojega nepremičninskega premoženja v tržaški pokrajini. Tako je sklenil upravni svet tržaškega IACP, ki je na isti seji sprejel še vrsto pomembnejših sklepov. Eden izmed teh npr. zadeva ureditev zelenja v komprenzoriju mi-ramarskega Mednarodnega centra za teoretsko fiziko.
razne prireditve
V Slovenskem kulturnem klubu, Ul.
Donizetti 3, bo v soboto, 20. t. m., predaval pisatelj ALOJZ REBULA na temo ' KOCBEK - ČLOVEK, UMETNIK, MISLEC". Začetek ob 18.30.
Klub prijateljstva vabi danes, 17. t. m., ob 16.30 na srečanje v Ul. Donizetti 3. Govoril bo dr. Boris Kariš o temi: DUŠEVNI RAZVOJ Z VIDIKA ANTROPOLOGIJE. Sledi družabnost.
OBVESTILO
Tajništvo Primorskega dnevnika je na razpolago za stranke in sprejemanje prispevkov vsak delavnik od 10. ure dalje.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
TRIPTIH
Achille Cantpanile
Vojna - Kosilo v naravi
x,	Dano Fo
Se tat ne more pošteno krasti
Režija Sergej Verč
Premiera V PETEK, 19. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Abonma RED A.
Ponovitvi: V SOBOTO, 20. aprila, ob 20.30 - Abonma RED B V NEDELJO, 21. aprila, ob 16.00 - Abonma RED C
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
prireja jutri, 18. t. m.,
predavanje na temo
PO SLEDEH SOŠKE FRONTE V JULIJSKIH ALPAH
Predavatelj Marko SIMIČ
bo svoje predavanje opremil z diapozitivi in glasbo.
Vabljeni v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30.
gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
Operna sezona 1990/91
V petek, 26. t. m., ob 20. uri (red A) premiera opere PITTORI FIAMMINGHI A. Smareglie. Dirigent Gianfranco Mašini; režija Lorenzo Mariani. Ponovitve do
16.	maja.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
razstave
V	TK galeriji bo jutri, 18. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Giorgia Valvasso-rija OBJEKTI IN RISBE.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je odprta razstava Lojzeta SPACALA. Razstava bo na ogled do 2. maja po običajnem urniku.
V	galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) je na ogled razstava slikarja Bruna FAI-DUTTIJA. Razstava bo odprta do 6. maja ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	tržaški občinski galeriji - Trg Uni-ta - bodo v petek, 19. t. m., ob 19. uri odprli razstavo slikarke Luise M. SGU-AZZI. Razstava bo na ogled do 30. t. m. po običajnem urniku.
V	galeriji Studio Tommaseo, Ul. del Monte 2/1, bo do 2. maja na ogled razstava z naslovom »10, 20 duecento«. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. Zaprto ob ponedeljkih.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V petek, 19. t. m., ob 20.30 odprtje razstave tržaške slikarke MEGI PEPEU. Predstavitev: Jože Pirjevec. Na večeru sodelujejo: Olga Lupine in Drago Gorup, pri klavirju Katja Granier. Vabljeni!
V	galeriji Katoliške knjigarne SLO-VIMPEX - Gorica, Travnik - Trg Vittoria 25, je na ogled do 11. maja razstava KRAŠKE PODOBE Bogomile Doljak. Urnik vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 razen ob ponedeljkih.
Danes ob 16. uri bo na sporedu pono-vitevdela M. Ayme MASSIBILLI z Artu-rom Brachettijem. V abonmaju odrezek št. 2 B. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 23. do 28. t. m. bo skupina Teatro de gli Incamminati predstavilo delo Carla Goldonija I DUE GEMELLI VENEZI-ANI s Francom Branciarolijem. Režija G. De Bosio. V abonmaju odrezek št. 8 B. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA
Gledališče Cristallo
V	soboto, 20. t. m., ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro d arte iz Rima uprizorila delo F. Brusatija LE ROSE DEL LAGO. Režija Antonio Calenda. Igrajo Gabriele Ferzetti, Pietro De Vico in Anna Campori.
Gledališče Ul. Ananian
V	petek, 19. t. m., ob 20.30 bo skupina I Ciompi predstavila delo Filippa Canuja OUELLE FINESTRE CHIUSE. Predstava je izven abonmaja in se ponovi v soboto, 20., in nedeljo, 21. t. m.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila TRIO Dl MILANO in Anthony PAV.
Gledališče Verdi - Nedeljski koncerti
V nedeljo ob 11. uri bo v Mali dvorani gledališča Verdi v Ul. S. Carlo 2 nastopil Trio gledališča Verdi v sestavi: Ondina Altran (pevka), David Kanarek (rog) in Giovanna Bellesi (harfa).
Gledališče Miela
Danes, 17. t. m., ob 20.30 bo na pobudo Tržaškega jazzovskega krožka koncert tria, ki ga sestavljajo George Cables (klavir), Cameron Brown (kontrabas) in Giulio Capiozzo (bobni).
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri - V sredo, 24. t. m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert POKLON MOZARTU. Nastopa godalni kvartet GM v sestavi: Ž. Hrvatič in J. Kjuder (violini), M. Bitežnik (viola), P. Filipčič (violončelo). Sodeluje flavtistka Daniela Brussolo. Vabljeni!
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ ŽIGA ZOIS z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) za posamezne razrede po naslednjem razporedu danes, 17. t. m., na sedežu zavoda, Vrdelska cesta 13/2, ob
17.	uri: 3.a, 3.b, 4,c, 5.c in ob 18.30: 4.a, 4.b, 3.c, 5.a, in 5.b.
Devinsko-nabrežinska občina sporoča, da se bo učno osebje občinskih otroških vrtcev z italijanskim in slovenskim učnim jezikom udeležilo študijskega in izpopolnjevalnega seminarja za vodje, vzgojiteljice in operaterje otroških vrtcev, ki ga prireja deželni zavod IRRSAE
18.	in 19. t. m. v Gradežu. Zaradi tega bo v omenjenih dneh prekinjen pouk v občinskih otroških vrtcih, medtem ko bosta laboratorija v centrih CREA v Devinu in Štrekelj v Sesljanu redno delovala.
Naš
EMIL KOMAR
je dopolnil 7x10.
Iskreno mu čestita
KD F. Venturini.
razna obvestila
V prostorih SKD Vigred se vsak torek od 19. do 21. ure vrši ŠIVILJSKI TEČAJ vseh stopenj. Za informacije in vpisovanje javiti se direktno ob torkih v društvenih prostorih ali tel. na št. 225322.
Društvo slovenskih upokojencev in Krut v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost obveščata, da sprejemajo rezervacije za Šmarješke Toplice, Hotel Svoboda, Strunjan, Dolenjske Toplice in Rabac. Informacije na sedežu organizacij v uradnih urah.
Gorska kolonija v Comegliansu. Za pojasnila in informacije se obrnite v Trstu ob četrtkih od 16. do 18. ure na Slovensko Vincencijevo konferenco - Ul. S. Nicolo 31 - tel. 68762 ali vsak večer po 21. uri na tel. 43194 ali 764288; v Gorici ob torkih in petkih od 10. do 12. ure na tel. 533177, ob sredah in četrtkih od 14. do 15. ure na tel. 530924.
Združenje za zaščito Opčin priredi v petek, 19. t. m., ob 20.30 v konferenčni dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, srečanje o problemih Opčin.
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu - Ul. Donizetti - Peterlinova dvorana - prireja v ponedeljek, 22. t. m., ob
20.30	večer na temo PODOBA NAŠEGA OTROKA - PRVI REZULTATI RAZISKAVE NA SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH NA TRŽAŠKEM. Govorili bodo prof. E. Susič, dr. D. Sedmak in prof. M. Kravos.
Občni zbor Zadruge Naš Kras bo v
soboto, 20..aprila 1991, ob 19.30 v prostorih restavracije Križman v Repnu. Člani vljudno vabljeni.
Sekcija zveze borcev ANPI iz Boljun-ca vabi borce, aktiviste, internirance in člane na sestanek, ki bo v petek, 19. t. m., ob 20. uri v kulturnem domu »F. Prešeren«;
Odbor KD Rovte-Kolonkovec sklicuje izredni sestanek v ponedeljek, 22. t. m.
Foto krožek Trst 80 obvešča, da odpade običajno petkovo srečanje v Gregorčičevi dvorani zaradi srečanja z novogoriškimi prijatelji, ki bo v društvenih prostorih.
Foto krožek Trst 80 predlaga ogled barvnih diapozitivov Ferrucia Buta o Benetkah v krožku Julia v Ul. Coroneo 13 danes ob 20.30.
izleti
Borci, aktivisti in deportiranci iz Bazovice organizirajo prevoz z avtobusi na veliko proslavo osvobodilne fronte in 50. obletnico vstaje slovenskega naroda dne 27. aprila na Trgu republike v Ljubljani. Odhod iz Bazovice ob 8. uri. Vpisovanje pri Stanku Vodopivcu, tel. št. 226133, ali v prostorih TPPZ od 10. do 12. ure vsak torek in petek.
50-LETNIKI iz Bazovice, Gropade, s Padrič, iz Trebč, Banov, z Opčin ter iz repentabrske, zgoniške in devinsko-na-brežinske občine organizirajo izlet v nedeljo, 21. t. m., v San Daniele del Friuli, Spilimbergo na ogled šole mozaikov in katedrale ter na kosilo v Castions di Strada, kjer bo igral ansambel Furlan. Na razpolago je še nekaj mest. Interesenti naj telefonirajo na št. 291069 do 14. ure ali 226468 cel dan.
Sekcija VZPI-ANPI Devin-Nabrežina vabi člane in prijatelje, da se udeležijo proslave ob 50-letnici ustanovitve OF, ki bo 27. aprila v Ljubljani. Odhod avtobusa ob 7. uri iz Štivana v Devin, Sesljan, Nabrežino in Šempolaj. Vpisovanje pri tov. Ferrucciu Grattonu tel. 200722 ali pri Stanki Mokole na sedežu patronata CGIL v Nabrežini tel. 200036.
MLADINSKI ODBOR SKGZ
priredi v petek, 19. aprila, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani študijski večer na temo:
SVET IN KULTURA DELA: KAKŠNE PERSPEKTIVE ZA MLADE NA POTI K LETU DVA TISOČ?
Predaval bo dr. Orazio Musmeci - odgovorni družbe CEGOS-ITALIA SpA ene največjih mednarodnih organizacij za svetovanje in poklicno izpopolnjevanje.
UL. SV. FRANČIŠKA 20
vas vabi
jutri, 18 aprila, ob 18 uri na otvoritev razstave Giorgia Valvassorija OBJEKTI IN RISBE
včeraj - danes
Danes, SREDA, 17. aprila 1991
RUDOLF
Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 19.53 - Dolžina dneva 13.37 - Luna vzide ob 7.23 in zatone ob 23.44.
Jutri, ČETRTEK, 18. aprila 1991
POLON
VREME VČERAJ: temperatura zraka
16,9	stopinje, zračni tlak 1017,6 mb, pada, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11,7 stopinje.
PLIMOVANJE DANES: ob 5.48 naj-nižja -59 cm, ob 12.11 najvišja 28 cm, ob 17.28 najnižja -19 cm, ob 23.30 najvišja 49 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Benedetta Moraš, Lisa Lorenzi, Marianna Dubac, Andrea Roldo, Francesca Cavaliere, Jessica Micori.
UMRLI SO: 53-letni Arturo Maccione, 85-letna Luigina Covac, 47-letni Dario Fiorencis, 85-letna Beatrice Huemmling vd. Giaconi, 76-letni Adriano Bacotta, 85-letna Armanda Boccacci roj. Cillia, 79-letni Eugenio Rocco, 78-letna Elida Pi-tacco, 82-letni Donato Gentile.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. aprila 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Trg Monte Re 3 - Opčine - (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte do 19.30 do 20.30
Trg sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44, Trg Monte Re 3 - Opčine - (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 44.
INFORMACIJE SIP 192.
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Cyrano de Ber-gerac, r. Jean Paul Rappeneau, i. Ge-rard Depardieu.
EXCELSIOR - 17.30, 22.15 Amleto, r. F. Zeffirelli, i. Mel Gibson, Glenn Close.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 22.00 Risvegli, i. Robert De Niro.
NAZIONALE I - 15.3Q, 21.45 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Rischiose abitudini.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Misery non deve morire, r. Bob Reiner, i. James Caan.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Brian di Nazareth.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla II., i. John Travolta.
MIGNON - 16.00, 22.15 Paprika, r. Tinto Brass, i. Deborah Caprioglio, i Z\
EDEN - 15.30, 22.00 Marina transexual Jojami, porn:, □□
CAPITOL - 16.30, 22.00 A letto con il nemico, i. Julia Roberts.
LUMIERE - 16.00, 22.00 La montagna sacra.
ALCIONE - 18.00, 21.00 Fitzcarraldo, r. Werner Herzog.
Prepovedano mladini pod 14. letom I -
18. letom □ □
mali oglasi
MORO ETTORE je na Palkišču v Dolu odprl osmico, Gostom streže prigrizek in vino lastne proizvodnje.
OSMICO je odprl Alojz Milič - Repen 49.
V SOVODNJAH (v vasi) je odprl osmico Franc Lukman-Magrinov. Toči dobro domačo kapljico.
DAJEMO V NAJEM 4-sobno stanovanje, namenjeno za urade, v trgovskem centru mesta, 120 kv. m in podstrešje, 5. nadstr., dvigalo, mesečna najemnina
2.500.000	lir. Telefonirati na št. 300826 od 9. do 12. ure.
DIJAKA/INJO zadnjih razredov višjih šol z dobro srednjo oceno, ki želi dobiti službo po končanem šolanju sprejme na prakso dvakrat tedensko po dogovoru resno podjetje v Trstu za knjigovodske, tajniške in organizativne funkcije. Prošnjo z opisom šolskih uspehov in izvenšolske dejavnosti poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Po šoli".
KNJIGOVODSKO/TAJNIŠKO delovno mesto nudimo resni delovni osebi po možnosti z delovnimi izkušnjami v družinskem trgovskem podjetju. Poslati natančno izdelan curriculum vitae z izobrazbo in morebitnimi delovnimi izkušnjami na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Resnost".
GORIŠKO komercialno podjetje išče uradnico za zunanjetrgovinski sektor. Zaželeno znanje angleščine in prakse na področju. Minimalna starost 23 let. Poslati podroben curriculum na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24 Maggio 1, pod šifro "2000".
IŠČEMO zazidljivo zemljišče v zgoniški občini. Tel. v večernih urah na št. (040) 251139.
IZGUBILA SEM šop ključev v okolici Doline. Najditelja prosim, da telefonira v dopoldanskih urah na št. 415672.
PRODAM dobro vpeljano trgovino barv in lakov. Tel. na št. 228390.
PRODAM nezazidljivo zemljišče v Borštu in Logu. Tel. 228390.
PRODAM tomos matic malo rabljen po tržni ceni. Tel. (040) 575145.
PRODAM ford transit bele barve, devet prostorov, 17.000 km, v dobrem stanju, po tržni ceni. Tel. (040) 575145 v večernih urah.
MERCEDES 190 E, bele barve, letnik '83, 77.500 km, v dobrem stanju prodam. Cena po tržni vrednosti. Tel. v večernih urah na št. (040) 575145.
PRODAM alfo sud 1300, letnik '83, prevoženih 96.000 km, v odličnem stanju. Tel. 281172 po 19. uri.
ZAVAROVALNICA na Opčinah potrebuje za določen čas uslužbenko/ca z možnostjo za stalno službo. Zainteresirani naj telefonirajo na št. 212753 ob delovnih urah.
KRAŠKO HIŠO v Sežani prodam in 300 kv. m poslovnih prostorov oddam v najem ali v kooperacijo. Telefon 0038-67/72927.
PODJETJE NUJNO išče knjigovodjo/ki-njo z večletno prakso in znanjem uporabe računalnika. Možna zaposlitev part-time. Poslati curriculum vitae na poštni predal št. 844 TRST (Trieste centrale).
IŠČEMO natakarico za poletno sezono. Telefonirati na št. 226814 od 10. do 11. ure.
GRADBENO PODJETJE išče specializirane delavce za raznovrstna gradbena dela. Telefonirati ob uradnih urah (040) 771892.
___________prispevki
V	spomin na Cristiana Caputta darujejo vaščani s Padrič 50.000 lir za ŠZ Gaja in 50.000 lir za ŠZ Sloga.
Stana Caharija-Zadnik (Nabrežina) daruje 30.000 lir in Cornelia Krasnik vd. Legiša (Nabrežina-Kamnolomi) daruje
50.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Devin-Nabrežina.
Družina Grecco daruje 160.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Družina Lillo daruje 30.000 lir za dograditev doma Skupnosti Družina Opčine.
V	spomin na moža Zorana Sosiča daruje žena Lojzka z družino 50.000 lir za Smučarski klub Brdina.
Namesto cvetja na grob Stanota Križmana daruje družina Bizjak (Col 14)
100.000	lir za KD Kraški dom.
menjalnica	i6.4.1991
TUJE VALUTE		BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TP.ST 8,80
Ameriški dolar		 1233,80	1195.	Japonski jen 		9,135	
Nemška marka		 741,75	735.	Švicarski frank		871,83	865.
Francoski frank		 219,48	216.	Avstrijski šiling		105,402	103,50
Holandski florint ...	658,28		650.	Norveška krona		190,73	185.
Belgijski frank		 36,045	34,50	Švedska krona		205,47	200.—
Funt šterling ..		 2214,05	2180.	Portugalski eskudo .	8,516	7,50
Irski šterling ..		 1983,60	1950.	Španska peseta 		12,017	11.
Danska krona .		 193,72	188.	Avstralski dolar		960,70	910.
Grška drahma .			6,837	6,20	Jugoslov. dinar 			55.
Kanadski dolar		 1073,30	1010.	ECU		1530,20	
					
Ob nedavni oddaji o popularni TV osebnosti
»Fenomen Sgarbi«
»Fenomen Sgarbi« je zadobil že take neslutene razsežnosti, da si lahko že težko predstavljamo italijansko televizijsko stvarnost brez njega. O njem se je že razgovoril predsednik republike Cossiga, zanj so tudi ustvarili novo skovanko, in sicer »televizijski polemist«. No, v ponedeljkovi popularni oddaji dvoumnega Giuliana Ferrare »LTstruttoria«, ki je bila v ce-l°ti posvečena prof. Vittoriu Sgarbiju in njegovemu fenomenu, se je naravnost razbohotila vsa strast za ali proti Sgarbiju, strast, ki je zadobila celo nasilne nijanse s skorajšnjimi pretepi, žalitvami in grožnjami.
Sgarbi je trenutno najbolj antipati-cen Italijan. Proti njemu se ustanavljalo odbori, podpisujejo se ljudske peticije, zanj so celo zahtevali zaporno kazen (poitalijančeni Argentinec Maratona se je namreč že vrnil domov -tudi njega so moralno uničili, vendar ne bo mogel nihče zanikati, da je bil uolga leta najboljši nogometaš na svetu!). In res je Vittorio Sgarbi arongan-tpn človek, besedno nasilen, narciz zaljubljen vase, egocentrist, naravnost neznosen, ko ne pušča sogovornika (ki Je zanj vedno bedak) do besede. Neznosno (in popolnoma necivilno) je bilo njegovo sporekanje z Robertom D'A-gostinom (katera je moral Giuliano Ferrara naposled ločiti in nanagloma zahtevati reklamni vložek), pa tudi s teministkami in marsikom drugim.
In vendar je toliko zasovraženi Vittorio Sgarbi človek z veliko in globo-
ko kulturo, izrednim intelektualističnim kritičnim duhom (ki je dandanes v času ohlapnosti misli prava redkost) in resnično željo po osebno rasti. Njegov prihod v »pajčevinasto« državno televizijsko ustanovo je predstavljal pravi novi veter, ne, še več, orkan osvežitve, novosti in želje po obnovi, kar sicer opravlja z očitno provokacijo. Vendar pa, kaj ni tudi provokacija večkrat koristna, ko je treba premikati gore in okostenele strukture našega vsakdana?
Oddaja Babele o filmu D portaborse
Včeraj se je na RAI3. začela nova serija »intelektualne oddaje« Corrada Augiasa z ‘astovom Babele. Oddaja bo na sporedu vsak torek ob 22.30 do junija, glavno besedo Pa bodo imele knjige, pa tudi filmi, gledališke predstave in aktualnosti, iz katerih se razbrati vsakdanjo stvarnost. Vse posamezne oddaje bodo tematske na določen gument. Tako so včeraj predstavili že znani film »II portaborse« Daniela Lucchettija hntvr1^™ Morettiiem v očitni vlogi socialističnega ministra Botera, s katerim so Dri * .]udem Pnkazati določeno degeneracijo italijanske politike. Med gosti so bili P isotm Alberto Abrasino, Ottaviano Del Turco in Walte? Veltroni, prvi oddaji Babele orJe slldUo presenetljivo dosti ljudi, če upoštevamo, da je to tipična intelektualna uuaja. Očitno je bil argument zanimiv...
Podatki auditel so dovolj zgovorni o gledanosti posameznih oddaj
RAI daleč pred Berlusconijem
Auditel! Ta je ena magičnih televizijskih besed, od katere je odvisna usoda marsikaterega televizijskega programa, marsikatere oddaje ali var-jeteja. Podobno kot za športnike »mo-viola« ali upočasnjen posnetek, iz katerega lahko gledalci razberejo vsako besedo, ki se pojavi v ustih nedeljskih nogometnih protagonistov. No, auditel nam daje točne statistične podatke koliko gledalcev sledi posameznim televizijskim programom. Pravzaprav še več: koliko jih sledi posameznim oddajam, kolikokrat se samo za kako minuto ustavijo pri njih, koliko gledalcev sploh sledi TV programom v posameznih časovnih obdobjih dneva itd.
Sedaj pa analizirajmo podatke auditel za prejšnji teden, od 4. do 13. aprila. Slednji so po svoje presenetljivi in potrjujejo nekatere že znane podatke, ki jim marsikdo oporeka, to pa iz tipično gospodarske računice. Osnovni podatek je namreč, da programom RAI sledi še vedno velika večina gledalcev, in sicer kar okoli 64 odstotkov. Vendar pa o tem kasneje.
Podatki so razdeljeni na sedem časovnih obdobij, najmanj pa jim sledi v prvih jutranjih urah (komaj 1,7 milijona oseb). Podatki auditel se v času od
9.00	do 12.00 poveča na približno dva milijona, v naslednjih treh urah pa sedi pred TV ekranom kar 12,3 milijona oseb. Od 15.00 do 18.00 se število gledalcev razpolovi, nato pa se spet od 18.00 do 20.30 vrtoglavo poveča na skoraj 14 milijonov.
Da je Italija »televizijski narod« dokazuje pravzaprav neverjeten podatek, da v časovnem obdobju popolnega relaksa po večerji in pred spanjem od 20.30 do 22.30 gleda televizijo (ali jo ima vsaj prižgano za 'glasbeno podlago" drugim dejavnostim) kar 24 milijonov oseb, kar pomeni polovica celotne populacije! V času od 22.30 do 2.00 pa številka spet vrtoglavo pade na 7 milijonov ljudi.
Sedaj pa poglejmo, koliko »audien-ce« imajo posamezni TV programi. Če zadevo vidimo v luči »večnega boja« med državno televizijsko ustanovo in Berlusconijem, vidimo, da je zmago
Direktor RAI Pasguarelli
gladko izbojevala RAI. V odstotkih ima slednja 63,52 odst. gledalcev, od katerih RAI1 37,79, RAI2 16,85 in RAI3 8,88, Berlusconijeve mreže pa skupno 26,91 odstotka gledalcev tako porazdeljenih: Canale 5 13,28 odst., Italia 1 6,02, Rete 4 6,42 in Italia 7 1,19. V tej »borbi gigantov« RAI - Berlusconi so največji poraženci ostale televizijske mreže (vključno lokalne!), ki ne zberejo niti 10 odstotkov vseh TV gledalcev.
Sicer pa je konkurenca med obema TV kolosoma obrodila več pozitivnih učinkov. Programi RAI so v zadnjem obdobju vse boljši, medtem ko so bili Berlusconijevi že od vsega začetka, če ne boljši od državnih, vsaj bolj sveži in inovativni. Kdo se recino ne spominja prvega Drive In ali pa dejstva, da je prav Berlusconi začel predvajati velike filme, ki smo jih lahko gledali samo v kinodvoranah. Po tej poti je nato šla še RAI in to se ji je obrestovalo. In prav Berlusconiju se moramo še zahvaliti, da črpa iz genialinih idej

TV "mogotec" Berlusconi
Riccija in drugih njegovih dinamičnih kolegov stalno nove pobude, od katerih bi omenili le zadnjo: Striscia la no-tizia.
Kaj lahko torej sklepamo iz gornjih podatkov? Italijanski narod je tradicionalno, morda celo fetišistično navezan na TV ekran, je pa v glavnem tradicionalist, saj so mu oddaje državne radiotelevizijske ustanove večkrat »prava Biblija« in jim sledijo pač iz navade in ne zato, ker bi bile te oddaje boljše od ostalih. Iz tega lahko morda sklepamo drugo, morda celo zelo hudo ugotovitev, katero pa že leta zagovarjajo psihologi in sociologi: da televizija, ali vsaj pretirano gledanje televizije ne razvija kritičnega odnosa do stvarnosti in življenjske dinamičnosti, temveč čisto obratno: človeka »poneumni«, da nemo sledi premikajočim barvnim figuram na ekranu. Pa nič zato, če s tem asimilirajo ogromno množico podatkov, če jih potem gledalci ne znamo kritično presoditi in uporabiti... (dj)
RAI 1
6.55	Aktualno: Uno mattina 10-15 Dokumentarec: Trideset let naše zgodovine (vodi - Paolo Frajese)
100 Jutranji dnevnik 1-05 Nanizanka: Padri in .. prestito
t-40 Variete: Occhio al bili sc 9lietto
17 n 'v'reme in kratke vesti m-io Variete: Piacere Raiuno J.30 Dnevnik 14 kvarkov svet ’-30 Dokumentarca: Odprta šola, 15.00 Projekt Be-, - netke
-»O Otroški variete: Lalbero iRn azzurro
•00 Mladinska oddaja: Big!, vmes Bazar Hanne in
17	ss Barbere
lfin? *z Parlamenta in vesti
18	as Aktualno: Italia ore 6 ■45 Dokumentarec: Trideset
i q . let naše zgodovine ■40 Almanah, vreme in dnevnik
Dokumentarec: Serata Oceano (vodi Piero Angela)
Dnevnik
Športna sreda, vmes odbojka
Dnevnik, vreme, Danes v Parlamentu, nočni spored
20.40
22.45 23 00
24.00
CZZcANALE!
o	-	--—-
s st: -
(kom., ZD, Mann, i.
S2 ste
T n i
12	ss Tri;
13	2n Sanale5 ■20 Kviza: O
timsto!, ]
>5« A"®
tritnoni
16«o7,„S
>=:« S'
Lynch,
Posebi 2-r 1 „ Bdwai ^•10 Varie stanzt
k30 Nar
^ RAI 2__________________
7.00	Nanizanki: La mia tera tra i boschi in Lassie
8.00	L albero azzurro
8.30	Nanizanka: Mr. Belve-dere
9.00	Aktualno: Radio anch'io
10.20	Dokumentarec: Deset
let kinematografije (1968-77)
10.50	Nadaljevanka: Destini
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanki: Beautiful,
14.15	Ouando si ama
15.15	Aktualno: Detto tra noi
16.25	Rubrika: La TV. degli
animali
17.00	Vesti, Iz parlamenta in Odprti prostor
17.30	Nanizanka: Alf
18.00	Športne vesti
18.10	Novosti: Rock Cafe
18.55	Nagomet: kvalifikacije za EP, Madžarska-SZ, vmes (19.45) dnevnik
21.00	Film: II bisbetico doma-to (kom., It. 1980, r. Ca-tellano-Pipolo, i. Adriano Celentano)
22.55	Nanizanka: II brivido delFimprevisto
23.15	Dnevnik - Pegaz, Dosje, vreme in horoskop
0.10 Film: La congiuntura
RETE 4	___________
8.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Cosi gira il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 P er Elisa,
11.00	Senora, 11.50 Topa-zio
12.45	Variete: Buon Pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
12.50	Nadaljevanke: Ribelle,
13.45	Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine,
15.15	Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini,
16.45	General Hospital,
17.15	Febbre damore
18.30	Kviz: Čari genitori
19.10	Aktualno: C eravamo
tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
19.40	Nad.: Marilena
20.35	Film: II principe e la bal-lerina (kom., ZDA 1957, r.-i. Laurence Olivier, i. Marilyn Monroe)
22.50	Dokumentarec: National Geographic
23.55	Film: Jumpin' Jack Flash (krim., ZDA 1986, r. Pen-ny Marshall, i. Whoopi Goldberg)
2.00	Nanizanka: Bonanza
ITALIA 1________;__
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja: Ciao. Ciao in risanke
današnji televizijski in radijski sporedi
|	^ RAI 3__________________
11.10	Kolesarstvo: Settimana bergamasca
13.30	Hokej na kotalkah
12.00	Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12.
14.00	Deželne vesti
14.30	Krožek ob 12. (2. del)
15.40	DP v sabljanju
16.10	Kolesarstvo: Freccia Vallone
16.55	Nogomet: kvalifikacije za EP, Italia-Španija (under 18)
17.45	Jahanje (iz Cervie)
18.05	Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Gianclaudio Lopez)
18.35	Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Aktualno: Aspettando un terno al lotto
20.05	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina (A. Barbato)
20.30	Drobci
20.40	Nogomet: Italija-Šved-ska (under 21)
21.30	Aktualno: Io e L‘Ameri-cano Rosso
22.35	Večerni dnevnik
22.35	Aktualno, 23.30 Nočni dnevnik, 0.15 Izza kulis
[ Ir TV Slovenija 1
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Živ žav
9.50	TV komedija: Žalujoči ostali (Branislav Nušič)
11.25	Nadaljevanka: Strast in paradiž (l.de)
12.20	Video strani
13.20	Video strani
15.30	Sova: nan. Haggard in Inšpektor Morse
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Dokumentarna oddaja: Slovenija - Peti letni čas
17.35	Spored za otroke in mlade: Hišica brez koles, 17.55 Klub klobuk
19.05	Risanka in TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film: Razdvojeni svet (dram, VB 1987, r. Chris Mengeš, i. Jodhi May, Jeroen Krabbe)
22.00	Marlboro Musič Show
22.30	Dnevnik in vreme
23.015	Nočni program Sova,
vmes nanizanki Alf in Inšpektor Morse ter dokumentarec V znamenju zvezd
1.00	Video strani
(jP[ TV Koper____________
16.00	Športni pregled
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.20	Video agenda
19.25	Otroška oddaja: Lanter-na, magica, vmes nanizanka Matt e Jenny in risanka
20.10	Nanizanka: Buck Ro-gers
21.00	Dokumentarec: Mondo selvaggio
21.30	Nanizanka: Dottori con le ali
22.20	TVD Novice
22.30	Rubrika o športu
TV Slovenija 2
16.00	Poskusni satelitski prenosi
17.45	Svet poroča
18.30	Mostovi
19.00	Studio Maribor: Poslovna borza
19.15	TV ruleta
19.30	Dnevnik
20.00	Opera: Cosi fan tutte (W. A. Mozart)
23.00	Yutel
8.30	Odprti studio
8.45	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
10.00	La donna bionica,
11.00	Sulle strade della California, 12.00 TJ. Ho-oker, 13.00 Happy Days
13.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.30	Kviz: Urka!
15.30	Variete: II paese delle meraviglie
16.15	Nanizanki: Simon & Simon, 17.30 Mai dire si
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: McGyver
20.00	Risanke
20.30	Film: Sheena - Regina della giungla (pust., ŽDA 1984, r. John Guillermin, i. Tanya Roberts, Ted Wass)
22.45	Predstavitev glasbene oddaje Teatro sotto la tenda
23.15	Glasbena oddaja: Top-Venti
24.00	Aktualno: Jonathan Re-portage
0.45 Odprti studio
1.05	Nanizanki: Kung Fu, 2.05 Samurai
ODEON_________________
13.00	Risanke
14.00	Film: Cuore (dram., It. 1947, r. Duilio Coletti, i.
Vittorio De Sica, Maria Mercader)
15.30	Nad.: Pasiones
16.15	kabaret: Fiori di zucca
16.45	Film: Luci della citta (kom., ZDA 1931, r.-i. Charlie Chaplin)
18.30	Risanke
20.30	Film: Una su 13 (kom., ZDA 1969, r. Nicholas Gessner, i. Sharon Tate, Orson VVelles)
22.00	Rubrika o medicini: II ritratto della salute
22.30	Film: Ranges: attacco ora x (vojni, 1970, r. Roberto Bianchi Montero, i. Dale Cummings, Carlo Hin-termann)
24.00	Kabaret: Fiori di zucca
TMC___________________
8.30	Nanizanke: Le spie, I gi-orni di Brian, II fantasti-co mondo di Mr. Monroe
11.15	Nadaljevanka: Potere
11.55	Kosilo z Wilmo
12.30	Nan.: Doris Day Shovv
13.00	Dnevnik in šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.00	Film: Causa p er diffama-zione (dram., 1987, r. Erič Till, i. Edward Asher, Daniel Travanti)
17.50	Rubrika: Ženska TV
18.00	Nad.: Tra il buio e la luce
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Daniel (dram., ZDA 1983, r. Sidney Lumet, i. Timothy Hutton, Aman-da Plummer)
22.55	Variete: Festa di comple-anno
23.55	Nočne vesti
0.15 Rubrika: Top Šport
1.15	Film: Shaft colpisce an-cora (krim., ZDA 1972, i. Richard Roundtree, Mo-ses Gunn)
TELEFRIULI
10.30	Telefriuli non stop
16.00	Otroška oddaja in risanke
18.00	Nan.: Mago Merlino
18.30	Nad.: E' proibito ballare
19.00	Nanizanka: Il calabrone verde
19.30	Dnevnik
20.30	Film: Doppio gioco (dram., ZDA 1949, i. Burt Lancaster, Vvonne De Carlo)
22.00	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč 0.30 Nočne vesti
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (pon.); 9.10 Soft mušic; 9.30 Za smeh in dobro voljo (pon.); 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Prezir (Alberto Moravia); 11.45 Slovenska lahka glasba; 12.00 Prodor novih gastronomskih tokov v obmejni prostor; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom;
17.30	Mladi val; 19.20- Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Domača glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!, 19.45 Studio 26;
20.00	Zborovska glasba; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Odlomki z opere; 22.20 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno, 23.15-
4.30	Nični program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji;
10.00	Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Kulturna oddaja; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Slavne arije; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in obvestila; 17.00 Pogovor z vedeže-valko: Vas zanima vaša prihodnost?;
19.00	Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in ostali Trst.
Zasedanje občinskega sveta v Gorici
Postopek sprejemanja variante št. 26 je po štirih letih v zaključni fazi
Goriški občinski svet tudi na sinoč-nem zasedanju ni izčrpal dnevnega reda. Tri vprašanja, ki so bila dodana dnevnemu redu naknadno, po nujnem postopku, in še prej interpelacije so skoraj v celoti zapolnili nekajurno zasedanje.
Praksa je pokazala, tudi na sinočni seji, da je ažurnejše poslovanje nemogoče.
V	začetnem delu seje, ki jo je vodil starejši odbornik Colella, kasneje pa župan Scarano, so bila najprej na vrsti vprašanja svetovalcev. Zadevala so različna področja, največ, če jih lahko tako opredelimo, pa se jih je nanašalo na področje varstva okolja in higiene : pomanjkljivosti službe pobiranja smeti (Obit), cena neosvinčenega bencina in potreba po primernih ukrepih za nadzorovanje prečiščevalne naprave za odpalke (Cappella), parkiranje, izvajanje pravilnika o mestni snagi, poskusna namestitev novih reklamnih panojev itd.
Poleg tega so župan in posamezni člani odbora posredovali tudi dodatne informacije o vprašanjih, ki so bila predmet interpelacij na ponedeljkovi seji.
V	nadaljevanju zasedanja se je zatem zataknilo že pri prvem vprašanju dodatnega dnevnega reda, zamenjavi funkcij predstavnikov Občine v upravnem svetu družbe SDAG, oziroma v nadzornem organu. Vittorio Grade-nigo, ki je bil svojčas izvoljen v nadzorni organ ne izpolnjuje namreč pogojev, ki so predvideni za tako funkcijo. Na njegovo mesto pride Silvano Polmonari, ki je bil prvotno imenovan za člana upravnega sveta. Predlog je sprožil dolgo razpravo o odgovornos-
tih občinskega sveta in posameznih svetovalcev pri preverjanju posameznih kandidatur.
Dolga razprava se je razvila tudi ob naslednjih dveh vprašanjih: sprejetju opazk in priporočil, ki jih je glede variante št. 26 k občinskemu regulacijskemu načrtu izdelal deželni tehnični odbor. Predstavnika stranke demokratične levice Busolinija so zanimali predvsem razlogi, zakaj se s tako zamudo (tri leta) zaključuje postopek, medtem ko je zeleni Fiorelli želel vedeti, če so elementi, ki so pred tremi leti bili odločilni za sprejemanje variante še zmeraj aktualni in kakšno bo zadržanje odbora.
Varianta se nanaša na območje med Korzom Italia, ulico Duca d'Aosta, uli-
co Alfieri, kjer naj bi po načrtu Picci-nato nastal novi upravni center. Kasneje je Občina tako zamisel spremenila in to spremembo vnesla z varianto št. 26. Opazke in ugotovitve deželnega tehničnega organa zadevajo zelene površine in parkirišča. Obojih je premalo v odnosu na stopnjo pozidave (čeprav je manjša od prvotno predvidene).
Razloge triletne zamude je pojasnil odbornik Nicolo Fornasir. Prišlo je do prepletanja variante št. 26 in 29, pripraviti pa je bilo treba tudi posebno geološko študijo.
V trenutku ko to poročamo, seja še traja in predvidoma naj bi na njej izvolili člane Konzulte za slovensko manjšino.
Na šoli za preglednike računov včeraj podelili prve diplome
Na goriški univerzi je včeraj zagovarjalo diplomske naloge prvih 9 absolventov visoke šole za preglednike računov v podjetjih. Gre za edino šolo (pravzaprav skoraj fakulteto, saj traja študij tri leta in pol in obsega tudi delovno prakso v podjetjih) te specifične smeri v Italiji in Evropi. Razumljivo je zato, da so prvih 30 absolventov (včerajšnjim se bo pridružila še večja skupina junija) že najela mednarodna podjetja, ki se ukvarjajo s pregledovanjem računov. Takoj po diplomi bodo absolventi dopolnili znanje na šesttedenski praksi v Bostonu.
Včerajšnji slovesnosti ob podeljevanju prvih diplom sta poleg akademskih in krajevnih oblasti in predstavnikov Konzorcija za razvoj univerzitetnega študija v Gorici prisostvovala tudi deželna odbornika za kulturo Antonini in za zdravstvo Brancati. Predstavnika deželne uprave sta nato skupaj z županom Scaranom šla na ogled Coroninijeve vile in se pri tem pogovorila o postopku za ustanovitev ti. kuratorija za upravljanje Sklada Coronini Cronberg. Po določilih grofove oporoke bo namreč v tem odboru, ki mu bo predsedoval župan, tudi deželni odbornik za kulturo oz. njegov pooblaščenec.
V petek, 19. t. m., bo govoril prof. Boris Paternu
Ugoden odziv na srečanja v knjižnici Damir Feigel
Številno občinstvo, med katerim so bili pretežno dijaki in šolniki, se je v petek udeležilo predavanja prof. Marije Pirjevec, ki je v svojem zanimivem in izčrpnem izvajanju podala ustvarjalni portret tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Predavanje je priredila Ljudska knjižnica Damir Feigel v okviru niza štirih predavanj o sodobni slovenski književnosti in o zamejskem slovstvenem ustvarjanju.
Literarna srečanja v knjižnici so namenjena predvsem dijakom slovenskih višjih srednjih šol kot dopolnilo in poglobitev k rednim šolskim programom. Naslednje srečanje bo v petek, 19. aprila, ob 16. uri, ko bo prof. Boris Paternu z ljubljanske Filozofske fakultete predaval na temo Moč in nemoč sodobne slovenske poezije. 3. maja bo prof. Lojzka Bratuž z videmske Fakultete za tuje jezike orisala razvoj goričkega literarnega ustvarjanja, 10. maja pa bo niz literarnih srečanj sklenilo predavanje prof. Helge Glušič z ljubljanske Filozofske fakultete s pregledom sodobne slovenske proze.
Na sliki (foto Marinčič) pogled na občinstvo na petkovem predavanju prof. Marije Pirjevec.
V petoveljski proces prvič vstopa Gladio
Včerajšnje nadaljevanje procesa zaradi preusmeritve prve preiskave o atentatu v Petovljah, ki je potekalo v odsotnosti vseh treh obtožencev, je ponudilo pomembno novost. Prvič bodo namreč v proces uradno vključeni tudi nekateri izsledki preiskave o tajni organizaciji Gladio. Odv. Maniacco je namreč dosegel, da se v postopku upoštevajo zapisi zasliševanj nekaterih generalov v zvezi z Gladiom, iz katerih izhaja, da je gen. Dino Mingarelli leta 1972 vedel za obstoj tajne organizacije in njenih skrivališč orožja. Glede zahteve, naj se ponovno zasliši avtor atentata Vincenzo Vinciguerra se sodniki še niso izrekli, možno pa je, da ga bodo zaslišali po zaključku razprave. Tudi Vinciguerra je namreč omenjal obstoj neke paralelne organizacije, ki bi utegnila biti na kak način povezana s petoveljskim atentatom.
Predstavniki civilnih strank, med njimi tudi državni pravobranilec Stefano Cirillo, so včeraj zahtevali, naj se obtožencem potrdijo kazni s prvostopenjskega procesa, ko sta bila gen. Dino Mingarelli in polk. Antonino Chirico obsojena na 10 let in šest mesecev zapora zaradi ponarejanja aktov in obrekovanja z obtežil-nimi okoliščinami. Proces se bo nadaljeval v petek s posegom javnega tožilca Rema Smittija.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
PRIMORSKA POJE
GORICA - Kulturni dom, 19. aprila ob 20.30
Nastopajo:
MPZ Andrej Paglavec - Podgora, MPZ Oton Župančič - Štandrež, Moški pevski zbor Iskra Bovec, Dekliški pevski zbor Šmarje, MPZ Laetitia Ajdovščina, Moški pevski zbor Provox - Nova Gorica.
Razstava o nacističnih lagerjih namenjena goriškim dijakom
"Zgodilo se je, lahko bi se ponovilo, ne smemo pozabiti". Pod tem geslom, ki je kot spomin in opomin na obeležju pred goriško železniško postajo, ki so ga na pobudo združenja ANED odkrili lani maja, se v Kulturnem domu odvijajo prireditve ob 5. mitingu za mir, sožitje in razvoj. Uvodna, osrednja prireditev je bila v ponedeljek popoldne, ob odprtju dokumentarne fotografske razstave o nacističnih taboriščih, srečanju s tajnikom Deželnega instituta za zgodovino odporniškega gibanja Gallianom Fogarjem in ogledom dveh dokumentarnih filmov o nacizmu in nacističnih grozodejstvih.
Obširno dokumentarno razstavo o nacističnih taboriščih — tudi o tržaški Rižarni je pripravilo pokrajinsko združenje ANED in bo na ogled do 28. aprila. V dogovoru s pokrajinskim od-borništvom za šolstvo, šolskim skrbništvom in goriškim šolskim okrožjem si jo bodo v prihodnjih dneh ogledali dijaki. Združenje ANED in Deželni institut za zgodovino Odporništva bosta poskrbela za vodstvo in razlago. Dijakom bodo predvajali tudi dokumentarna filma.
Ob odprtju obsežne razstave, ki zajema tako spodnje kakor zgornje preddverje so udeležence (bilo jih je zares
veliko) pozdravili in jih seznanili s cilji in smislom letošnjega mitinga Mario Merni — verjamemo da Gorica lahko postane moderno mesto in da vsakomur lahko zagotovi vse pravice — Milovan Bressan, ki si je v svojstvu predsednika pokrajinskega odbora ANED prizadeval za postavitev razstave in ki je, tudi z navajanjem osebnih izkušenj deportiranca v Dachauu in drugih taboriščih skušal dopovedati kaj je bil nacizem in vse to kar je temu sledilo. Podpredsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANP1 Ladi Dornik je ugotavljal, da je razstava, namenjena predvsem mladim, toliko bolj pomembna v letu, ko poteka 50 let odkar se je tudi v naših krajih, z napadom na Jugoslavijo razplamtela vojna.
Pozdrav pokrajinske uprave je posredoval odbornik Mirko Špacapan.
Slovesnosti ob odprtju razstave so se udeležili tudi predstavniki združenj ANED iz vseh štirih pokrajin naše dežele in vsedržavni tajnik združenja Saba, predstavniki borčevskih organizacij in raznih drugih ustanov ter delegacija ZB iz Nove Gorice.
Dogajanje se je zatem preselilo v veliko dvorano, kjer je najprej govoril Galliano Fogar in dejal da razstava in nasploh pobuda borčevskih združenj VZPI, AVL, ANED ANNPIA in SKGZ pomeni doprinos k odpravljanju stanja pretežne ali popolne dezinformacije o polpretekli zgodovini.
Na sliki (foto Klemše): med slovesnostjo ob odprtju razstave o nacističnih taboriščih.
Na letališču v Ronkah aretirali mlado Kolumbijko
Kokain je bil v telovadnih copatah
Agenti tržiškega komisariata in finančni stražniki so konec prejšnjega tedna na ronškem letališču spet odkrili pošiljko mamil in aretirali Kolumbijko, ki jo je prinesla. Do okrilja je prišlo v petek, 12. aprila, v prvih popoldanskih urah ob prihodu letala iz Miinchna. S tem letalom je priletela v Ronke 19-letna Luz Marina Aguirre Blondon iz Galija v Kolumbiji. Med rednim pregledom potnikov so policisti in finančni stražniki posvetili posebno pozornost dekletu. To jim je omogočilo, da so v njenih telovadnih copatah odkrili dva zavojčka v obliki podplata, ki sta bila ovita z lepilnim trakom za pakiranje. Kot so kasneje ugotovili policijski izvedenci, je dekle v čevljih skrivalo nekaj več kot pol kilograma kokaina. Mamilo je na črnem tržišču na drobno vredno do 150 tisoč lir gram, dekle pa bi najbrž od pošiljke iztržilo precej manj od 75 milijonov lir, kolikor bi kokain navrgel v maloprodaji.
Kolumbijko so aretirali in zadržali v zaporu v Trstu. Po odkritju je preiska-
vo prevzela delovna skupina za boj proti mamilom, ki jo sestavlja osebje goriškega in tržaškega letečega oddelka, tržiškega komisariata in enote za boj proti mamilom pri finančni straži v Trstu. Koordinirano delovanje raznih policijiskih sil, je na včerjašnji tiskovni konferenci poudaril načelnik tržiškega komisariata dr. Nicola Žito, je v zadnjih letih obrodilo številne uspehe in je v zgled na vsedržavni ravni. Že meseca januarja so na ronškem letališču zaplenili pol kilograma kokaina Kolumbijcu, ki je skušal prav tako pritihotapiti mamilo skrito v čevljih. V prejšnjih letih so v Ronkah zaplenili tudi več kot kilogram heroina, kar dokazuje, da je letališče ena od poti za dobavo manjših količin mamil.
Glede možnih zvez aretirane Kolumbijke v Italiji so se preiskovalci zatekli za preiskovalno tajnost. Možno je vsekakor, da gre za kurirko, ki je prinesla mamilo po naročilu nekoga.
Na sliki: aretirana Kolumbijka.
Umrl je tri dni po nesreči
, V bolnišnici na Katinari je v ponedeljek umrl 48-letni tiskarski delavec Dario Fiorencis iz Tržiča. V petek ponoči je bil težko ranjen v prometni nesreči v Tržiču. Z motorjem ga je zadel 18-letni Friedrich Benvenuti iz Križa.
Florencisa, so zaradi hudih poškodb na glavi in v globoki nezavesti, odpeljali v bolnišnico na Katinari, kjer so si zdravniki prizadevali, da bi mu rešili življenje.
razna obvestila
Uprava Primorskega dnevnika v Gorici je odprta vsak delavnik od 9. do 12. ure, razen ob sobotah.
Knjižnica D. Feigel jutri, v četrtek, 18. t. m., ne bo poslovala.
SPD Gorica vabi jutri, 18. aprila, ob
20.30	na društveni večer ob 80-letnici društva. Na sporedu je predvajanje diapozitivov dokumentov in drugih zanimivosti iz zgodovine društva. Predvajanje bo v Križni ulici, v prostorih knjižnice D. Feigel. Toplo vabljeni.
j____________kino_______________
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Risvegli«. R. De Niro.
VERDI 17.30-22.00 »Balla coi lupi«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Mia moglie, gli uccelli e la bestia«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Ancora, ti prego, ancora«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 Festival baletnih skupin iz FJK.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Vsi zmagujemo«.
SVOBODA (Šempeter) Ni predstave-DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini Korzo Italia 89 tel-531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 2 (Comunale n-2) - Ul. A. Manlio 14 A/B tel-480405.
Ko sem se pred dnevi peljala po slikoviti vijugasti cesti med vinorodnimi briškimi griči mehkobnih oblik, sem si ga, tako kot že tolikič prej, na dstem ovinku, ki ti odpre pogled proti Dobrovem, nekaj minut občudujoče ogledovala: obsijan v soncu je zažarel z vso svojo mogočno arhitektonsko skladnostjo in simetričnostjo renesančne stilne dediščine beneškega zaled-i° iz 16. stoletja. Mogočen in veličasten, kot so ga oblikovala stoletja s svojimi stilnimi značilnostmi, kraljuje nad dobršnim delom Brd in je enako vabljiv od daleč in od blizu. Grad Dobrovo. Danes se odeva v povsem novo preobleko, skrbno pretehtano in Preverjeno, povzeto po vrednotah, ki so jih začrtali lastniki grofje Collore-do, ki so stavbo pozidali, Cattariniji in nazadnje Bagueri, do zadnje vojne. Zunanja in notranja arhitektonska lupina, ki jo v sodelovanju Goriškega muzeja in novega podjetja Grad ter ob znatni pomoči republiških in občinskih sredstev restavrira Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica, oživlja kulturne in spomeniško vrednote, ki se bodo z novo vsebino sintetizirale v privlačen kulturni in turistično zanimiv objekt. Mogočna graščina, v preteklosti simbol fevdalnega zatiranja, po vojni prostor za sproščanje razdiraških strasti, a že od ^eta 1885 tudi muzejski prostor, ki ga le osnoval grof Silverio de Baguer, danes ponovno sprejema vase kulturne zaklade. Odslej bo to prostor, ki bo domačinom in tujcem, ki bodo, tako Upamo in si želimo, želeli spoznavati briško pokrajino tudi in predvsem za-radi zbirke, ki bo v skoraj dveh nadstropjih, ob manjšem prikazu renesančne keramike, napolnjevala obnovljene prostore.
Tu, na Dobrovem, v graščini iz 17. stoletja, z značilno tlorisno zasnovo skoraj pravokotnih oblik s poudarjeno elegantnimi, arkadno oblikovanimi °gelnimi stolpi, bo stalno razstavljenih 134 grafičnih listov, ki jih je slikar Zoran Mušič, umetnik svetovnega slovesa, ki danes živi in dela med Benetkami in Parizom, podaril svojemu rojstnemu okolju.
Ko se je tako pred dvema letoma slikar in grafik Zoran Mušič odločil, k° je iz svojega bogatega, pet desetletij trajajočega ustvarjalnega izpovedovanja, izbral zaokrožen pregled razvoja svoje grafične misli od leta 1949 do 1981, se je obnova grajskega kompleksa s pospešenim ritmom Nadaljevala. Veliko prizadevanj je b‘lp vloženih: finančnih, organizacijskih in strokovnih. Tako danes dobiva graščina svojo novo veličastno podo-. in bogato vsebino. Skupaj z ureje-nrrn okoljem, ki je bilo nekdaj s par-pm baročno poudarjeno, bo obnov-ipna vabila k sebi. Tudi danes, ko so uela na objektu in pri urejanju okoli-ve še vedno v polnem razmahu, pri-ublja poglede naključnih mimoidoča in tudi že tistih, ki so glas o stalni 0lrki grafičnih del Zorana Mušiča Prejeli kot povabilo.
Ko danes stojim pred njo, ko gle-arn in občudujem, komaj dojemam, tv to res: Mušičeva donacija je bis-j e7° pripomogla k pravemu vredno-npu kulturnega spomenika, njegov kovni opus bo bogatil naše vedenje bogastvu kulturne dediščine in o bizmerni vrednoti njegovih del. To D nJs vem. Tistega junijskega dne ed tremi leti, ko mi je v mikrofon
Slikar
Mušič
ponovno
doma
V gradu Dobrovo bodo junija odprli stalno razstavo grafičnih listov svetovno znanega umetnika
govoril tole sporočilo: »Kot smo do* menjeni že precej časa, bomo sestavili zbirko grafik, ki bo lahko dovolj pregledno predstavljala moje delo iz več ali manj vseh dob, zbirko, ki jo bom podaril Goriškemu muzeju, vam, da bi jo razstavili nekje v Brdih, mogoče na gradu Dobrovo ali kjerkoli v bližini,« si skoraj nisem upala pomisliti na to.
Ko sva naslednje leto v njegovem pariškem ateljeju odbirala še preostalih več kot sto grafičnih listov, nekaj jih je namreč dal že ob prvem uradnem obisku takratnega predsednika vlade Dušana Šinigoja, sem s strahom in z veseljem sprejela vso radost in vse breme tega neprecenljivega darila.
Letos, v prvih junijskih dneh, ko bodo češnje že v polnem zorenju, naj bi bila zbirka postavljena in skupaj z obsežnim katalogom predstavljena javnosti, ki bo, tega velikana svobodne likovne govorice, skozi njegovo tako samosvoje likovno izpovedovanje, pričela odkrivati, spoznavati, razumevati in predvsem spoštovati in ceniti. Prepričana sem, da si tega, sin očeta, po rodu iz Šmartnega, in matere, rojene v Kostanjevici na Ligu, nadvse želi. Zakaj bi sicer bil njegov dar namenjen prav tem krajem? Zato, ker ima rad svojo rodno deželo, svoje ljudi; ker v sebi nosi spomine, povezane z dogodki, ki jih je preživel prav tu: na Goriškem; pa tudi na Štajerskem, v Ljubljani in Zagrebu. Dalmacija in Kras; ta impozantna pokrajina vznemirljivih struktur ga je za desetletja napolnila -z ustvarjalnim nabojem. Tako kot kasneje tudi toskanska in umbrijska, Dolomiti, Benetke in Pariz. Globoko in neprizanesljivo tudi Dachau. Spomini niso zbledeli in jih kljub častitljivi starosti, ki je umetnik ne prizna, z vso močjo, z žarom in z bolečino podoživlja.
Vsakič, ko sem bila pri njem, bodisi v pariškem ateljeju, v tretjem nadstropju imenitne hiše iz začetka stoletja, bodisi v beneškem ateljeju, prav tako v zadnjem nadstropju tik pod streho v bližini Akademije, sva se dolgo pogovarjala: njegova misel, izgovorjena ali preinterpretirana na pa-
pirju ali platnu, seže s svojo neposrednostjo, preprostostjo, iskrenostjo in preudarnostjo do globin. Ne mara praznega »filozofiranja«, ne mara predalčkanja. Ko sem se iskreno radostila del, ki so ležala vsepovsod, me je pomeril s pogledom in rekel: »Vse to so lepe besede. A za ocenjevanje imamo še veliko časa. Vsako delo dobi svojo ceno, to se pravi, da je pravilno ocenjeno, šele čez petdeset let. Počakajmo, saj se nam nikamor ne mudi. Da, nekateri pravijo, da je dobro, veliko je tistih, ki jim moje delo ne zanima. Torej, zakaj bi dali prav samo tistim, ki hvalijo?« »Toda, vi verjamete v vaše delo, še vedno ustvarjate in na štafelaju je novo platno«, sem neprizanesljivo vrtala vanj. »Slikar ne zna drugega delati kot tisto, kar se je naučil. Za slikarja je njegovo delo kot dihanje. K delu te naravnost sili.«
To je njegova ustvarjalna nuja, to je njegova življenjska izpoved: slikati, risati. Oživljati notranje podobe, ki so se zajedle v dušo. Dolga pot, ki jo je prehodil, pokončno in dostojanstveno, pot, ki si jo je utiral sam v veri, da je tisto kar dela, dobro: »Kako težavno je, ne utoniti v tem oceanu abstraktne umetnosti. Počutim se majhnega, šibkega, kot brez moči, obdanega od največjih imen slikarstva in prepotentnih kritikov, ki določajo smeri. Ko sem prispel s svojo skromno prtljago dalmatinskih konjičkov v Pariz, sem se počutil odvečnega in skoraj bi se bil sramoval pokazati v Salonu De Mai vse te konjičke v gibanju, ki so bili v nasprotju z vsemi modernimi smermi.« Mušič je bil tako zelo drugačen od takratnih tokov: slikarstvo se je intenzivno posvečalo formalno rafiniranim in eksistencialnim introvertiranim in fascinantnim eksperimentom.
V Parizu so blesteli umetniki kot Bazaine, Manessier, Hartung, Fautrier, v Benetkah je umetnostno sceno nadvladoval Emilio Vedova, toda Mušič je v teh zgodnjih petdesetih trdno odločen stopal naprej. Nastajali so številni opusi v različnih tehnikah slikarske in grafične umetnosti (v akrilu na platnu, olju na platnu, pastelu, akvarelu, litografiji, suhi igli, akvatinti,
radiranki) z značilnimi poimenovanji: Konjički, Dalmatinski motiv, Sienska pokrajina, Chioggia, Dalmatinska zemlja, Cortinski in Apeninski motiv, Nismo poslednji, Rastlinski motiv, Ca-nale della Giudecca, Portret Ide, Avtoportret, Dogana di Venezia, Atelje, Cozze, Notranjost katedrale, Portret Zorana in Ide. Kritiki, ki pa jih umetnik ne upošteva preveč, se čedalje bolj odločno zavedajo njegove enkrat-nosti: Mušič, ki ga je pot iz slovenskih krajev popeljala v Benetke, v Pariz, v svet, je danes prav gotovo eno največjih imen svetovne likovne umetnosti. Cenijo ga v tujini, kjer prejema številna priznanja in nagrade (pred kratkim tako pomembno kot red viteza legije časti, s katerim ga je odlikoval francoski predsednik), in doma, kjer je prejel najvišje priznanje, Prešernovo nagrado. Toda najstrožji kritik svojih del je Mušič sam: kritičen, analitičen, odgovoren do sebe in do tistih, ki njegova dela občudujejo. To spoznanje me je prešinilo tistega dne v njegovem ateljeju, ko sva iz številnih map, polnih grafik iz različnih ustvarjalnih obdobij, izbirala liste, ki naj bi dobili mesto v novi stalni zbirki na gradu Dobrovo: skrbno je pregledoval list za listom, gledal in presojal. Je dovolj dobro? In ko sem za svojim hrbtom zaslišala šelestenje, podobno trganju papirja, sem na svojo veliko žalost ugotovila, da trže grafične liste. Zagreto sem se z umetnikom spustila v silovit besedni boj in ga skušala prepričati, naj tega ne počne, saj so odtisi dobri, on pa je mirno snel očala, me resno pogledal in rekel: »Niso dobre. Za seboj ne bom puščal slabih del. Vsak list, ki ga podpišem, mora biti dober.« V tistih dolgih minutah sem doumela marsikaj. »Veliko preveč je ponaredkov, tistih z Z. Mušič alf samo Musič,« mi je pred dobrim desetletjem rekel ob priložnosti, ko naj bi verificiral sliko, kupljeno na prostem trgu. Tudi misel na Ajdičeve ponaredke je v njem še vedno vzbujala nejevoljo. Najbrže tudi zato ne mara sodelovati z našimi galeristi. Tega jim pač ne more odpustiti, tako kot ne more odpustiti tistim, ki so mu v tistih najtežjih trenutkih
maja 1945 želeli najslabše: »Iz društva likovnih umetnikov so me vrgli po letu petinštirideset, ker nisem bil partizan, ker sem šel v Benetke... Take so te reči, zdaj so že zdavnaj pozabljene. A spominjam se tistih, ki so me moje zadnje dni v Ljubljani srečali, pa so šli na drugo stran ceste...« Tovornjak, ki je prevažal časopise, mu je tisto jutro nudil zavetišče, ki ga je verjetno rešilo kočevske usode. Vrnil se je domov: v Gorico in nato odšel naprej. Benetke in Pariz sta za desetletja postala novi dom, kjer so spomini dobivali konkretno obliko: »Kako delam? Sam ne vem, če bi vedel, bi to postalo bolj ali manj neke vrste obrt. Kako nastane slika? Ne vem. Težko je to povedati. So slikarji, ki delajo po točno določenem urniku.. Sam delam takrat, ko to začutim. Slika nastane, kadar sama hoče in ne kadar hočem jaz. In če ima potem gledalec občutek, kakršnega sem imel sam, ko sem delal, potem sem mogoče res dosegel tisto
ustvarjalne moči je nosil v sebi: »Ko je Campigli videl moja prva dela s konjički in sienski-mi griči, je vzkliknil: »Našel si vir, na konju si za celo življenje!« Čeprav nerad, , se vendarle počasi razkriva in pripoveduje: »Vsakdo mora imeti svojo pokrajino, svojo sliko v sebi. Ne grem v Benetke, da tam rišem Benetke. To pokrajino sem že prinesel s seboj. Slikam moje Benetke. Človek mora v sebi imeti svojo resnico. In resnic je v resnici veliko. Vendar mislim, da mora resnični, avtentični slikar črpati samo iz sebe.«
Ko se s posebnimi občutji sprehajam po teh desetih grajskih sobanah in razmišljam o postavitvi, skušam v sebi najti potrditev, da bodo Mušiče-va dela, predstavljena v trinajstih zaokroženih ciklih, spregovorila v vsej svoji enkratnosti: v objemu peskanih in kristalnih panojev, obzirno in spoštljivo odmaknjenih od grajske arhitektonske lupine, kot lebdečih opnah, kot aluzija na dvojnost Mušičevega sporočila. Grafični listi naj bi spregovorili o umetnikovi resnici: »Zdi se mi, kot bi imel dve plasti slikarstva; tisto, s katero potujem skozi vse življenje, in tisto, v notranjosti, ki je moje intimno doživetje, a teče ves čas vzporedno, in le od časa do časa zaživi.«
Zoran Mušič je prav gotovo svetovno znano in priznano ime, a zvezdniška slava se k sreči ni dotaknila njegovega srca. Zato je morda tudi danes precej zadržan do otvoritvenih slovesnosti, mogoče celo nekoliko odklonilen. Najraje ostaja med zidovi novega ateljeja v Parizu in onega v Benetkah, ki mu nudijo tišino in odmaknjenost, saj kot sam pravi: »Potrebujem samo samega sebe. Biti sam. Risba je kraj, kjer meditiram, mesto, kjer sem sam. Če rišem, ne da bi se tega zavedal, pišem svoje spomine.« Pa vendar smo prepričani, da si bo obnovljeno grajsko celoto, te prostore dobrovskega gradu, obogatene z njegovim neprecenljivim grafičnim opusom, prav gotovo želel doživeti. Ljudem, ki so jim umetnikova dela segla do srca, ki so začutili to enkratno in neponovljivo sintezo kulturne dediščine preteklega in sedanjega, bo ta otvoritveni dan pomenil velik praznik: Zoran Mušič bo ponovno doma.
NELIDA SILIČ-NEMEC
pravo sporočilo. Neizčrpliivi v
Jutri v SSG pravljica za otroke
Od jutri do sobote v novem sežanskem kulturnem domu
Primorski slovenistični dnevi
K dopoldne bo v tržaškem ? turnem domu nova premiera uajmlajše občinstvo. Sloven-D ? ^Ino gledališče je namreč j Pravilo uprizoritev prijetne »Lepotička« francoske pikni- 'Ce (*’ Auln°y, ki je ob ligah spominov napisala tudi žii .P111 pravljic za otroke. Re-Gja je v rokah Maria Uršiča. CQej*® nadvse zanimivo pravlji-k ' , le po vsebini sicer nekoli-D .ruta, a jo je ravnatelj SSG lil sn**t Miroslav Košuta »omi-; Priredil in skrajšal. Obenem a®pisal še nekaj otroških son-„ v' jih bodo igralci zapeli notah Aleksandra Rojca.
CpPravi naslov te ljubke zgodbici »Dobra miška« — po živali-SjJ. * Pomaga lepi princeski reven na^u^e težave. Konec je se-a srečen, kot se za pravljico
spodobi.
k »Lepotički« nastopajo Luč-Počkaj, Alda Sosič in Franko orošec, ki bodo oblikovali kar k ®et različnih vlog. Zagotovo .no najmlajši obiskovalci SSG Pripovedi uživali.
V tem tednu se bodo od jutri do sobote odvijali v Sežani 2. primorski slovenistični dnevi, letos posvečeni Srečku Kosovelu.
Zamisel o vsakoletnem primorskem slovenističnem zborovanju je dozorela in zaživela lansko leto predvsem iz želje po prijateljskem zbliževanju vseh primorskih slavistov s te in one strani meje, ki naj bi s skupnimi močmi osvetljevali in vrednotili tiste strani primorske kulture, vezane na slovensko besedo, ki ne najde vedno pravega in dovolj pomembnega mesta v središčnih slovenskih ustanovah. V ta namen so se tri primorska slavistična društva povezala, ustanovila organizacijski odbor in se domenila, da vsako leto priredijo posvet na določeno temo, vedno v drugem kraju, tako da bo vsako leto na vrsti eno društvo za organizacijo prireditve. Lansko srečanje je potekalo v Novi Gorici in je bilo posvečeno Francetu Bevku, letos prireja koprsko društvo v Sežani posvet o Srečku Kosovelu, prihodnje leto pa bo na vrsti SD Trst in srečanje bo verjetno name-njenu liku Vladimira Bartola.
Letošnje srečanje se bo začelo jutri popoldne v osrednji dvorani novega kulturnega doma v Sežani; po uradni otvoritvi, ob 17. uri, bosta prof. Pavle Merku in Ciril Zlobec podala svojo misel o Srečku Kosovelu; sledil bo literarni večer Združenja književnikov Primorske, na katerem bo deset ustvarjalcev bralo svoja dela, med njimi tudi Silvana Paletti in Aleksij Pregare.
Naslednjega dne se bodo v prostorih Kosovelove rojstne hiše (v stari šoli) zvrstili referati in predavanja, povezani v tri sklope; v prvem delu, ki se bopri-čel ob 9. uri, bodo nastopili; Lučka Čehovin (Černi-
goj in družina Kosovel), Pavle Škrinjar (Kosovelova soba), Marija Pirjevec (Odmevi S. Kosovela v italijanskem kulturnem prostoru), Andreja Duhovnik (Prikaz Kosovela v oblikovanju drugačnih vzgojnoi-zobraževalnih programov), Ivana Slamič (Ajdovski literarni ustvarjalci in njihovo branje Kosovela). Drugi sklop se bo pričel ob 11.30 in bo obsegal naslednje prispevke: Jolka Milič, Soglasnik o ali i? Pesem z metaforičnim ali opisnim koncem?, Danica Filipčič, Evakvacija duha, Marija Vidmar, Problem ogledala v filozofiji, pri Kosovelu in v slovenski književnosti, Franc Černigoj, Blizu si mi, mrtvi pesnik, Mateja Škrinjar, Podoba Krasa v Kosovelovi liriki, Bojan Kranjc, Matematikov pogled na Kons 5.
Predstavitvi v Kopru
V sejni sobi zavarovalne družbe Adriatic v Kopru (Ljubljanska cesta 3a) bo danes ob 18. uri predstavitev dveh del zamejskih zgodovinarjev. Najprej bo beseda o raziskavi Marte Verginelle »Družina v Dolini pri Trstu«, o čemer bo spregovoril Darko Darovec, arhivist Pokrajinskega arhiva Koper. Potem pa bo Salvator Žitko, ravnatelj Pokrajinskega muzeja iz Kopra, spregovoril o Krajevnem leksikonu Slovencev v Italiji, ki sta ga podpisala Aleksej Kalc in Milan Bufon. Na srečanju bodo prisotni tudi avtorji.
Nato bo do 15. ure odmor za kosilo, popoldanski del pa bo namenjen didaktičnim vprašanjem šolske in študijske interpretacije Kosovelove lirike. Svoje izkušnje in dognanja bodo podali Zoltan Jan, Marjan Štrancar, Jolanda Fičur, Jasna Čebron, Nives Lapanje, Metka Morovič in Alferija Bržan. Okroglo mizo bo vodila Metka Morovič.
Sobota je namenjena strokovni ekskurziji v območje Lokve in Štanjela, ki jo bosta strokovno vodila Silvo Fatur in Bogdan Vran. Program celotnega srečanja je torej pester in zanimiv ter dokazuje, kako ni res, da je bilo o Kosovelu že vse povedano; zato organizatorji pričakujejo, da bo odziv velik, obenem pa naprošajo vodstva šol, da omogočijo udeležbo vsaj enemu profesorju slovenščine z vsake šole.
Obenem naj sporočimo še novico, da bo v soboto, 20. aprila, žal istočasno z našo ekskurzijo, potekal v Ljubljani Posvet sekcije za didaktiko slovenščine, z začetkom ob 9. uri na Filozofski fakulteti. Zvrstila se bodo tri predavanja in sicer: dr. Olga Kunst Gnamuš, Pomen programatičnih spoznanj za učno komunikacijo v razredu, dr. Gregor Kocjan in prof. Borut Stražar, Katalog znanj iz slovenske književnosti v osnovni in srednji šoli, dr. Jože Lipnik, Problemski pristop k umetnostnemu besedilu. Po vsakem predavanju je predvidena problemska diskusija. Posvet je namenjen profesorjem slovenščine in prav posebej so vabljeni učitelji iz našega prostora.
VERA TUTA BAN
Po zmagi v sinočnji polfinalni tekmi za evropski klubski košarkarski naslov
POP 84 v finalu proti Barceloni
POP 84 - SCAVOLINI 93:87 (41:45)
POP 84 SPLIT: Sretenovič 13, Perasovič 20, Kukoč 14, Savič 25, Lester 6,
Naglič 13, Tabak 2, Pavičevič, Naumoski, Čižmič.
SCAVOLINI PESARO: Gracis 6, Magnifico 12, Cook 24, Daye 29, Costra 7, Boni 3, Zampolini 6, Grattoni, Labella, Calbini.
SODNIKA: Richardson (VB) in Davidov (SZ). PON: Magnifico (36), Perasovič (38). TRI TOČKE: Sretenovič 1; Cook 2, Zampolini 2. GLEDALCEV: 12.000.
PARIZ — Splitski POP 84 je sinoči v polfinalni tekmi zasluženo premagal Scavolini iz Pesara in se bo jutri v velikem finalu pomeril z Barcelono, ki je na prvem včerajšnjem srečanju suvereno odpravila izraelski Makabi. Spli-čani se bodo torej jutri srečali z ekipo, ki jo trenira Maljkovič, ki je dve leti zaporedoma osvojil naslov prav s splitsko ekipo.
Scavoliniju tudi tretjič v tej sezoni ni uspelo premagati splitske ekipe. Italijanski košarkarji so se zelo bali Kukoča in zato so mu tudi postregli s primerno obrambo. Kukoč pa ni nasedel zanki trenerja Scariola in raje igral za moštvo, kot da bi sam iskal pot do koša. In tako je v glavnem asistiral Saviča in Perasoviča, ki sta bila sinoči tudi glavna junaka splitske zmage.
V vrstah Scavolinija sta zadovoljila le oba Američana Daye in Cook. Ko jima je zmanjkalo moči, je vsa ekipa popustila in tudi zasluženo izgubila.
Po tekmi je bil trener Scavolinija Scariolo dokaj potrt, vseeno pa je pohvalil svoje fante za požrtvovalnost in pristavil: »Že pred dnevi sem dejal, da ustaviti Kukoča še ne pomeni dobiti tekme. Treba je predvsem paziti na Saviča in tudi na ostale. Jn prav Savič je bil najboljši mož Spličanov ter tudi Perasovič je bil eden ključnih igralcev.«
BARCELONA - MAKABI 101:67 (50:38)
BARCELONA: Galilea, Almeida, Solozabal, Trumbo 19, Goznalez 6,
Montero 25, Ortiz 13, Esteller, Norris 9, Epi 18.
MAKABI TEL AVIV: Henfield 4, Daniel 5, Goodes 4, Mercer 6, Simms 11, Lipin 2, Jamcy 7, Horton 16, Cohen, Royal 12.
SODNIKA: Rigaš (Grčija) in Mailha-biau (Francija). PM Barcelona 18:25, Makabi 20:28. PON: Goodes (25), Esteller (31), Gonzalez (35), Montero (39). TRI TOČKE: Montero 5, Epi 2, Solozabal 1, Gonzalez 1; Simms 1.
Jugoslovanski trener Maljkovič, ki sedaj vodi Barcelono, bo odigral že tretjo zaporedno finalno tekmo tega pokala. Njegovo moštvo je namreč včeraj povsem pregazilo izraelsko ekipo Makabija, ki je po začetnem vodstvu 9:2 povsem odpovedala in zlasti je razočaral Jamcy, ki je dosegel le 7 točk. V zmagovitem moštvu so vsi dobro igrali, posebno pa seje izkazal Montero, ki je bil »stoodstoen« pri izvajanju treh točk (5:5).
Jutri bo Makabi igral proti Scavoliniju za 3., POP 84 pa proti Barceloni za 1. mesto.
Zmaga Vojvodine
V	prvi tekmi play-offa za Koračev pokal je Vojvodina v Novem Sadu premagala Bosno iz Sarajeva z 92:77 (45:39).
V	2. kolu play-outa je sinoči v Tuzli Sloboda Dita premagala Budučnost iz Titograda s 67:66 (35:45), v Beogradu pa je C. zvezda odpravila Radnički s 109:100.
Furlan in Prpič v drugo kolo
NICE — Italijan Renzo Furlan in Jugoslovan Goran Prpič sta premostila prvo oviro na mednarodnem teniškem turnirju v Nicei. Furlan je premagal Španca Aguilero s 7:6, 6;0, Prpič pa si je privoščil kar nekdaj slavnega Šveda Wilanderja s 6:3, 6:1.
Ostali izidi: Bengoechea (Arg.) -Čerkasov (SZ) 6:4, 4:6, 6:4; Perez-Rol-dan - Jelen (ZRN) 6:2, 6:2; Gomez (Ekv.) - Kulti (Šve.) 6:0, 7:6; Novaček (ČSFR) - Fleurian (Fr.) 6:2, 6:3; Leconte (Fr.) - Dalvin (Arg.) 6:4, 6:0.
E. Bauzon najboljša
19-letna Emy Bauzon, dijakinja 3. razreda učiteljišča Simon Gregorčič v Gorici, bo zastopala našo deželo na vsedržavnem dijaškem prvenstvu v plavanju, ki bo v Chiancianu Terme predvidoma v začetku prihodnjega meseca.
Bauzonova je včeraj na dijaškem prvenstvu progo 100 metrov delfin preplavala v 1'10"2.
Danes kvalifikacijska tekma Madžarska - SZ za evropsko prvenstvo
'V državnem mladinskem košarkarskem prvenstvu
Pomembno tudi za azzurre
BUDIMPEŠTA — Na sloviten Nep stadionu se bosta danes v eni od ključnih tekem tretje kvalifikacijske skupine za sodelovanje na evropskem prvenstvu srečali Madžarska in Sovjetska zveza. Tekma je sila pomembna ne le za reprezentanci Madžarske in Sovjetske zveze, pač pa tudi za Italijo, saj bo morda njena nadaljnja usoda v teh kvalifikacijah odvisna tudi od izida tega srečanja.
Položaj v tretji kvalifikacijski skupini je sila zapleten. Madžarska vodi s šestimi točkami iz štirih odigranih tekem. Italija je zbrala doslej štiri točke, odigrala pa je tekmo manj. Sovjeti so trenutno na tretjem mestu s tremi točkami, odigrali pa so le dve tekmi. Vsako srečanje vodilne trojice je zato sila pomembno, saj bo v finalni del evropskega prvenstva na Švedskem napredovala le prvouvrščena v skupini.
Madžarski trener Kalman Meszoly opozarja svoje nogometaše na nevar-
nost nasprotnika, ki je telesno zelo dobro pripravljen, tehnično odličen in zelo hiter. Po zmagi na Cipru in prijateljski tekmi s Španijo (Špancem so v gosteh nasuli štiri gole!) pa je Meszoly pred tekmo optimistično razpoložen.
Po drugi strani tudi sovjetski trener Bišovec hvali nasprotnika, ki je v zadnjih mesecih pokazal velik napredek v igri. Po mnenju sovjetskega trenerja bo napravil zmagovalec današnje tekme pomemben korak na poti proti švedski, dodal pa je, da bi bil zadovoljen tudi z neodločenim izidom.
Tekmo si bo ogledal tudi trener italijanske reprezentance Azeglio Vicini, da bi se na lastne oči prepričal o vrlinah in morebitnih hibah Madžarov, proti katerim bodo »azzurri* igrali 1. maja v Salernu. V prvi tekmi na Madžarskem so Italijani izenačili 1:1.
Verjetni postavi: Madžarska: Petry, Disztl, Garaba, Limperger, Monos,
Kozma, Bognar, Lorincz, Szalma, Kip-rich, Kovacs. Sovjetska zveza: Uvarov, Černišov, Kulkov, Cvejba, Galjamin, Mikhailičenko, Šalimov, Alejnikov, Podznjakov, Juran, Dobrovolski. Sodil bo Nemec Schmidhuber.
LESTVICA 3. SKUPINE
Madžarska
Italija
SZ
Norveška
Ciper
1 1
7:3
5:1
2:0
3:2
6
4
3
3
0 4 2:13 0
Prijateljska tekma Italija - Švedska
BISCEGLIE (BARI) - Drevi ob 20.45 bo v Andrii pri Bariju prijateljska nogometna tekma reprezentanc pod 21. letom med Italijo in Švedsko. Začetna postava azzurrov: Antonioli, Monza, Di Čara, Luzzardi, D. Baggio, Malusci, Melli, Čurini, Buso, Albertini, Lantignotti.
V prvem polfinalnem odbojkarskem srečanju za deželni naslov
Dečki Valprapora dobro začeli
VALPRAPOR TEKNOPROGRES -
VBU VIDEM 3:0 (15:9, 15:4, 15:8)
VALPRAPOR: Devetak, Sfiligoj, Gravner, Maraž, Florenin, Paoletti, Brisco, Korečič, Marega, Kovic.
Dečki Valprapora so spodbudno pričeli letošnje polfinalne spopade za deželni naslov. V nedeljo so namreč v občinski telovadnici v Sovodnjah v dobri uri premagali solidno moštvo VBU iz Vidma, ki je v videmsko-por-denonski skupini osvojila končno drugo mesto za ekipo Prate. Zamojevi varovanci so pričeli srečanje nekoliko nezbrano. V drugem setu pa je prišla na dan večja uigranost štandreško-briške šesterke, ki je odločno bolje pokrivala polje, v napadu pa je predvajala lepe in učinkovite kombinacije. Tretji in najdaljši set je še enkrat dokazal premoč domačinov. Vsekakor zaslužena zmaga, ki obeta pozitiven izid v končnem polfinalnem obračunu. Igralci Valprapora bodo namreč v ne-
deljo gostovali v Vidmu, kjer jim zadostuje le set za uvrstitev v veliki finale, ki bo na sporedu v nedeljo, 28. t. m., v Pordenonu, (mar)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
KILLJOV - BOR FRIULEKPORT 0:3
(15:17, 12:15, 6:15)
BOR FRIULEKPORT: Gregori, Ažman, Čok, Legovich, Vitez, Neubauer, Vodopivec, Flego, Faimann.
Borovke so dosegle svojo šesto zaporedno zmago s 3:0 in še naprej vodijo na skupni lestvici z dvema zmagama več od Alture in tremi več od Sloge in Brega. Čeprav so torej borovke daleč najmlajša ekipa v ligi, so torej na dobri poti, da dosežejo napredovanje v D ligo, čeprav seveda velja, da imajo na svoji poti še nastope z vsemi boljšimi nasprotniki.
DEKLICE - PLAV OFF
ALTURA - BOR FRIULEKPORT 2:3
(15:13, 17:16, 3:15, 12:15, 10:15)
BOR FRIULEKPORT: Gregori, Ažman, Čok, Legovich, Vitez, Neubauer, Vodopivec, Flego, Faimann.
Borove odbojkarice so se že drugo leto zapored uvrstile v pokrajinski finale prvenstva "deklic", v katerem sicer branijo tudi naslov deželnih prvakinj. V povratni tekmi z Alturo jim je zadostovala osvojitev enega niza oziroma 25 točk, kajti v prvi tekmi so doma zmagale z gladkim 3:0. Al tura je tokrat s svojo igro resnično presenetila in borovke so se morale res potruditi, da so zmagale. Prva dva niza so domačinke tesno, a zasluženo izbojevale, ker pa so plavim vendarle prepustile 29 točk, je bilo vprašanje uvrstitve v finale že tedaj rešeno. Toda borovke so hotele kljub temu ohraniti svojo nepremaganost in se zato niso "zadovoljile" z uvrstitvijo v finale.
Jadran Farco naprej!
Sinoči so odigrali še zadnjo tekmo državnega mladinskega prvenstva med Don Boscom in Stefanelom. Premočno so zmagali košarkarji Stefanela (110:75) in tako omogočili Jadranu Farco, da je sklenil prvenstvo na končnem tretjem mestu (Stefanel je prvi, Pall. Pordenone pa drugi). To je prvič v zgodovini naše košarke, da se eno od naših moštev uvrsti v nadaljnji del v taki konkurenci.
Naša selekcija v Trbovljah
V nedeljo, 21. t. m., se bo reprezentanca mlajših košarkarjev vseh zamejskih klubov (letnika 1978-79) pod imenom Jadran udeležila četrtfinalnega turnirja za pionirski festival Slovenije - Pokal Mars v kategoriji mlajših pionirjev, ki bo tokrat na sporedu v Trbovljah in ki že vrsto let redno poteka v organizaciji komisije za šolsko košarko pri Košarkarski zvezi Slovenije. Našo selekcijo mlajših pionirjev bodo sestavljali košarkarji prav vseh naših klubov, se pravi, da bodo v selekciji predstavniki Bora, Brega, Kon-tovela, Poleta, Sokola in goriškega Doma.
(Cancia)
DRŽAVNI KADETI
FINALNA SKUPINA
EMMEZETA - KONTOVEL	86:95
(45:40)
KONTOVEL: Ban, Budin 26 (9:10), Rebula 31 (12:18), Kralj 7 (2:2), Gulič 11 (3:4), Bizjak, Kapun, Milič 11 (3:4), Vodopivec, Gregori 9 (1:4).
TRI TOČKE: Kralj 1, Budin 1.
Po poprečnem prvem polčasu so Kon-tovelci, ob odlični igri Budina in Rebule predvsem v napadu, le ujeli pravi tempo in tako tudi zasluženo zmagali.
OSTALI IZIDI: Don Bosco - Legno-nord 79:71; Digas - Don Bosco 100:87; Legnonord - Ricreatori 96:80.
LESTVICA: Diana Gorica, Stefanel, Digas in Ricreatori 12; Don Bosco 10; Kontovel 8; Legnonord 8; Emmezeta Videm 6.
DEŽELNI KADETI
BOR - LIBERTAS	69:89 (34:50)
BOR: Giacomini 3 (1:2), Schiulaz 2 (2:2), Umer 2, Corbatti 10, Gallopin 12 (4:5), Grbec 6 (2:2), Križmančič 10 (2:4), Samec 16, Porporatti 6 (2:4).
PON: Samec v 27'
Borovci so igrali res izjemno, če upoštevamo, da je bila ekipa sestavljena po večini iz naraščajnikov. Libertas je na-
mreč na samem vrhu lestvice in verjetno je podcenjeval naše, a se je uštel. Tekma je bila izenačena do polovice prvega polčasa, nato so gostje razliko počasi večali. V začetku drugega polčasa so gostje povedli za 26 točk (40:62). Borovci so reagirali in se približali nasprotnikom do desetih točk razlike (63:73). Tedaj pa so borovci od utrujenosti popustili in gostje so brez težav zmagali. Pohvalo si zaslužijo vsi igralci. (M. C.)
DEČKI
SGT - BOR INDULES 66:96 (41:57)
BOR: Jagodic 2, Colja 5 (1:2), Kovač, Jogan 20, Sancin 18 (4:7), Oberdan 40 (1:4), Štokelj, Buda 3 (1:2), Lapelj 4. TRI TOČKE: Jogan (1), Oberdan (1). PON: Colja (8), Štokelj (37).
Borovi dečki so tokrat igrali v velikem slogu, premočno sopremagali ekipo SGT in si tako zagotovili dve koli pred koncem prvenstva 3. mesto na skupni lestvici. To pomeni, da bodo v »play-offu« zaigrali zelo verjetno proti tržaškemu Don Boscu.
»Plavi« so presenetili močnega nasprotnika predvsem s hitro igro v napadu. Proti postavljeni obrambi pa se je razigral Tom Oberdan, ki je bil zares neustavljiv. Že po prvi četrtini so naši ostali brez svojega najboljšega obrambnega igralca Colje, ki je takoj napravil pet osebnih napak. Marko Uršič ni igral, ker je imel vročino. Borovci pa niso popustili. V 4. min. d.p. so že vodili za 30 pik, to prednost pa so brez težav obdržali do konca srečanja. (A. Kovačič)
POGGI - KONTOVEL 109:101 (55:51)
KONTOVEL: Spadoni 43 (5:16), Spacal 13 (1:2), Rizzante, Stoka 17 (3:5), M. Starc 3 (1:2), B. Starc 6, Škerk 19 (5:10).
Krečičevi varovanci so predvsem zadovoljili v napadu, kjer se je še posebno izkazal Angelo Spadoni, ki je dal kar 43 točk.
AUTOSANDRA - SOKOL	83:74
(48:39)
SOKOL: Umek 24, Peric 6, Vidoni, Ferlan 10, Taučer 34.
Spet okrnjeni sokolovci so se sicer požrtvovalno borili, ob pomanjkanju menjav pa so bili preutrujeni, da bi lahko presenetili gostitelje.
OSTALA IZIDA: Barcolana - Stefanel 21:159; Don Bosco - Latte Carso 116:24; Ricreatori prost.
LESTVICA: Stefanel 36; Don Bosco 32; Bor in SGFT 26; Poggi 22; Kontovel 20; Barcolana in Autosandra 10; Latte Carso in Ricreatori 6; Sokol 4.
V15. kolu italijanske rokometne C.lige proti Cividinu
V nedeljo se je za kvasovke končalo rokometno prvenstvo C lige
Krašovcem dragocena točka
V šestem povratnem kolu rokometne C lige je Kras Trimac doma izenačil s tržaškim Cividinom, ki zaseda prvo mesto na lestvici.
Krašovci so se izkazali predvsem z veliko zagrizenostjo, brez katere ne bi bili kos nasprotnikom. Volja do zmage Krasovih rokometašev je še najbolj razveselila trenerja Lazarja, ki je bil še kar zaskrbljen zaradi načina, s katerim so krasovci zgubili tekmo prejšnjega kola v Campoformidu. Takrat so namreč fantje odpovedali prav v ključnih trenutkih in marsikdo se je že bal, da bo Krasova ekipa spet zašla v »krizo«.
Srečanje s Cividinom je pokazalo, da je vzdušje pri krasovcih še vedno »zdravo«, upati je le, da bo tako ostalo do konca prvenstva, ki bo trajalo do konca konca maja. V prihodnjem kolu bo Krasova ekipa prosta, tako da bodo fantje spet na igrišču komaj 27. t. m., ko se bodo v gosteh pomerili s Quar-
tom d’Altino, ki jih je sedaj prehitel na lestvici.
IZIDI 15. KOLA
CUS Udine - Mestrino 21:15; Kras Trimac - Cividin 21:21; Q. d'Altino -Jolly 27:24; Oriago - Nardi 15:19; S. Dona - Tessina preložena.
LESTVICA
Cividin	29	15	14	1	0	389:301
CUS Videm	25	15	12	1	2	344:245
Jolly Čamp.	21	15	10	1	4	305:274
Ouarto d'A.	18	16	7	4	5	325:308
Kras Trimac	17	16	7	3	6	354:337
San Dona	15	14	7	1	6	289:286
Fides S. Vito	12	15	5	2	8	348:353
Mestrino	11	16	2	7	7	305:331
Tassina RO	10	15	4	2	9	260:304
Nardi V. Ven.	10	15	4	2	9	295:350
Oriago Dolo	0	16	0	0	16	290:399
PRIHODNJE KOLO (20. 4.)	•
Jolly - Oriago; Cividin - Q. d'Altino, Nardi - S. Dona; CUS Videm - Tassina; Mestrino - Fides; Kras Trimac prost.
PJOTR
Naše z uvrstitvijo povsem zadovoljne
KRAS - MUSILE	25:30
KRAS: Calzi, Natural 9, Marzetti 1, Jagodic 9, Bizjak 5, Kozlovič, Foschini, Ukmar 1.
Za Krasove rokometašice se je žal letošnje prvenstvo končalo s porazom. Odigrale so namreč zadnje srečanje »play-offa« in so tako dokončno pristale na 4. mestu. Z uvrstitvijo so v Kraševem taboru nadvse zadovoljni, saj so se dekleta letos zares izkazala in še ni izključeno, da bodo prihodnje leto napredovala v B ligo.
V nedeljo so se krasovke še kar dobro upirale proti močnemu Musileju, ki je naše zadnjič premagal celo z razliko 20 zadetkov. Zelo uspešna je bila v prvem polčasu Vesna Jagodic. Po odmoru so krasovke razliko precej zmanjšale, saj je bil v 35. min. izid 13:15. Kljub odličnim akcijam Natura-love in Bizjakove našim nikakor ni uspelo izenačiti. (Tanja)
Na sliki (foto Magajna) z nedeljske prvenstvene tekme v Zgoniku Kras -Musile.

Naše enajsterice v mladinskih nogometnih prvenstvih na Tržaškem in Goriškem
Borovi cicibani v »plav offu«!
Mednarodni turnir Bora
Mali nogometaši nogometnega kluba Bor žanjejo letos res izvrstne uspehe. Ob koncu letošnjega prvenstva so se mlajši cicibani uvrstili na zelo dobro 5. mesto, njihovi starejši vrstniki pa so ob koncu lige celo na drugem mestu, ki prinaša uvrstitev v play-oif. Tako lahko rečemo, da res prav nihče ni računal na to, da bo društvo, ki je komaj dobro zastavilo svoje prve nogometne korake, poseglo že kar po najvišjih delih lestvice. Odlično pripravljenost borovih nogometašev potrjuje tudi dejstvo, da je znani italijanski prvoligaš Juventus povabil kar dva mlada borovca na svojo selekcijo: Marka Kariša in Fa-bia Babudra. Skupno je bilo povabljenih na to selekcijo iz številnih klubov 80 najmlajših nogometašev, vendar so vzeli v ožji izbor le 5 in med temi sta kar oba borova igralca. Ambiciozni in podjetni odborniki NK Bor bodo zdaj ob koncu prvenstva za kategorijo cicibanov organizirali mednarodni turnir za tro-fejo Alpe-Adria. 5. maja bo namreč v borovem športnem centru na sporedu turnir, katerega se bodo udeležile ekipe La giara iz Isole Vicenti-ue, Reke, Kranja in seveda gostitelji. Glede na to, da sta že dosedanja dva turnirja izredno lepo uspela, smo lahko prepričani, da bo tudi letošnji, tretji, pravi praznik naših oajmlajših nogometašev, (-boj-)
NA TRŽAŠKEM UNDER 18
COSTALUNGA - PRIMORJE	1:3
AZZURRA - BREG	2:2
OSTALI IZIDI: Fortitudo - Edile Adriatica 1:4, Montebello - Domio 1:0, Chiarbola - S. Andrea 0:1, Olimpia -Muggesana 0:3, Campanelle - Opicina 0:2. S. Nazario je bil prost.
LESTVICA: Montebello in Muggesana 34 točk, S. Andrea in Chiarbola 32, S. Nazario 30, Costalunga 29, BREG in Edile Adriatica 27, PRIMORJE 25, Domio in Fortitudo 24, Opicina 19, Campanelle 13, Olimpia in Azzurra 7.
PRIHODNJE KOLO: S. Nazario -Campanelle, Opicina - Olimpia, Muggesana - Azzurra, BREG - Chiarbola, S. Andrea - Montebello, Domio - Fortitudo, Edile Adriatica - Costalunga. Primorje je prosto.
NARAŠČAJNIKI
BREG - FORTITUDO	3:0 (1:0)
STRELCA: Lavrica, Mauri (2).
BREG: I. Rapotec, Kalc, Čuk, Lavrica, Reja, Č. Rapotec, Bajec, Mauri, Pavletič.
Brežani so, žal, stopili na igrišče spet le z desetimi igralci. Kljub temu pa niso zaigrali slabo. Skozi vso tekmo so namreč imeli terensko premoč in znali so tudi izkoristiti ustvarjene priložnosti ter so tako z lahkoto premagali skromne Miljčane.
Prvič je povedel Lavrica, v drugem polčasu pa je izbrani strelec Mauri kar dvakrat premagal vratarja. V letošnjem prvenstvu je ta napadalec dosegel kar 17 zadetkov. (Luka Švab) PRIMORJE - DON BOSCO	3:2
ZARJA - ZAULE	3:5
OSTALI IZIDI: S. Luigi - S. Andrea 1:1, CGS - Portuale 3:0, Olimpia - Do-
mio 5:0, Campanelle - Costalunga 1:3, Chiarbola - Opicina 1:1.
LESTVICA: Olimpia 43 točk, S. Luigi 42, CGS 36, Costalunga in Chiarbola 31, Primorje 30, Zaule 28, Sant'An-drea 27, Portuale 23, PREG 22, ZARJA 19, Opicina in Don Bosco 18, Fortitudo 13, Campanelle 11, Domio 8.
PRIHODNJE KOLO: Zaule - Chiarbola, Opicina - Campanelle, Costalunga - PRIMORJE, Don Bosco - Olimpia, Domio - BREG, Fortitudo - CGS, Portuale - S. Luigi, S. Andrea - ZARJA.
NAJMLAJŠI Skupina A
ZARJA ADRIAIMPEK -
COSTALUNGA	1:1 (0:1)
STRELEC za ZARJO: Cocevari (iz 11-m).
ZARJA: Bellafontana, Ražem, Ražman, Cocevari, Tence, Grgič, Gregori, Kozman, Jurinčič, Balbi, Antonini.
Zarjani so si zapravili ugodno priložnost, da bi dosegli drugo zmago v tekmovanju play-off, v katerem so doslej naši igralci zaradi različnih razlogov zaigrali pričakovanji. Kot običajno so tudi tokrat stopili na igrišče v okrnjeni postavi, saj je več igralcev (Poropat, Possega, Caenazzo, Pussini) poškodovanih. Kljub takemu položaju so rdeče-beli takoj zaigrali agresivno in prepustili gostom le igro v protinapadu. In prav gostje so s hitro kombinacijo prešli v vodstvo.
V drugem polčasu so zarjani stalno napadali, a kazalo je, da so nasprotnikova vrata kot začarana. Prav v zadnji minuti pa so se z enajstmetrovko izognili novemu porazu.
PRIMORJE - CGS	0:0
OSTALI IZIDI: Opicina - S. Luigi 3:3, Olimpia - S. Nazario 2:0, Fani -Fortitudo 0:1. S. Giovanni je bil prost.
LESTVICA: Olimpia 16 točk, CGS 15, S. Nazario 13, Opicina 12, S. Luigi 10, S. Giovanni 9, Costalunga 8, PRIMORJE 7, ZARJA 5, Fortitudo in Fani 2.
PRIHODNJE KOLO: Fortitudo - S. Giovanni, S. Naeario - Fani, CGS -Olimpia, Costalunga - PRIMORJE, S. Luigi - ZARJA. Opicina je prosta.
ZAČETNIKI Skupina A
CHIARBOLA -
ZARJA ADRIAIMPEK 7:2 (4:0)
STRELEC za ZARJO: Čurman.
ZARJA: Gregori, Rismondo, Iozza, Jercog, Tence, O. Šik, Sancin, Martini, Ota, Lorenzi, Čurman; Danieletto, Racman.
Zarjani so začeli tekmo kar obetavno in so bili do polovice prvega polčasa enakovredni nasprotnikom. Igrali so solidno in večkrat ogrozili domačega vratarja. Za nepričakovan razplet tekme pa je poskrbela Zarjina obramba, ko je dobesedno podarila naspor-
tnikom dva gola. Domačini so izkoristili ugodni trenutek in dosegli nato še dva zadetka. V drugem polčasu so zarjani igrali bolj zbrano in zasluženo dosegli dva gola, obakrat s spretnim Čurmanom.
OSTALI IZIDI: Soncini A - Fani 11:0, Opicina B - Esperia 0:3, Ponziana A - Fortitudo A 0:1, Domio - S. Andrea 0:0, Muggesana - S. Sergio 0:4, Altura -Portuale 0:8. PRIMORJE je bilo prosto.
LESTVICA: Soncini A in Portuale 41 točk, Fortitudo A 36, Ponziana A 33, S. Andrea 27, PRIMORJE 24, Domio in Chiarbola 23, S. Sergio 22, Opicina B 16, ZARJA 13, Altura 12, Esperia 11, Fani 7, Muggesana 3.
CICIBANI Skupina B
BOR - ESPERIA	4:0
S. VITO - PRIMORJE	1:3
OSTALI IZIDI: Roianese - Portuale 4:2, Fani A - S. Luigi 4:2, S. Andrea -Don Bosco 8:0.
LESTVICA: S. Luigi 31 točk, BOR 29, Roianese 28, S. Andrea 22, Portuale 21, PRIMORJE 18, Olimpia 15, S. Vito 7, Esperia 5, Don Bosco 4.
V	končnico prvenstva sta se uvrstila S. Luigi in Bor.
MLAJŠI CICIBANI t Skupina A
BOR - ESPERIA	1:3
OSTALI IZIDI: Altura - Opicina B 9:0, S. Luigi B - Ponziana 0:1, S. Giovanni - Zaule 3:0, Fortitudo - Costalunga 3:4.
LESTVICA: Esperia 35 točk, Ponziana 31, S. Giovanni 28, BOR in Altura 20, Fortitudo 16, Costalunga 11, S. Luigi B 10, Zaule 6, Opicina 3.
V	končnico prvenstva so se uvrstili Esperia, Ponziana in S. Giovanni.
NA GORIŠKEM NARAŠČAJNIKI
JUVENTINA - NATISONE 6:0 (2:0)
STRELCI: Dario 2, Marino Peteani 1, Marko Devetak 1, David Gergolet 1, Kristjan Marvin 1.
JUVENTINA: Peric, Marvin, Bais (P. Gergolet), Marco Peteani, Peršolja, Ferfolja (Todde), Dario, Kobal (Maž-gon), Devetak, D. Gergolet, Marino Peteani, Scimone.
Proti zadnjeuvrščeni ekipi so naraščajniki Juventine zabeležili tretjo zaporedno zmago. Naši so hitro prejeli vajeti igre v roke in že v uvodnim minutah srečanja povedli in v sredini polčasa še podvojili. V drugem polčasu se igra ni spremenila, naši so stalno napadali in še s štirimi goli zapečatili rezultat.
(Aleš Ferfolja)
NAJMLAJŠI
JUVENTINA - CORNO	3:0 (1:0)
STRELCA: Peter Gergolet (2), Pao-letti.
JUVENTINA: Pavio, Scimone, Su-bani, Ambrosi, Zanier, Trampuš, Gallo, A. in P. Gergolet, Černigoj, Paoletti.
Tekma se je začela s Cornom v napadu, ampak premoč gostov ni bila dolgotrajna, saj je Juventina kmalu zatem prevzela igro v svoje roke in v kratkem dosegla prvi gol. Ekipi Corna je po golu domačinov sicer nekajkrat uspelo priti do Juventininega kazenskega prostora, vendar domači branilci so bili vedno na mestu.
V drugem polčasu so naši predstavniki zaigrali kot znajo. Tako so v nadaljevanju dosegli še dva gola. Naj omenimo še podatek, da so igralci Juventine do tega kola prejeli le štiri zadetke, dosegli pa so jih kar 46. (A.G.)
obvestili
ŠK KRAS
sklicuje v petek, 19. t. m., ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju v Športno-kulturnem centru v Zgoniku 27. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev, izvolitev delovnih komisij, poročilo upravnega sveta, pozdravi in razprava, razno. Vabljeni.
TPK SIRENA
Sekcija za športni ribolov obvešča člane, da bodo od jutri, 18. t. m., na sedežu v Miramarskem drevore-due 32 (nasip) razobešeni razglasi za tekme v športnem ribolovu. Prva tekma bo 28. t. m., trnkarjenje po dvojicah s čolna - I. kvalifikacija za italijansko prvenstvo. Vpis do srede, 23. t. m., informacije na sedežu od 18. do 20. ure, tel. 422696.
ZSŠDI sklicuje jutri, 18. aprila, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass 20
21. DEŽELNI REDNI
OBČNI ZBOR
DNEVNI RED:
1.	otvoritev občnega zbora
2.	izvolitev organov občnega zbora
3.	sprejem nove članice
4.	poročila
5.	pozdravi in diskusije poročil
6.	razrešnica odboru
7.	volitve novega odbora
8.	zaključki
Opensko društvo je na prvem občnem zboru podalo bogat obračun dosedanjega uspešnega delovanja
Brdina, mlad, a že velik smučarski klub
tv korai tfi leta po nastanku druš-let* (Zamisel je nastala julija 1988. s a; uradna predstavitev pa je bila Sm -m^ra istega leta) so se člani ^uucarskega kluba Brdina zbrali na
rrj j®111 Prvem rednem občnem zbo-Vp'tn i® bil v petek v dvorani Pros-cta borna na Opčinah. Od tiste-^ertc 6' ko le skuPina petih navdu-(jn - ev postavila temelje novemu mfli ,U' je torej minilo relativno ha ž° ®asa' a v tem obdobju je Brdi-lovfl Vebk° dosegla in s svojim de-m»]em ter s svojimi uspehi pre-in n' a- začetno skepso vseh tistih,
sPraševah bil,° prav mal°' ki s° se res n *al1, an nam J e v zamejstvu
k0 n=°tr?ben še en smučarski klub, Ues 1 ki ze tako imamo dosti. Da-Uprav-u° rečemo, da je Brdina že saj lcila svoj nastanek in obstoj, stavno tubi posegi številnih pred-zacii . ov drugih openskih organist,A ln. društev pokazali, da je ta sl0v ar, i klub zdaj že neločljiv del ja s. ^kega okolja, v katerem razvi-V°J° dejavnost.
n0v cni zbor, ki se je začel z ime-katnJ1"16111 delovnega predsedstva, v Silvan1 sta bila Boris Štrekelj in Šesta vert°t (volilno komisijo pa so Ih MVbak Ig°r Sancin, Aldo Rebula vji h rta ktiHč). je uvodoma pozdra-AiPi,aosedanji predsednik društva p0r5Sander Ferluga, ki je poudaril svr, ?n Brdine kot organizacije, ki ih Za vzg°jo svojih mladih članov ha a Povezanost pripadnikov naše ter guostne skupnosti, obstanek ka-vPrl le P° besedah predsednika »še vsalf° 09rožen, kot lahko občutimo to v dan' dovolj, da pomislimo na dna -Se zdaj dogaja s Primorskim v.uikom, Glasbeno matico in girni organizacijami.« Ferluga se
je zahvalil vsem, ki so pripomogli k dobrim uspehom društva, posebno Staršem tekmovalcev in odbornikom, vaščane je pozval k pomoči, svoj poseg pa končal z optimistično noto, da so pač dosedanji uspehi za ves odbor spodbuda za še večjo angažiranost.
Podpredsednica kluba Vlasta Štrekelj-Žvab je podala res zelo izčrpno poročilo o delovanju društva, od uradne predstavitve vse do danes. Svoj poseg je razdelila na osem poglavij. V začetni fazi je društvo
največ časa namenilo ustvarjanju materialnih pogojev za delovanje, ki je bodisi tekmovalnega bodisi rekreacijskega značaja. Veliko težav so društvu povzročale mile zime in pomanjkanje ustreznega pokritega prostora za suhe treninge (člani Brdine vadijo v sežanski telovadnici). Najdaljše poglavje pa je podpredsednica namenila vprašanju sodelovanja z drugimi zamejskimi smučarskimi klubi oz. delovanju skupne meddruštvene ekipe. Brdina je v prvem letu delovanja sicer odstopila združeni ekipi svoje najboljše smu-
čarje, vendar pa je nato nadaljevala po svoji poti zaradi različnih programskih pogledov, »že v naslednji (drugi op. ur.) sezoni svojega delovanja«, je v svojem poročilu zapisala Vlasta Strekelj-Žvab, »nismo prestopili k treningom združene ekipe, ker smo se držali lastnega programa in nismo mogli začeti s treningi šele jeseni (kot je predvideval program MZSTE op. ur.), ko smo sami trenirali že od poletja.« Potem, ko je podrobneje opisala program tekmovalne ekipe (ta je res zelo zahteven), je še podala popoln seznam rezultatov, nazadnje pa je še omenila vse ostale pobude, ki jih je društvo organiziralo oziroma na katerih je sodelovalo.
Po blagajniškem poročilu Morane Ferluge, razrešnici nadzornega odbora Nadje Sosič Perini_ in pozdravih gostov (Sklad Mitja Čuk, SK Tabor, Polet, jusarski odbor, SK Sežana, ŠZ Sloga) ter ob pomanjkanju kakršnekoli razprave, so sledile volitve novega odbora, ki ga odslej sestavljajo sledeči^ člani: Aleksander Ferluga, Vlasta Žvab-Štrekelj, Eleo-nora Riolino-Taucer, Silva Pertot, Mariano Suber, Luciano Pavatich, Boris Štrekelj, Dario Leghissa, Mai-da Janežič, Igor Sancin, Marco Pic-cini, Morana Zagar-Ferluga, Luigi Popovič, Igor Dolenc, Mario Cecchi, Giulio Taucer.
Po občnem zboru so se člani in gostje zadržali ob dobro založeni mizi, priložnost pa smo izkoristili, da smo pokramljali z glavnim trenerjem Brdine prof. Dušanom Vi-demškom, vodjo demonstratorske vrste Slovenije.
»Tu pri vas sem prvič bil leta 1983, ko sem sodeloval z združeno
Predsedstvo občnega zbora SK Brdina (z leve): Morana Ferluga, Aleksander Ferluga, Boris Štrekelj in Vlasta Žvab	(Foto Križmančič)
ekipo, od letos pa sem pri Brdini. Moram reči, da je to prav gotovo vaš najbolje organiziran klub in v tem pogledu prav nič ne zaostaja za klubi iz Slovenije. Treba pa se je še vedno boriti z miselnostjo, da je za uspeh dovolj v nedeljo na tekmo, pa zraven še trenirati enkrat na teden. Tu se včasih zlasti zatika pri starših. Seveda je smučanje drag šport, in ekonomskega vprašanje ne gre prezreti, vendar pa se je treba zavedati, da je večje zapravljanje denarja v tem, če tako razmišljaš, kot da dodaš še kakšno liro in imaš potem tudi prava zadoščenja.
Če naj ocenim delovanje kluba v minuli sezoni, lahko rečem, da smo za dane razmere izvedli maksimalno število treningov. Glede pridnosti in motiviranosti tekmovalcev smo dosegli 100-odstotni učinek. Na snegu smo imeli 30 do 40 dni treniga, tu so še treningi na ledeniku Molita! in treningi po tekmah. Vsak rezultat je sad večletnega prizadevanja, vsekakor pa že zdaj sodijo vsi naši tekmovalci med peterico, desetercio najboljših v tržaški regiji. Najboljše uspehe je dosegla Valentina Šuber, ki sodi med tri najboljše tekmovalke v svoji kategoriji, glede na to, kar pokaže na treningih, pa je najbolj razočaral David Taučer. Vsi ostali so pokazali napredek v skladu s priča-
kovanji in ta napredek je bil velik. Naj večjo oviro vidim v tem, da tu v zamejstvu primanjkuje prave športne vzgoje, v smislu, da se moramo na treningih, ki bi praviloma morali biti namenjeni specifični vadbi, vse prepogostokrat šele ukvarjati z osnovo gibanja.«	(ak)
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
dnevnik
sreda, 17. aprila 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT * Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
James Baker bo obiskal Jeruzalem in vrsto držav na Bližnjem vzhodu
Udeležba na mirovni konferenci v središču polemik v Izraelu
JERUZALEM Na nemirnem Bližnjem vzhodu je v središču pozornosti mirovna konferenca, ki naj bi predstavljala odločen korak k ureditvi kopice še vedno nerešenih vprašanj. S tem je povezan tudi obisk ameriškega državnega tajnika Jamesa Bakerja. Vrsto polemik pa je prav v zadnjih urah dvignilo postavljanje naselja za židovsko prebivalstvo v Cisjordaniji, kar je po mnenju nekaterih »ne samo ovira, temveč prava bomba proti Bakerjevemu mirovnemu pohodu«.
V glavnem se v zvezi z deželno konferenco o miru pojavljata dve vprašanji: pri izraelskih najvidnejših možeh izziva precej odpora prisotnost držav članic Evropske skupnosti, istočasno pa Izrael vabi k sodelovanju Sovjetsko zvezo. Ministrski predsednik Valentin Pavlov je _po razgovoru z izraelskim kolegom Sa-mirjem včeraj v Londonu že sporočil, da SZ načelno nima razlogov, da ne bi vzpostavila diplomatskih odnosov z Izraelom, čeprav bodo v Moskvi morali »zadevo temeljito predebati-rati«. Izraelski načrt za miroljubno rešitev na Bližnjem vzhodu predvideva omejeno avtonomijo za Palestince, o čemer naj bi se razpravljajo v prisotnosti SZ in ZDA. Pogoj za prisotnost SZ pa je vzpostavitev diplomatskih odnosov, ki so bili prekinjeni ob šestdnevni vojni leta 1967.
Izraelski zunanji minister David Levy je v odločni polemiki z Baker-jem glede prisotnosti na konferenci, istočasno se je spravil tudi na strankarskega tovariša in ministra za gradnje Ariela Šarona (oba sta člana stranke Likud), češ da je njegovo početje destruktivno in ne podpira truda s strani vlade. V ozadju tiči strah, da bi na zasedenem ozemlju nastala palestinska država. Izrael še vedno odklanja tudi prisotnost arabskih držav, ki so blizu palestinski organizaciji PLO in zahteva kot sogovornike edino Jordance in Palestince. Med državami, ki imajo nekoliko drugačno stališče je Sirija, ki zagovarja mednarodno konferenco, v kateri bi glavno vlogo igrala OZN, kar seveda ni všeč Izraelu.
Izraelsko zunanje ministrstvo je danes izdalo odločen komunike kot protest zaradi priporočil tajnika OZN Javiera Pereza de Cuellarja, ki je predlagal, da bi se sestale vse države podpisnice četrte ženevske konvencije in razpravljale o spoštovanju človekovih pravic v Cisjordaniji in v zasedenem predelu Gaze. Podpisniki konvencije se od leta 1949 še niso sestali, zato po mnenju Izraelcev to ni humanitarna poteza, temveč iskanje političnih valenc v odnosu do Palestincev.
V spopadu med Levyjem in Šaro-nom je postavljanje židovskega naselja Revava v Cisjordaniji dva dni pred prihodom Bakerja postalo naenkrat pravi kamen spotike. Naselje, za postavitev katerega je' očitno odgo-
voren Šaron, so zgradili skoraj na skrivaj, ponoči in z neobičajno naglico: v nekaj urah so namreč zravnali zemljišče in postavili vrsto montažnih hišic, v katere se je že vselilo šest družin, skupno pa naj bi tam živelo deset družin. Načrt naj bi predvideval gradnjo 13 tisoč stanovanj do konca leta 1993 za ^približno 50 tisoč kmetov. Minister Saron zatrjuje, da je vlada odobrila gradnjo že pred sedmimi leti, očitno pa ni izbral najboljšega trenutka, saj je izzval kritike tako v vladnih krogih kot pri strankarskih kolegih. Vladi se je vseeno zdelo nujno poudariti, da stanovanja niso namenjena židovskim družinam, ki so se priselile iz SZ, temveč samo izraelskim državljanom, ki živijo v državi že nekaj let.
Kmalu novi fiat dnquecento
O novem malem fiatu se govori že dalj časa. Sedaj je prišlo uradno sporočilo, da ga bodo začeli prodajati v prvih mesecih prihodnjega leta. Imenoval se bo »cinguecento«, ime, ki sodi v Fiatovo tradicijo. Naj še povemo, da bo novi petsto dolg 3,22 m in da bo na voljo z dvema različnima motorjema, ki bosta imela 700 oz. 900 kubikov
Policija na Tajskem
e i	»v v
prizadevno išče pobeglega Italijana
BANGKOK Tajska policija na severu države prizadevno išče 38-letnega Italijana Marca Giubila in njegovo prijateljico, 30-letno Londončanko Anne Bena Daniel, ki sta v ponedeljek zjutraj pobegnila iz policijske postaje v Mae Ringu pri Chiangmaiu, kjer sta bila zaprta od 8. aprila, ker so pri njiju našli 1,5 kg heroina. Tajski časopisi poročajo, da je par pobegnil le nekaj ur pred začetkom sodnega procesa, tujca pa naj bi izkoristila pomanjkljive varnostne razmere v policijski postaji in pa spanec obeh čuvajev. Tajski zakoni so izredno strogi z razpečevalci mamil in v zakonu je zanje predvidena tudi smrtna kazen. Ob tem pa časopisi poudarjajo, da doslej še noben tujec ni bil obsojen na smrt.
Zanimivo je, da so 8. aprila ob Giubilu in Danielovi tajski policisti zaradi mamil aretirali še dva italijanska državljana. Tudi do te aretacije je prišlo na področju Chiangmaia, ki je drugo tajsko mesto po svojem gospodarskem in turističnem pomenu in eno najbolj znanih mest v tako imenovanem zlatem trikotniku za mamila med Tajsko, Burmo in Laosom. Za zapahi sta se znašla 33-letni Paolo Gaglioli iz Rima in pa 51-letni Galileo Romano, po rodu iz Neaplja, ki pa ima stalno bivališče v Rimu.
Brazilske gozdove rešujejo z »ekološkimi bombami«
SAO PAULO »Bombardiranje z življenjem« je akcija, ki jo že tedne izvaja eskadra superlahkih brazilskih letal, ki nad obolele gozdove v državi spušča »bombe« z milijoni trosov tropskih rastlin. To »zeleno bombardiranje« je postalo prava moda v Braziliji, kjer se za te akcije odloča vedno več športnih pilotov in lastnikov zmajev, zmajev na motorni pogon in lahkih letal.
Tako je skupina dvajsetih »zračnih piratov«, kot imenujejo športne letalce v Sao Paulu prejšnji konec tedna odvrgla na obalne gozdove dvajset milijonov semen »guaresmeire«, tipičnega drevesa atlantske brazilske džungle, ki ima izredno lepe bele in violičaste cvetove. Eden od vodij te skupine je povedal, da v nizkem letu lahko najlažje ugotovijo, katera področja gozda so zgorela, ali pa so bila poškodovana na kakšen drug način. Opažanja potem sporočijo tudi gozdarjem, mnogi pa jih zaradi njihove dejavnosti že imenujejo ekološka patrulja.
»Zračni pirati« iz Sao Paula so februarja »bombardirali« gozdove okrog mesta Itanhaem, približno 100 kilometrov južno od Sao Paula. Toda takrat so seme enostavno odvrgli v zrak in
doseženi rezultati so bili precej skromni. Zato so se pri naslednjem, »bombardiranju« odločili za novo tehniko, ki je dala boljše rezultate. Tarča pilotov je bilo tokrat področje okrog Ubatube na goratem obalnem področju severno od brazilske prestolnice kave. Seme so spravili v posebne papirnate vrečke, v katere pa so dodali tudi nekaj vlažne, rodovitne zemlje. Večja teža je dopuščala boljše »merjenje« nad osmimi izbranimi področji za pogozdovanje. Seme, ki se osvobodi svoje razgradljive vrečke v treh dneh ima mnogo večjo verjetnost, da se »prime«. Nekateri podatki kažejo, da naj bi se približno 50 odstotkov semen prijelo.
Prizadevanja športnih letalcev so naletela na izredno ugoden odmev, saj je po mnenju mnogih obnova brazilske tropske džungle »mata atlanti-ca«, ki se razteza na približno tri tisoč kilometrih vzdolž atlantske obale, primarnega pomena. Mnoge brazilske naravovarstvene organizacije namreč obolelost in uničenje atlantske džungle postavljajo celo pred vse probleme in težave, s katerimi se soočajo zaradi umiranja gozdov ob Amazonki.
Slikovito in pogosto nevarno
Gotovo tvega življenje le bik, pravila igre pa predvidevajo, da se včasih kaj hudega zgodi tudi bikoborcu. Tokrat je nastradal Pedro Moye, ki je med corrido v Sevilli obtičal na bikovih rogovih in utrpel nelahke poškodbe	(Telefoto AP)
Ameriški tisk odkriva drugo resnico Atentat na Ul Haka zrežirale ZDA
WASHINGTON - Vzroki smrti bivšega pakistanskega premiera Zie Ul Haka, ki je umrl v letalski nesreči pred tremi leti, so še vedno oviti v gosto meglo. Vse dosedanje domneve, sicer pomanjkljiva dokumentacija in dosje o osumljencih so zato romali v državne arhive. Reportaža, ki jo je prejšnji teden objavil ugledni ameriški VVashington Post pa je ponovno odprla vprašanje, koliko je washington-ska uprava vpletena v letalsko nesrečo, predvsem pa kakšna je bila dejanska vloga komaj tridesetletnega Marka Alphonsa Artisa, ki je bil obtožen terorizma in je zaradi tega prebil nekaj mesecev v krutih pakistanskih zaporih. Mladeniča so tudi mučili, kljub temu da se je tisk takrat razpisal o dogodku, pa je tako v VVashingtonu
kot na sedežu CIA še veliko, morda preveč nepojasnjenih okoliščin in skrivnostnih izjav.
Pakistanski premier Ul Hak ni bil ravno priljubljen ne v Moskvi, ne v Washingtonu. Sovjeti so menili, da je preveč naklonjen ZDA, Američani pa se niso strinjali z njegovo skrajno trdo politični linijo, predvsem pa z muslimanskim fanatizmom njegove družine. Ul Haka so sovražili sami Pakistanci, predvsem družina Buto, saj je obsodil na smrt Ali Buta, očeta Benazir, ki je bila po smrti Ul Haka skoraj plebiscitarno izvoljena na čelo vlade. Kakšno zvezo ima torej ameriški državljan, simpatizer šiitov in ljubitelj iranske literature ter domnevni uživalec mamil Mark Artis? Edino oprijemljivo dejstvo je, da so ga oktobra 1988, devet
tednov po smrti Ul Haka aretirali prav zaradi posesti hašiša. Pakistanska policija pa je v njegovi prtljagi našla še sumljive zemljepisne mape, zapiske o značilnostih letala, s kakršnim je letel Ul Hak in navodila za vgrajevanje elektronskih preciznih naprav. To je zadostovalo, da so ga pakistanske oblasti obtožile terorizma in vohunstva, ni pa jasno, zakaj CIA teh podaktov o Artisu nima. Kot rečeno je njegov primer arhiviran v civilnem arhivu, kar je dokaj nelogično. Poročanje VVashington Posta je marsikomu vzbudilo sum, da je Artis postal grešni kozel ameriške tajne službe, ki je bržčas sama zrežirala letalsko nesrečo in torej Ul Hakovo smrt. Mark Artis je namreč od dne, ko se je lahko vrnil domov, zaprt v psihiatrični bolnišnici.
Nezaželen obiskovalec
Komunisti iz Kalabrije rešili vprašanje simbola
CATANZARO Prihodnjega 12. maja bodo v nekaterih občinah pokrajine Catanzaro upravne volitve, vendar kaže, da vsaj tu ne pridejo v poštev spori glede uporabe in legitimnosti starega simbola Italijanske komunistične partije. Zlasti v občini Presilano je stranka že nekaj let v večini, po spremembah na vsedržavni ravni pa se je večina članov opredelila za gibanje za obnovo komunistične prisotnosti.
Kot predvideva zakon so komunisti predložili kandidatno listo s tremi različnimi znaki, pretor Angelo Napoti pa je menil, da je tradicionalni znak z dvema prekrivajočima se zastavama, srpom in kladivom ter napisom PCI edini sprejemljiv. Na glasovnicah in lepakih ter na vsem propagandnem gradivu bo torej vsaj tokrat prevladoval tradicionalni znak. Na kandidatni listi KP1 je dvajset kandidatov, na tradicionalni simbol in ime pa sta pristala tudi oba predstavnika Occhettove prenoviteljske struje.
V majhnih občinah pokrajine Catanzaro v Kalabriji so se torej sporazumeli, in vprašanje pravice do tradicionalnega imena in znaka KP1 ne bo nikomur jemalo spanja. Rimsko vodstvo stranke oziroma njenih struj pa se prav te dni spopada s sodniki, ki bodo morali ugotoviti, katera skupina je naravni dedič srpa in kladiva na rdeči zastavi.
Zgodilo se je v Avstraliji, kjer so prebivalci te hiše in16 dokajšnjo srečo, da so jo izkupili brez poškodb. Tovo njak, ki ga je vozil pijan šofer se je namreč zaletel dnevno sobo, kjer je obstal	(Telefoto Ari