GozdVestn 82 (2024) 10 417 Gozdarstvo v času in prostoru Prostovoljci ostajajo pomemben člen pri obnovi gozdov na Krasu Prostovoljci tudi dve leti po največjem požaru v Sloveniji še vedno množično pomagajo pri obnovi pogorelih gozdov na Krasu. Konec novembra je v dveh dneh rokave zavihalo več kot 700 zaposlenih iz številnih podjetij, dijakov in drugih, ki želijo s svojim delom prispevati k hitrejši obnovi območij, ki so bila v požaru najbolj prizadeta. Načrt sanacije, ki ga je Zavod za gozdove Slo- venije pripravil po pregledu posledic največjega požara v zgodovini Slovenije, predvideva obnovo gozdov s sadnjo in setvijo na območjih najhujše poškodovanosti. T o je na okoli 900 hektarjih gozda, kjer je vegetacija popolnoma uničena in je gozd izpostavljen eroziji ter razraščanju tujerodnih invazivnih vrst rastlin. Zajeten del gozda na Krasu je bil tudi ob pomoči prostovoljcev do danes že obnovljen. V dveh letih je bilo obnovljenih 232 hektarjev pogorišča: na več kot 46 hektarjih so prostovoljci in izvajalci posadili sadike, na 135 hektarjih posejali seme in na 51 hektarjih posadili želod. Glede na obsežnost požara pa še vedno ostajajo območja, kjer je vegetacija tako hudo poškodovana, da se gozd in z njim povezan habitat za živali, sam ne bo mogel obnoviti. Zato še vedno potekajo različne akcije obnove gozdov na Krasu. Pripravljenih je bilo 20.000 sadik avtohtonih listavcev, kot so hrast cer in puhasti hrast, lipo- vec in koprivovec, da jih prostovoljci posadijo pod strokovnim vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije. S tem so pomagali obnoviti gozd na območju Fajtega hriba v občini Renče - Vogrsko in v okolici Cerja v občini Miren - Kostanjevica, na skupno 10 hektarih. Do spomladi se bo na Krasu posadilo 32.000 sadik in posejalo okoli 300 kg semena maklena in lipe; sredstva za nakup so bila zagotovljena iz državnega proračuna in donacij podjetij. GozdVestn 82 (2024) 10 418 Gozdarstvo v času in prostoru GozdVestn 82 (2024) 10 419 Gozdarstvo v času in prostoru Izpostavili pomen sodelovanja in čimprejšnje obnove Pred začetkom del je prostovoljce nagovoril župan Občine Renče - Vogrsko, Tarik Žigon, ki je vsako leto znova navdušen nad zagnanostjo in pripravljenostjo prostovoljcev, da prispevajo svoj čas in delo za to, da bo Kras nekoč spet obdan z gozdom. V imenu Zavoda za gozdove Slovenije je zbrane pozdravil pomočnik direktorja in strokovni vodja dr. Aleš Poljanec. Poudaril je pomen čimprej- šnje obnove najbolj poškodovanih površin, da se prepreči erozija, strukturno slabšanje tal in razraščanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin. »Zavod za gozdove Slovenije ne le vodi, ampak tudi spremlja uspeh izvedene obnove gozdov na Krasu. Veseli nas, da je uspešnost razraščanja posajenih sadik in klitja semena visoka, na kar so ugodno vplivale tudi padavine v spomladanskem času. Na tak način bomo v kraške gozdove vrnili avtohtone drevesne vrste, ki so nekdaj na teh območjih že uspevale.« Mag. Ariana Durnik, direktorica Javnega zavoda Miren Kras, pa je izpostavila pomen dolgoročnih partnerstev s podjetji in izobraže- valnimi institucijami, ki pri obnovi vztrajajo že tretje leto: »Ključnega pomena je zavedanje, da je obnova prizadete narave, gozda in s tem celotnega habitata, dolgotrajen proces, ki ga lahko uspešno zaključimo samo v tesnem sodelovanju med števil- nimi deležniki. Zato gre vsem, ki z nami vztrajate tretje leto, tako z donacijami kot neposredno pri- sotnostjo na terenskih akcijah, velika zahvala za iskreno in predano okoljsko odgovorno ravnanje, ki se bo obrestovalo bodočim generacijam.« Poleg teh dveh množičnih akcij pa se številna podjetja odločijo in pod vodstvo gozdarjev iz sežanske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije organizirajo kolektivne akcije. Tako ne le pomagajo obnoviti gozd, ampak tudi krepijo sodelovanje in povezovanje med sodelavci. Tina DOLENC Zavod za gozdove Slovenije Foto: arhiv ZGS