BI LT€ N_ DRUŠTVO SLOVENACA "SAVA" U BEOGRADU DRUŠTVO SLOVENCEV "SAVA" V BEOGRADU Letnik V, številka 10 Beograd, december 2007. DRUGA PREDSTAVITEV SLOVENSKEGA OKTETA V BEOGRADU Po izjemnem uspehu, ki ga je Slovenski oktet dosegel v poznavanju tega področja. Pri izbiri programa je bila opazna na svojem prvem gostovanju v beograjskem Atriju Narodnega ideja, da se predstavijo sposobnosti posameznih glasov in njihova muzeja novembra 2003, je bila nova predstavitev renomiranega lepota, vendar je šlo najprej za medsebojno usklajanje barvitosti slovenskega ansambla pričakovana s posebnim zanimanjem in ustvarjanje bogatega izraznega spektra v dinamičnem sozvočju, in pozornostjo. V njem je občinstvo prepoznalo ansambel, Ivi kar je prišlo posebej do izraza v izvajanju Schubertove Noči izpolnjuje vrhunske standarde vokalne interpretacije, zato je in Saltarele Camilla Saint-Saensa. Naravnost očarljivo je bilo, pričakovalo ne samo najvišje tehnično znanje, lepoto in na daleč znano glasovno ubranost, ampak tudi skrbno osmišljen izbor programa ter vzorno stilsko interpretacijo del iz različnih obdobij in vokalnih zahtev. Za njihov novi nastop 3. novembra 2007 je bil izbran plemeniti akustični ambient - katedralna cerkev Blažene Device Marije, izpolnjena do poslednjega mesta, kar kaže, da občinstvo v Beogradu zna ceniti njihovo umetnost in da se veseli vsakega novega srečanja z njimi. liidi ta večer se je Oktet predstavil z običajnim repertoarjem, ki vključuje v prvi vrsti slovensko narodno pesem in dela sodobnih slovenskih avtorjev, pa tudi priredbe narodnih pesmi drugih narodov ter skladbe različnih mojstrov in obdobij, kjer je posebno mesto namenjeno romantikoni. Ansambel je uspešno odgovoril zahtevni nalogi, da prek širokega stilskega razpona, ki je zajel kakil dvajset miniatur - od Gallusove polifonije do črnskih duhovnih pesmi - povede poslušalce skozi galerijo, l i, so zastopani glasbeni biseri, ki predstavljajo različne glasbene svetove, včasih med seboj zelo oddaljene. Vznemirljivo glasbeno potovanje, na katero je Slovenski oktet povedel poslušalce, se je začelo z Gallusovo skladbo O magnum myneriurn; ansambel je doka/al. da zmore dočarari tudi sril d\ch zborov v sijajno izvedeni zapleteni politoni partituri. Vešče je izkoristil akustične možnosti, ki jih ponuja cerkev .BI >M in poleg pevskega znanja s tem potrdil tudi svoj profesionalizem kako sta Oče mu Cajkovskega in Njest svjat Stevana Stojanoviča Mokranjca - tukajšnjemu občinstvu dobro znani deli - dosegla povsem novo interpretativno razsežnost v zavzetem iskanju ansambla skozi bogastvo odtenkov v vokalnem izražanju. S posebnim občutkom so izvajali dela slovenskih avtorjev, skladbe Rada Simonitija in Pavla Mihelčiča kot tudi nadvse posrečene obdelave narodnih pesmi izpod peresa Zdravka Švikaršiča, 1-ranča Maroka, Danila Svate, Uroša Kreka, Cirila Krpača in Lojzeta Lebiča. Za sklep programa so prihranili popularno rusko t « * ' i > ' 1 t % V« i » Večernji zvon v obdelavi Sergeja Zaharova ter dve črnski duhovni pesmi v priredbi Miljenka Prohaske in Tirna Duriana. Za uspešen nastop je brez dvoma zaslužen umetniški vodja ansambla, dirigent in muzikolog dr Mirko Cuderman, ki z izjemno strokovnostjo skrbi za visoke tehnične standarde interpretacije in za izbor programa. Tudi tokrat je poslušalce prevzela čudovita energija, s katero zna Slovenski oktet ponesti občinstvo, ko mu podarja neponovljive, očarljive trenutke pravega glasbenega veselja. Sonja Marinkovič Prevedel Jurij Devetak INTERVJU - Jurij Bajec V okviru Biltena je ustanovljena rudi rubiika „Intervju1*. V vsaki Številki bomo intervjuvuli nekega člana. To bodo osebnosti, Id so na različne načine vplivale na oblikovanje Društva, potem tisti, ki aktivno sodelujejo v njegovem delu, .tli na katerikoli drug način pozitivno delujejo v interesu Društva. Jurij Bajec je oseba, ki je, tako se zdi, ni potrebno posebej predstavljati. Je profesor na ekonomski fakulteti in na tem področju ugleden strokovnjak. Čigar mnenje je zelo cenjeno. Njegova stališča so vedno sprejeta kot merodajna in zelo pomembna za razumevanje tega zahtevnega področja. Slovenci, ki živijo in delajo v Srbiji, s ponosom izgovarjajo njegovo ime in z veseljem poudarjajo dejstvo, da je v tem okolju njegovo mnenje pogosto iskano in upoštevano. 1. Kljub dejstvu, da je Vaše ime pogosti omenjeno in Vaš lik znana vsem, malo vemo o Vašem poreklu. Prosim Vas, da za bralec Biltena poveste nekaj o tem, od kod izhajate in kako je Vaša družina prispela v Beograd? Bilo bi zanimivo, če bi nam povedali kuj več o ugledni družini Bajec, ki je pomembno zaznamovala življenje v tem okolju. Družina Bajec je prišla v Beograd ob kom.it dvajsetih let prejšnjega stoletja. Izhaja iz okolice Divače. Moj ded Franjo je bil s Kraljevim ukazom premeščen v Ministrstvo železnic na visok inšpektorski položaj. Z njim je prišla tudi moja babica Ana s štirimi otroki: Radetom, Dušanom, Milanom in Branko. Najstarejši, Rade, se je po končani pravni fakulteti v Beogradu po vojni vrnil v Slovenijo in do konca življenja živel v Novi Gorici, kjer je delal kot javni tožilec. Dušan je končal medicinsko fakulteto, postal eden najbolj znanih otroških kirurgov in profesor na medicinski fakulteti v Beogradu. Moj oče Milan je po končani pravni fakulteti študiral tudi na glasbeni akademiji pri znanem slovenskem skladatelju Mihovilu Logarju. Kljub temu je svojo delovno dobo preživel kot novinar in zelo cenjen komentator družbenih in ekonomskih dogajanj v Jugoslaviji. Branka je, na žalost, padla med aprilskim bombardiranjem Beograda leta 1941, ko je kot študentka medicine nudila pomoč ranjencem. Danes v Beogradu živita druga in .tretja generacija Bajcev. Moji bratje so zelo aktivni. Dušan, ekonomist, je že drugič kot član mestne Vlade zadolžen za finance. Dorde je znani kirurg in direktor KBC „Dragiša Mišovič". Tudi Aleksandar je bil kot kirurg in direktor bolnice zelo uspešen, a je na žalost pred dvema letoma nenadoma umrl. Sestra Ana je gradbena inženirka, Branka se ukvarja s trgovino. Moja soproga Nada, po materi Slovenka, je profesorica na fakulteti za arhitekturo in se ukvarja z urbanizmom, sam pa sem celotno delovno dobo preživel na ekonomski fakulteti v Beogradu. Naši prijatelji za našo družino v šali rečejo, da smo kot Črnogorci: „Malo vas je, ampak ste dobro razporejeni." 2. Ze dolgo ste član Društva „Sava", spremljate njegovo dela iti kljub številnim obveznostim najdete čas, da se udeležujete posameznih dogajanj, ki jih Društvo organizira. Kaj menite o delu tega Društva in kaj bi sporočili njegovim članom in vodstvu? Zelo me veseli, da sva soproga in jaz člana Društva „Sava", in tako delo kot napore vodstva zelo ceniva. Zal mi je, ker zaradi obveznosti nisva pogosteje prisotna, a se trudiva, da se udeležujeva glavnih kulturnih prireditev in počastitve slovenskih praznikov. Mislim, da je delo Društva dobro organizirano, še posebej, če upoštevamo skromne finančne in druge materialne pogoje. Logično je, da so starejši člani Društva veliko bolj prisotni in aktivni, žlato bi predlagal, da se program dela Društva malo bolj usmeri na dejavnosti, ki bi pritegnile tudi mlajše oziroma nove člane. Vem, da je mlade ljudi težko motivirati, toda „na mladih svet ostaja". Morda bi v okviru Društva lahko ustanovili Klub mladih Slovencev, v katerega bi prihajali tudi Slovenci, ki danes vse pogosteje prihajajo iz Slovenije poslovno in bivajo v Beogradu. J. V Društvu „Sava" je pred več teti dozorela ideja o formiranju Nacionalnega sveta. Vaš ugled in renome sta prispevaLi k temu, da vas je predsedstvo ob podpori skupščinepostavilo za kandidata za e/ekto rja, ki bi s svojim osebnim in profesionalnim ugledom zagotovo prispeval h kakovosti tega sveta. No, kljub vsesplošni podpori je glasovanje za elektorje v Društvu „Sava" zelo težavno. Povejte, kako Vi gledate na pometi institucionalnega organiziranja nacionalne manjšine, in predstavite našim bralcem pomembnost tega postopkai Ideja o formiranju Nacionalnega sveta je odlična in, dejal bi, nujna. Ni mi jasno, zakaj gre to tako težko, saj bi Nacionalni svet prinesel samo koristi slovenski skupnosti. Srbija kaže odločnost, da pospeši svojo pot v Evropo, ki še posebej vztraja na vrednosti multietničnega in multikulturncga društva. Vse te iniciative ob politični dobivajo tudi pomembno materialno podporo iz ustreznih evropski h fondov. Mi, Slovenci, se preprosto moramo na organiziran način vključiti v Srbijo, ki bo na svoji poti v ELI vse bolj promovirala moč skozi različnosti. Na tej poti lahko slovenska skupnost veliko prispeva, da na najboljši način, če ima institucionalni okvir, ki mu garantira KULTURNI IN ZNANSTVENI STIKI - SRBI IN SLOVENCI MED 19. IN 21. STOLETJEM Novi bilateralni projekt (2007-2009) vse pravice, ki pripadajo tudi ostalim etničnim skupnostim. Na ta način bi se tudi obstoječi cilji Društva „Sava" kot tudi neki novi realizirali veliko bolj učinkovito. 4. V okviru Društva ne obstajajo aktivnosti, ki bi se navezovale na ekonomska vprašanja. No, kljub temu bi nam veliko pomenilo, ce bi nam na kratko povedali kaj o perspektivah ekonomskega razvoja pri nas in če lahko upamo na boljše časei Formula je zelo preprosta: evropska perspektiva Srbije je tudi perspektiva boljšega življenja za vse državljane Srbije. Mislim, da so to državljani prepoznali na nedavnih predsedniških volitvah. Samo odprto gospodarstvo s sprejemom pravil in standardov, ki jih zahteva KU, pomeni najhitrejšo pot, da Srbija ekonomsko in civilizacijsko napreduje. To, ko teče beseda o ekonomiji, pomeni praktično več investicij, več delovnih mest, boljše plače, višje pokojnine, učinkovitejše zdravstvo, boljše izobraževanje. Seveda, bitke za Evropo se ne da dobiti v Bruslju, ampak samo v sami Srbiji. A tu še precej tega „škripa": korupcija, velike neenakosti v družbi, ki niso posledica večje delavnosti, znanja ali podjetništva, še veliko je revnih, velike regionalne razlike v razvitosti, nepristranske politične volitve, ki zmanjšujejo energijo kreatorjev ekonomske politike, da se ukvarjajo z življenjskimi problemi državljanov. Skratka, problemov je veliko, lahko jih rešuje samo pogumna, demokratična in proevropska Vlada tako, da zagotovi nujno potrebno politično, ekonomsko in socialno stabilnost in varnost. V tem pogledu sem optimist in zgleda, da tudi slovenski investitorji, ki so do zdaj v Srbijo vložili preko milijardo evrov. 5. Zelo pogosto naše sogovornike pozivamo, t1t iuuu priporočijo neko izvirno slovensko narodno pesem, ki bi jo objavili v Biltenu. Zal mi je, da moj oče ni več živ. On bi zagotovo imel kak dober predlog, recimo Zabučale gore. Anica Sabo Prevedla Rut Zlobec V zadnji številki Biltena smo pisali o bilateralnem sporazumu med Etnografskim inštitutom Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU) in Inštitutom za slovensko narodopisje Znanstvenega raziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti 111 umetnosti (S/VZU) ter obisku znanstvenih raziskovalcev v Beogradu in v Ljubljani. lo sodelovanje se je nadaljevalo tudi v drugi polovici leta 2007. Oktobra je bila doc. dr. Ingrid Slavec Gradišnik, višja znanstvena sodelavka, v Beogradu in Kruševcu, kjer se je udeležila Kongresa v Etnografskem institutu SANU Sake kulture - nekoč in zdaj: 60 lei Etnografikega inštituta SANU s prispevkom Institucije in produkcija etnološkega znanja, v katerem je poudarila pomen znanstvenih in strokovnih institucij pri uveljavljanju znanosti. Doc. dr. Naško Križnar, višji znanstveni sodelavec, je vodil sedemdnevno delavnico vizualne antropologije v Etnografskem muzeju. V Beogradu je bival kot gost našega Društva doc. dr. Jurij Pikfak. višji znanstveni sodelavec, skupaj z znanstveno sodelavko dr. Mladeno Prelič. Ko so se člani Društva Slovencev v Beogradu pripravljali za proslavo martinovanja, so se jim pridružili tudi gostje iz Slovenije in poskusili kranjske klobase ter zemlje (iz Merkatorja), ponujeno pa je bilo tudi vino in domači višnjevec. Raziskovalna sodelavka iz Beograda mr. Milina Ivanovič Barišič je obiskala Ljubljano in Belo krajino, kjer je zbirala gradivo o praznikih in običajih pri Srbih na tem ozemlju. Ker se je v decembru približal iztek Sporazuma o medsebojnem sodelovanju (2005-2007), je bilo od 18. do 19. oktobra 2007 prirejeno Četrto zasedanje Mešane komisije za mednarodno znanstveno-tehnološko sodelovanje med Republiko Srbijo in Republiko Slovenijo v Beogradu. Delegacijo Republike Srbije je vodil dr. Viktor Nedovič, pomočnik ministra za mednarodno znanstveno-tehnološko sodelovanje pri Ministrstvu znanosti Republike Srbije. V imenu srbske delegacije sta se zasedanja udeležile tudi Nada Milosevic iz Ministrstva za znanost in Biljana Dragin iz Ministrstva za zunanje zadeve. Delegacijo Republike Slovenije je vodila Alenka Kocjan, šef Oddelka za bilateramo sodelovanje Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Ostali člani slovenske delegacije so bili dr. Marija Škerlj iz Javne agencije za raziskovalno delo Republike Slovenije in Slavi Krušič iz Ministrsrva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Ob podpisovanju protokola s Četrtega zasedanja Mešane komisije je bil prisoten tudi Veleposlanik Republike Slovenije v Srbiji gospod dr. Miroslav Luci. Mešana komisija je obravnavala 76 projektov, ki so bili prijavljeni v skladu s pogoji natečaja v obeh državah, in ugotovila, da 47 projektov izpolnjuje pogoje natečaja in jih je sprejela za sofinanciranje v letih 2008 in 2009: v obdobju od L januarja 2008 do 31. decembra 2009 bo realiziranih 38 projektov. 9 projektov bo končanih do 31. decembra 2008. Ko smo slišali, da je Mešana komisija sprejela naš projekt in izdala odločbo o nadaljevanju medsebojnega sodelovanja med dvema znanstvenima institucijama v letih 2008/09, smo bili zelo veseli. Tema prijavljenega projekta nosi naslov Kulturni in znanstveni stiki - Srbi in Slovenci med 19. in 21. stoletjem. Nosilki projekta sta prof. dr. Dragana Radojičič, višja znanstvena sodelavka in predstojnica Etnografskega inštituta SANU, in doc. dr. Ingrid Slavec Gradišnik iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZLk Biljana Milenkovič Vukovič Prevedel Pavle Jovič Vljudno prosimo vse člane, ki niso priložili potrebne dokumentacije ali niso plačali članarine za leto 2003, 2004, 2005, 2006 in 2007, da to nujno storijo v najkrajšem roku. Vljudno prosimo vse člane, ki .še niso vrnili posojene materiale iz avdio in videoteke Društva „Sava", da to nujno storijo v najkrajšem roku. SLOVENSKI POSLOVNI KLUB Na sestali feii Slovenskega poslovnega kJulu dne 6. septembra 2007 v 1 lotclu Intercontinental. dvorana Atlantik/Pacifik, so bile na dnevnem redu predstavitve... vi I 1 tA t riHl »J m\ m I. Gospod Mihajlo Vesovič, pomočnik ministru /a mednarodne odnose pri ministrstvu /a trgovino in usluge je predstavil: Nadaljnc smeri razvoja trgoviških odnosov med Srbijo i Slovenijo; Ci, Zoran Cvijovič. direktor gospodarske družbe M Ii R KUR Internacional d.o.o, Beograd, pa aa temo: Nadaljni razvoj prodajne mreže na območju Srbije. l/redno zanimive predstavitve so bile na sestanku 4. oktobra 200"7: 2. Predstavitev Skupine MERKUR, ene od največjih trgovskih družb v prodaji tehničnih in kovinskih izdelkov na debelo in drobno. I.dr. Slobodan Ilič. državni sekretar v Ministarstvu za finance Republike Li. Bine Kordež, predsednik uprave in generalni direktor Mcrknra d.d. je govoril na temo: Vizija in načrt strateškega razvoja Skupine Merkur na trgih es-Vu. Uidf t* Srbije, jc govoril or Načrti Ministrstva za finance na področju zakonodaje; 2. g. Miloš Škrhič, direktor podjetja Garant penzijsko društvo a.d Beograd, je predstavil temo: Vloga Garant penzijskega društva v reformi pokojninskega sistema \ Srbiji pik- i* iter m n ,v Na sestanku 8. novembra 2007 .so bile naslednje zelo zanimive predstavitve: 1. dr. Ncvena Karanovič. državna sekretka v Ministrstvu za zdravstvo Republike Srbije, tema: Reforma tdl7tvstvenega sistema Srbije v obdobju tranzlcije 2. dr. Jasmina Kneževič, direktorica splošne bolnišnice ■ poliklinika Bel Medic Beograd, na temo: „Bel Medic"-ad ordinacije do bolnišnice. Mavjanka Milatovit Za vso pomoč se prisrčno zahvaljujemo donatorjem: Bi D d.o.o., Boris Košura Krka, Andrej Klobučar Merkator, Vladimir Kravčuk Gorenje, Marko Mrzel Perutnina Ptuj, Milorad Dokič PMP d.o.o. Ingrid Rabič Slovenski poslovni klub, Vladimir Kravčuk in Dmitar Polovina Zoran Ulič nibcr J<)()~. 5 AKADEMSKI PEVSKI ZBOR UNIVERZE NA PRIMORSKEM Akademski zbor Univerze na Primorskem je I (i. 09. 2007 pripravil konten v cerkvi Blažene Device Marije v Beogradu. Ta zelo uspešen ansambel, ki je v treh letih obstoja dosegel izjem neuspehe, je bil povabljen k sodelovanju na festivalu Mokranjčevi dnevi v Negotinu. Ob prizadevnem sodelovanju Društva „Sava" in Študentske organizacije Univerze na Primorskem je širša kulturna javnost v Beogradu imela priložnost doživeti izjemen umetniški dogodek. Zbor je ob nastanku oktobra 2004 deloval v ženski sestavi, sčasoma pa je prerastel v mešani zbor. ki danes šleje okrog 40 nastopajočih. V njem so mladi iz vse Slovenije, ki študirajo v okviru Univerze na Primorskem in želijo svoj prosti čas preživljati ustvarjalno. Zbor redno nastopa na prireditvah v okviru Univerze, svoje dosežke pa predstavlja na koncertih po Sloveniji in na tujem. Njegov prvi mednarodni uspeh sta medalja in prvo mesto v razredu mešanih mladinskih zborov na tekmovanju v Prevezi 2006 v Grčiji. Že od začetka ga vodi Ambrož Copi. predstavnik mlade generacije slovenskih skladateljev. Leta 1996 je z odličnim uspehom diplomiral iz kompozicije na Glasbeni akademiji v Ljubljani pod mentorstvom Daneta Skerla. Specialistični študij je končal pri prof. Urošu Rojku, izpopolnjeval pa se je na mojstrskem tečaju pri Janosu Vajdi. Prejel je Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani in priznanje občine Bovec. Od septembra 1999 se posveča pedagoškemu delu na Umetniški gimnaziji v Kopru, kjer poučuje strokovne predmete in osnove kompozicije ter vodi Komorni zbor Glasbene šole in Umetniške gimnazije „Vladimir Lovec". Beograjskemu občinstvu je znan kot dirigent zbora Obala iz Kopra, s katerim je pred tremi leti dosegel pomemben uspeh (prvo mesto) na mednarodnem festivalu komornih zborov, ki poteka v Kragujevcu, Beogradu in Novem Sadu. Aa.cmhcr 200, . Na koncertnem programu so se zvrstila dela iz različnih obdobij. V prvem delu so izvedli Can ta. bell'alba Gabriella Pulitia (1578 - 1643); za to kompozicijo je zbor dobil posebno priznanje na tekmovanju zborov Naša pesem leta 2007 v Mariboru, in sicer za pesem iz dobe renesanse. Iz istega časa je tudi skladba Resultate justi Lodovica Grossi da Viadana; zbor jc s svojim izvajanjem pokazal, da izvrstno pozna tisti čas. Sledila so dela belixa Mendelssohna (1809 - 1847) Jauchzet dem Herrn alle Well in A fjymn to the Virgin Benjamina Brittna (19131976). Poslušalcev se je posebej dotaknilo izvajanje odlomkov i/. Opela Stevana Stojanoviča Mokranjca (1856-1914). Skladbi Christus est natus in Verbum snpernum prudiem sta predstavili ustvarjalnost mladega skladatelja Damijana Močnika (1967). Prvi del koncerta se je zaključil z navdihnjeno interpretacijo zahtevne skladbe Ambroža Copija (1973) Ofnnes gentes, p Lt udi te manibus. V drugem delu so bile predstavljene skladbe slovenskih avtorjev različnih generacij, v glavnem umetniške priredbe narodnih pesmi. Zazvenele so pesmi z različnih koncev Slovenije, pa tudi od drugod: Anton Lajovic (1878 - I960) Lan, Stojan Kure t (1957) Zrejlo je žiro (narodna iz Prekmurja), Pavle Mcrku (1927) Jablana; Jnjen čeua j ti gmi (narodna iz Rezije), Aldo Kumar (1954) Tehtanje duš (narodna iz Sužida), Istarske tri (narodne iz Istre). Slogovno raznovrsten program je zajel avtorje različnih dežel in zboru ponudil priložnost, da se izkaže s svojo kakovostjo. Peli so v glavnem na pamet, zato je bila komunikacija zbora z dirigentom izredno močna. V mladostnem navdihu je žarela ljubezen do petja; zbor je vsako pesem izvedel gotovo in zbrano ter jo požlahtnil z doživeto interpretacijo. Posebej velja poudariti odlično dikcijo in bogato dinamično niansiranje. Zbor je -plemenit v tihem zvoku in razkošen v močnem - kar najbolj izkoristil akustiko katedralne cerkve Blažene Device Marije, ki je v zadnjih letih čedalje bolj zastopana v glasbenem utripu glavnega mesta. Usklajenost celotnega zbora se je kazala v vsaki pesmi, vendar velja posebej poudariti vlogo sopranov, ki so mnogim skladbam dali poseben sijaj. Koncerta so se udeležili njegova ekscelenca Miroslav Luči S soprogo, predstavniki slovenskega veleposlaništva, osebnosti iz kulturnega življenja s posebno cenjeno gospo Darinko Matic Marovič. Številno občinstvo, v katerem je bilo mnogo članov Društva Slovencev v Beogradu, je pozorno spremljalo izvajanje. Po koncertu so se navzoči zadržali v prijateljskem kramljanju. Članom zbora so se pridružili mladi iz Društva „Sava", ki so se potrudili, da je gostom bilo bivanje v Beogradu prijetno. Lepo so se počutili vsi, ki so se tega toplega septembrskega večera prišli na koncert. Odličen zbor, izjemen program in zavzeto občinstvo so pripomogli, da se je ta večer v vsakem pogledu trajno vtisnil v glasbeno dogajanje v glavnem mestu. Anica Sabo Prevedel Jurij Devetak JEZIKOVNI KOTIČEK- Jezik, jezika, jeziku, jezi«, jeziku, z jezikom... Dva jeziKa, Jveh jezikov, Jvema jezikoma, ■» Ja^o.iktM. Z *J*m «jt pogovarjala." Krit it' Jtlct. ' k&lco fo?d3 51 se na sv0i7 soli pn", mednarodni |*nafeJč3i? ^ isv> I na 'odni ji |?ovri* natega [ 7 ' » na 05 Jo vari Mdr»JeW m/ ,e a»«*« «8 na-tcfaj in M znano otroško opero ježeva kuäca (ježeva hišica). Kot dolgoletni dirigent otroškega radijskega zbora je zapustil neizbrisne sledi v delovanju tega ansambla. Ker je bil izjemen poznavalec zborovskega petja, so ga večkrat prosili, da je predaval na seminarjih, bil je tudi član žirije na številnih pomembnih tekmovanjih v Srbiji in tujini. Objavljena knjiga je rezultat njegovega izjemnega poznavanja vokalne tehnike. Neizmerne izkušnje, ki jih je Zlatan Vauda pridobil pri vodenju zbora, so zanesljiv dokaz visoke strokovne ravni 4 ■ ••tt«4 * p« M v*» UAAAH UEXTA V BEOTPAflV 0) raooje tvynw «0(» ce MfBl» «a npdK« kpaaau uaxor sn»ren8 3y6«m Unts v toorpaa». » flCNM R nMCMG KOf« )• CTOTTO 1 HSlff OejUMMV Hue® ie Tenpaf**.« M giKOMimnaMmmaePaa»>ren«an»|«6wcp«fl umjarcaBU» m p Mara y ounv unmvoi .Mraw h*< «»my c»r IB. innapa I960 'a»«« rn«nw C«4omiiKw«i opusopo» PTE U«>t» |a M ICV unuapry «K a uamosuw acaiahar lyrow Iwata Bays» 6w f TO Kwappr X «nalJimaT * „Tp»»» «uap' Wa-Mint gt 4>aM Manapoa« foto • Dečji kulturni cental mentorski rad Zlatna umna 2006 knjige, ki pomeni dragocen prispevek k razvoju kvalitetnega zborovskega petja na našem področju. Vsem poznavalcem in spoštovalcem njegove glasbe je bilo zelo prijetno in zanimivo poslušati kolege in prijatelje, dolgoletne sodelavce, ko so pripovedovali o delu Zlatana Vaude. Anica Sabo Prevedel Jurij Devetak Nagovarjamo tiste, ki iz kakršnegakoli razloga še niso plačali članarine. Mislimo, da ni potrebno posebej govoriti kaj materialna sredstva pomenijo za obstoj Društva. Predsedništvo si maksimalno prizadeva, da ta sredstva priskrbi z različnih strani. Seveda se ni realno vedno zanašati samo na nekoga drugega. Moramo tudi sami narediti vse, kar je v naši moči, da Društvo, ki mu pripadamo, obstane. Zato vas najprijaznejc prosimo, da neizogibno in v najkrajšem roku plačate svoje dolgove. v—/ MARTINOVANJE Odbor za igre in zabavo Društva Slovencev .SAVA" je tudi leros povabil vse člane in prijatelje na veselico v prostore društva v Višegradski 23. Martinovanjc jc že tradicija našega Društva. Vabilo so sprejeli tudi g. veleposlanik Miroslav Luci s soprogo Ireno, g. konzul Jožel Keček s soprogo, gospa Tatjana Kovačič, kulturni ataše slovenske ambasade, veliko gostov in članov, tako da je bila dvorana tesna. Vendar smo se vsi zelo lepo zabavali. Po kratki predstavitvi običajev ob sv. Martinu v vinskih goricah in pokrajinah v Sloveniji, nas je prisrčno pozdravil predsednik Društva, gospod Vladimir Uršič. Pojoča družba je zapela Mi Slovenci vincu ne prodamo. Biljana Milenkovič-Vukovič nam je v srbskem jeziku predstavila poreklo proslavljanja svetega Martina v Evropi in svetega Mrata pri Srbih. V Srbiji številne družine častijo sv. Mrata kot svoje krstno ime, obenem je ta svetnik tudi zaščitnik živine (s toča rs ka slava). V nekaterih krajih se na ta dan Izvaja več magijskih obredov za zaščito živine pred volkovi (žrtvovanje petelina ali kakšne druge domače živali). V Sloveniji pa je na zelo znana in cenjena martin ova gos. Pogača, štruklji in druge jesenske dobrote, orehi in kostanj so prav tako nepogrešljivi pri tej praznični pojedini. Povsod pa se dobrote bogato zaliva z novim vinom, ki ga je krstil sv. Martin; veliko je plesa in pesmi. Moški kvartet SAVA nam je prelepo zapel nekaj slovenskih pesmi, primernih za martinovanje. Ivan Debeljak nam je iz majolike nazdravil in natočil vina. Učiteljica slovenščine v Srbiji Rut Zlobec je s svojimi najmlajšimi učenci pripravila simpatičen program v lepi slovenščini. Za tem je Pojoča družba z vsemi gosti :'• smo pripravili vsi člani, vsak po svojih zmožnostih. Imeli smo prave kranjske klobase in domače zemlje, gibanice, pite, llancate, orehove potice in druge sladice. Paula nam je pripravila pravo gorenjsko zaseko. Na črnem kruhu se je prav prilegla. Pili smo vipavsko črno in belo vine). Tudi cvička ni manjkalo. Vsi smo kaj prinesli, skuhali, spekli in skupaj smo se veselili. Posebno lepo jc bilo zaplesati valček in polko, ko je Ivan I lebeljak lepo zaigral na harmoniko. Nuša Juvanc-Gerden Sveti Martin - sveti Mrata : ljudsko izročilo Nastanek in razvoj kulta svetega Martina ima zelo dolgo krščansko preteklost, ki |e zrasla iz še siarejših časov ter dogodkov, katerih začetek ni moč natančno določiti. Je pa piisou-ii po celi Evropi. Kuh s\. M.urina, med ljudstvom imenovanega „trinajsti Kristusov apostol" (zaradi njegovih apostolskih popotovanj, verouČiteljske in pridigarske misije ter številnih nenadnih ozdravitev v njegovi prisotnosti) in edinega k r samskega svetnika, ki si svoje svetosti ni zaslužil s svojo mučeniško smrtjo, temveč s svojim predanim intelektualnim in družbenim delom, je vstopil v najgloblje pore življenja vseh družabnih plasti in še posebej v ruralnih področjih, kjer je še danes zelo živa bogata tradicija martinovanja ter vera v svetnikovo moč. Njegovo ime jc vedno pomenilo srečo, zdravje, plodnost in blaginjo, in sicer za življenje ljudi in živine. Izrodilo o nastanku sejmov na sv. Martina V uvodnem delu knjige Sv. Martin, nam avtorica Antonija Zaradija Kiš razkriva izročilo, ki je bilo zabeleženo v literaturi, kako so nastali sejmi ob svetem Martinu. „Izročilo pravi, da so prehivalci južnih evropskih pokrajin v zgodnjem srednjem veku v jesenskih in zimskih mesecih, ko so dnevi postajali čedalje krajci, živeli \ velikem strahu, vpijoč po dolgih poletnih dnevih zaradi bojazni pred temo. V iskanju božje milosti, so se ljudje takrat postili terse predali ponižanju in pokori, litdi stanovalci severnih evropskih pokrajin so se srečevali z istim problemom, moril jih je isti strah, 1'oda oni so čakajoč jutrišnji dan prirejali tako imenovane Po> letinjt zabave. l Ire .ta sejme iti srečanja ljudi, da bi se poslednjič videli ter zabavali. Ob naključnih srečanjih so južnjaki ugotovili, da severnjaki čisto dobro premagujejo isti problem ter so se rudi sami začeli prepuščati sejmom in srečanjem, da bi pregnali strahove, saj jim je bil ta način veliko bolj všee kot pokora." b> se je zelo hitro razširilo tudi na slovanske katoliške dežele. Dokaz za to, da gre prav za sejme ob sv. Martinu, najdemo v Larussejevem slovarju, kjer obstaja starotrancoski glagol nuirtiner = /wire beaucoup, ki pomeni veliko piti oziroma biti nezmeren v pitju. Med časom takšnih sejemskih srečanj jih je veliko marriniralo, tj. proslavljalo na poseben način oziroma: „martiner = se livrer ä la debauche ä [occasion de la St. Martin - prepustiti se pijančevanju ob sv. Martinu." Sv. Martin /sv. Mrata Tudi v pravoslavnem svetu obstaja kult sv Martina, z imenom sv. Mrata, tj. Mrata je skrajšano ime od Martin. Da gre za istega svetnika, nam pove podatek, da so ga v starem julijanskem koledarju slavili 11. novembra, oziroma 24. novembra po novem. Čeprav v pravoslavni cerkvi ne obstajajo ne maša ne tropar (pesem) in ne ikone o tem svetniku, je med ljudstvom sv. Mrata znan ter se proslavlja kot krstna slava ter kot pi r/nik /a zaščito pred volkovi ki ga proslavljajo živinorejci. To je prva volčja slava - Mratinci. Verujejo da sv. Mrata upravlja z volkovi ter da jih na Mratin dan poziva na zborovanje, na katerem vsakem volku določi, kam naj gre in čigavo živino naj kolje (verjeli so, da je tudi sv. Martin imel moč nad živalmi; njegov pojava ali gib sta pomirjala živali ali spremenila smer njihovega gibanja, pogosto pa tudi čud). Zaradi tega se med ljudmi uporabljajo različna magijska dejanja za zaščito pred volkovi. Tako v okolici Vranja, tik pred Mratinim dnevom, na hišnem prnL'.u koljejo črnega pelelina, i kljun mu vsiaviji kocine vseh vrst domačih živali, zvežejo kljun z rdečo nitko in ga obesijo pod streho. Ljudska verovanja o vremenu Martinovo poletje tudi napoveduje, kakšna bo zima. Če je na Martinovo lepo in sončno, bo zima huda. če je mrzlo, bo blaga, če megleno, bo dolga. In o sv. M rati ljudje ponavadi pravijo: „Sv. Mrata sneg za vratom", ker se takrat že začne zimsko hladno vreme. Riijana Milenkovič Vukovič Prevedel Branko Zorko I.i u-rat ura: Kiš A. Z.: Sv. Martin. Zagreb 2004; Grubačič R ; Tomič M.: Srpskc slave. Beograd 108«. RAZSTAVA SLIK TOMAŽA GORJUPA Razstava slik slovenskega umetnika Tomaža Gorjupa je bila v galeriji Fakultete likovnih umetnosti v Beogradu, v ulici Kneza Mihaila št. 53, od 3. do 19. decembra 2007. Razstavo sta organizirala Odbor za kulturo Društva Slovencev „SAVA" v Beogradu in Fakulteta likovnih umetnosti v Beogradu ob velikodušni pomoči Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in umetniške direktorice fakultete Bojane Burič. Fakulteta likovnih umetnosti je v letu 2007 praznovala 70 let obstoja in to obletnico počastila s številnimi prireditvami in v okviru teh programov in mednarodnega sodelovanja je bila organizirana razstava Tomaža Gorjupa. Ob otvoritvi razstave sta prisotne nagovorila mag. Slobodan Roksandič, dekan Fakultete likovnih umetnosti in gospa Jadranka Sturm Kocjan, namestnica veleposlanika ambasade Republike Slovenije v Beogradu. Dekan Roksandič je spregovoril o povezavah Slovenije in Srbije in se ob tem spomnil zgodovine fakultete, na kateri so predavali tudi profesorji iz Slovenije in „Ciklus slik „Prostori barve" 2005-2007 predstavlja Tomaža Gorjupa, pomembnega slovenskega umetnika, v vsej njegovi ustvarjalni moči in zrelosti. Večletna posvečenost slikarstvu In raziskovanje tega medija je privedlo Gorjupa do sinteze nabranih izkušenj, ki jih razbiramo iz del, ki so pred nami. Ena od ciljnih, uspešno opravljenih nalog, ki si jih je avtor zadal, je harinoniziranjc impulzivnega doživetja s konremplacijo in racionalizacijo, usklajevanje slikarskega hedonizma. kontrolirane geste in akcidentnega v obnašanju barv. Osvobojen vsake naracijc- m koncentriran samo na dogodke na ravni plastike se je umetnik ukvarjal predvsem s simbolično - piosrorsk«i kapaciu m barve in sugestijo trodimenzionalnosti. Razbremenjen rionizi ranih potez (packa nje) je Gor j up ustvaril strukturo/mrežo, ki konstituira sprednji plan slike in ga sočasno ohranja, skoznjo pa se ponuja pogled v samo tkivo barve, v globino slike. S pogostostjo potez se generir.itj flora in lavna Gorjupovega slikarskega univer/uma, ki s svojo estetičnostjo dezavuira vsaki avtomatizem. Sočasno to slikarstvo „kontrolirane geste" nosi poudarjeno časovno komponentu. ki združuj< pomni čas slikarske akcijc, procesualnost dogodka in učinka gravitacijske sile na pretakanje barv. Vsako delo (ki pogosto nosi datum, kdaj je nastalo) predstavlja tudi dnevniški scizmogralski zapis turbulentnega, končnega doživetja avtorja pted platnom. Njegova kromatska orkestracija je simfonično koncipirana, graiizem „padanja" deluje kot parti tuta melodičnega zapeljevanja, ki si podreja mehanično ritmičnost potez. Čeprav se umetnost Tomaža Gorjupa po svojem vizualnem efektu lahko uvršča v kategorijo retinalnc umetnosti, prepoznavamo, da izhaja iz prokonceptualnega prosedca. Njegovi dosežki na področju slikarstva niso samo osebni dosežki v domeni tistega, kar v tem času menda velja za anahrono, temveč pomenijo celotno rehabilitacijo teg.i molita in .1 ons racij > osebnega pristopa v osvobojenem in sodobnem razumevanju slikarstva..." Bojana Burič Prevedla DlnaTomič na dobro sodelovanje, ki že desetletja poteka tako med državama kot med sorodnimi izobraževalnimi institucijami in umetniki. Razstavo, ob kateri je bil natisnjen bogato opremljen katalog, si je ogledalo veliko obiskovalcev iz Beograda in študenti fakultete, kar ima še poseben pomen, saj je Tomaž Gorjup tudi sam pedagog. Po uradnem odprtju je, kot običajno, sledil koktajl in druženje. Na našo veliko žalost se umetnik fomaž Gorjup ni DRUŠTVO SLOVENCEV "SAVA" IBILTGN mogel udeležiti odprtja razstave, upamo pa, da bo v prihodnosti še kakšna priložnost za srečanje in nove razstave v Beogradu. Besedilo umetnostne zgodovinarke Bojane Burič, ki smo ji posebej hvaležni za pomoč pri organizaciji razstave, objavljamo v celoti. Igor Stepančič Prevedla Rut Zlobec SLOVENSKI FILMI NA FESTIVALU ETNOLOŠKIH FILMOV V BEOGRADU Tudi letos je Etnološki muzej v Beogradu gostil film. Namreč, od 14. do 18. novembra je v Beogradu potekal 16. mednarodni festival etnološkega filma. Za razliko od prejšnjih let, ko je Slovenijo zastopal en film ali dva, jih je bilo letos prijavljenih kar 7, in sicer 3 v informativni sekciji, 2 v amaterski in 2 v konkurenci. Prikazani so naslednji filmi: SPOMINI NABREŽINSKF.GA RIBIČA (Proizvodnja Slovenski etnografski muzej, Slovenija, 2004. Strokovni konzulent: Polona Skretelj, scenarij, kamera montaža in režija: Nadja Valenrinčič Furlan, 13 min.). Zdravko Caharija Babčev pripoveduje svojo življenjsko zgodbo ter govori o svoji zbirki ribiških priprav. Kaže nam, kako prebivalci Nabrežine (severovzhodne Italije) lovijo tuno ter kako se krmari s starimi ribiškimi čolni - čupami. KAMNITI GRAFITI ALI TEŽAVE S TITOM (Proizvodnja: Katja Kranjc. Slovenija 2007. Scenarij: Katja Kranjc, UršaValič, Barbara Turk, Saša Starec, kamera, montaža in režija: Katja Kranjc, 45 min.). V nekdanji Jugoslavije, v zahodnih delih Slovenije, so nastali zapiski, oblikovani s kamni, ki poveličujejo nekdanjega voditelja—Tita. Ko pa je Slovenija postala samostojna država, seje odnos lokalnih prebivalcev do teh kamnitih grafitov popolnoma spremenil. TOVORNIKARJ1 - MOBILNO ŽIVLJENJE PROFESIONALNIH VOZNIKOV (Proizvodnja: Aleš Lamut, Vesna Moličnik, 55 min.) Antropološka študija o življenju voznikov tovornjakov v Sloveniji in okoliških državah ter socialno kulturni in politični kontekst, v katerem opravljajo svoje delo. MED HRIBI KAČJIH GLAV- (Proizvodnja: TV Slovenija, Slovenija 2007. Scenarij: Jadran Sterle, strokovni konzulent: Pavel Medvešček, kamera: Bojan Kastelic, montaža: Matej Košir, režija: Hanka Kastelicova, 48 min, 35 sec.) V vasi Lokovec (zahodna Slovenija) se tudi danes prepletajo sodobna civilizacija ter tradicionalni način življenja in gospodarjenja. V življenju vaščanov še živi predkrščansko verovanje v naravne demone, posebej zanimivi so sledovi kulta kače, ki živi še danes. VEDEŽEVALKA (Proizvodnja: Slovenija/Velika Britanija, 2007. Kamera: Jonatan Ropar, montaža: Jonatan Ropar, režija: Mojca Čuk, 13 min) Filmski portret sodobne vedeževalke, ki živi v Novi Gorici, na meji med Slovenijo in Italijo. Ukvarja se „z medijskim prerokovanjem usode" na lokalni TV postaji. COUNAJO ME REMENKAŠ (Proizvodnja Slovenski etnografski muzej, Regionalni etnografski muzej Murska Sobota, Slovenija, 2006. Scenarij: Nadja Valentinčič Furlan, Jelka Pšajd. kamera, montaža in režija: Nadja Valentinčič Furlan, 20 min) Herman Rajsar iz vasi Grad na Goriškem (severovzhodna Slovenija), barva pirhe (jajca ob veliki noči) na tradicionalen način, medicin ku njegova babica uporablja batik tehniko. Hermanov* žena Sesilija uvaja nove tehnike barvanja pirhov in tudi nove motive - z nakazano erotiko. ČUPA, S l.O VENSKI RIBIŠKI ČOLN (Proizvodnja Slovenski etnografski muzej, Slovenija, 2006. Scenarij: Nadja Valentinčič Furlan, Polona Skretelj, kamera montaža in režija: Nadja Valentinčič Furlan, 17 min.) Edini ohranjeni čoln, izdolbenec v Slovenskem etnografskem muzeju - Čupa Marija, ki so ga uporabljali slovenski ribiči, je bil • - H n !. • f- .... : ■... . ir.; ; '..! . :č .... .i.' ',n jih pogojih za ribarjenje ter o načinu življenja ribičev. Med festivalom so organizirali omizje z naslovom: Edukacija v vizualni antropologiji. L-vodno besedo je podal prof. dr. Naško Križnar z Inštituta za slovensko narodopisje SRZ SAZU v Ljubljani ob vložkih iz filma OD RESNIČNOSTI DO VIRTUALNEGA (ZDA). Prosti obisk v kinodvorani muzeja je privabil številne obiskovalce, med katerimi so bili tudi člani Društva „Sava", še posebej ko so predvajali filme iz Slovenije. Katalog festivala je dostopen na elektronskem naslovu www.etnomuzej.co.yu, Bojana Vukovič Prevedel Branko Zork > SODELOVANJE Z DRUŠTVOM „PLANIKA" IZ ZRENJANINA \ * Društvo Slovencev „PLANIKA" i/ Zrenjanina je v okviru svojih aktivnosti 29. 9. 2007 realiziralo izjemno zanimiv projekt, v katerem so združili svoje humanitarne in kulturne aktivnosti. (Jani predsedstva Društva „Sava" iz Beograda so V Kulturnem centru tega mesta je bilo odprtje razstave ročnih del članov Drušrva, celoten izkupiček od prodaje je bil namenjen obdarovanju otrok iz družin / nižjim materialnim stanjem. Sledil je koncert, na katerem je sodelovalo Prosvetno VWI^.V^ se z veseljem odzvali vabilu rojakov iz Zrenjanina. V okviru rednega sodelovanja s slovenskimi društvi iz Srbije so si ogledali to čudovito mesto v prijaznem Banatu in se udeležili prijetnega in zanimivega srečanja Slovencev. društvo izCirkovcev (Republika Slovenija), ki združuje Folklorno skupino, zelo zanimivo instrumentalno skupino „Pepi Krulit" in ljudske pevce (vokalni trio) „Kosci". Zelo raznovrsten in zanimiv program je pričaral dragoceno sliko o tem delu Slovenije. Osnovna /ici, rn her JOl/ dejavnost tega društva je ohranjanje tradicije. Navdihujoče, preprosto in človeško toplo so prikazovali posamezne podobe iz vsakodnevnega življenja, izvajali narodne plese in pesmi, da bi vsem prisotnim pričarali del svoje folklore. Koncert so s svojimi pesmimi povzdignili gosti iz Niša. Zbor slovenske kulturne skupnosti „France Prešeren" iz tega mesta je pod vodstvom dirigenta Siobodana Kodele in ob klavirski spremljavi Nenada Stošiča izvedel priložnostni program. Lahko smo slišali številne zelo uspešne interpretacije slovenskih narodnih pesmi, pa tudi dela klasičnega repertoarja. Svoj nastop je zbor zaključil s pesmijo DRUŠTVO SLOVENCEV "SAVA" Slovenija, od kod lepote tvoje. Prisluhnili smo tudi zboru Društva „Planika" iz Zrenjanina pod vodstvom Danijele Avram. Ta zbor s svojimi nastopi in repertoarjem ohranja spomin Slovencev iz Zrenjanina, in širše na prelepo slovensko ljudsko pesem. Po razstavi in koncertu je sledilo prijetno druženje vseh sodelujočih. To je bilo še eno srečanje ljudi iz različnih krajev, ki so jih skupna domovina, jezik, kultura in tradicija znova združili. Anica Sabo DNEVI TRGATVE VRŠAC iz leta 1785 posvečena sv. Nikolaju poslikana s freskami najbolj znanih slikarjev tiste dobe. Utrujeni od ogleda znamenitosti mesta smo se napotili v prostore Društva „Kula" na kosilo, zalito z vršaškim vinom, ki so nam ga pripravili gostitelji. Popoldan smo se z avtobusom odpeljali do vasi Gudurica, ki je bila leta 1946 kolonizirana ,s slovenskim življem, kjer smo obiskali staro ter novo vinsko klet podjetja „Vršački vinogradi", ki ima 1700 ha vinogradov, lam smo si, med drugimi •zanimivostmi ogledali leseni sod iz leta 1871 s prostornino 26 000 litrov v katerega se lahko spravi 18 ljudi, na mizi v sredini pa so postavljena vina ter steklenice za degustacijo. Obiskali smo tudi vinsko klet „Selecta", njen lastnik, sicer slovenski zet, vzdržuje vezi s pridelovalci grozdja in vin iz Goriških hrd v Sloveniji, od koder je njegova soproga. Na povabilo Društva Slovencev „Kula v Vršcu se je 41 članov Društva „Sava" odpravilo na jubilejne 50, dneve trgatve. Na dogovorjenem mVstu nas je počakal Zdravko Stare, predsednik Društva „Kula", ki je organiziral naše celodnevno bivanje ter ogled znamenitosti tega lepega banatskega mesta — vinogradniškega središča. Po prihodu v Vršac smo se z avtobusom odpeljali na obisk v pravoslavni samostan Mesič, ki se nahaja na južnem pobočju Vršaškega hriba. Po enem izročilu je bil ustanovljen leta 1225, po drugem pa na začetku XVII. stoletja, v času despota Jovana Brankoviča. Med avstro - turško vojno 1716 leta je samostan uničen, toda po odhodu turkov so ga obnovili. Notranjost je poslikana 1743 leta. Po ogledu samostana smo se napotili proti mestu, vmes pa smo se ustavili pri kapeli sv. Roka. ki bila postavljena 1739 leta ter še pri kapeli sv. Križ iz 1720 leta, v kateri je najstarejši harmonij v Vojvodini, žal neuporaben. Kapela stoji na ploščadi imenovani „Vidikovac" (razgleda točka) od kod je prekrasen razgled na Vršac ki je obdan / neskončnimi vinogradi, na več kot 2000 ha. V Vršcu smo si ogledali rimskokatoliško župno cerkev sv. Gerharda iz 1895 leta, ki je polna umetnin, med katerimi izstopajo „Skrivnosuia večerja" ter števili lepi vitraji. Gostitelji iz Društva „Kula" so nas popeljali do nekdanje mestne hiše „Magistrata", danes Občine Vršac, kjer so v avli postavili razstavo grozdja ter drugega sadja pridelovalcev iz Vršca v čast jubilejni trgatv i. Potem smo obiskali Mestni muzej, ki se nahaja v prostorih „Lekarne na stopnicah", in kjer so razstavili del arheološkega gradiva iz predzgodovinskih nahajališč tega dela Banata, etnografsko ter umetniško zbirko z razstavljenimi deli znanih slikarjev Paje Jovanoviča, Jovana Popoviča, Jcftimija Popoviča... Se posebej izstopa triptih Paje Jovanoviča iz leta 1895 s prizori iz vsakdanjega življenja: Tržnica, Trgatev ter Košnja, kakor tudi velika slika kralja Aleksandra Karadjordjeviča iz leta 1930, ki je bila, od leta 1945 umaknjena iz muzejske predstavitve, nedavno pa so jo spet razstavili. Na kratko smo se mudili pred Vladičanskim dvorcem iz leta 1759, v katerem je sedež banatske pravoslavne eparhije (škofija). Nasproti se nahaja pravoslavna saborna (stolna) cerkev V najstarejši pisni listini o Vršcu iz leta 1494 piše. da je dvorski gospodar v Budimu plačat 10,5 zlatih forintov akov (50 litrov) vina iz Vršca, namenjenega ogrskemu kralju Ladislavu. Veliko izkopanin iz tega območja potrjuje, da so vinsko trto začeli gojiti op prihodu Rimljanov, ki so trto sem prinesli pred 1700 leti. V obdobju 1873 - 80 Vršac je bil največji svetovni proizvajalec vina. V rekordni trgatvi leta 1875 so obrali če/ 1.000.000 akov grozdja. Pred odhodom iz Vršca in slovesom od ljubeznivih domačinov, smo čas prebili v samem mestnem središču, od koder smo dobesedno pobegnili zaradi gneče ter preglasne „vašarske" -(sejemske) glasbe. V Beograd smo se vrnili v večernih urah zadovoljni z obiskom Vršcu, njegovi okolici ter druženju s predstavniki Drušrva „Kula" ter z željo, da se večkrat vidimo in družimo. Jovan N. Kelič Prevedel Branko Zorko IZLET V VRŠAC Društvo Slovencev „Kula" iz Vršca je povabilo beograjsko Društvo „Sava" na 50. obletnico trgatve grozdja. Ob tej priložnosti je Društvo „Sava" organiziralo izlet v Vršac. Veliko članov se je odzvalo vabilu in vsi smo nestrpno pričakovali dan odhoda. Pred odhodom smo se, kot običajno, veseli in dobre volje zbrali pri modri lokomitovi. Vršac jc od Beograda oddaljen 85 km, tako da smo potovali uro in pol in je vožnja hitro minila. Pri vhodu v mestu sta nas pred Konzorcijem Hemofarma pričakala in pozdravila naša gostitelja - predsednik Društva „Kula" gospod Zdravko Stare in člani društva. Oba sta bila ves čas naša izjemna gostitelja in vodiča, kar je bilo še posebno dobrodošlo, saj so bili nekateri naši člani prvič v tem kraju. Najprej smo odšli do prostorov Društva „Kula", kjer smo se pogovarjali, zastavljali precej vprašanj, na katera so gostitelji zelo potrpežljivo odgovarjali. Izdelali smo načrt obiska, dogovorili smo se, da bomo najprej obiskali okolico in določene pomembne objekte, na koncu pa center mesta, kjer je- že ves teden potekala prireditev ob trgatvi grozdja. Vršac je bil svečan, glasba je donela z vseh strani, ljudje so prihajali, se gnetli in ustvarjali praznično vzdušje, kakršno je značilno ob takšnih priložnostih. Najprej smo si ogledali samostan Mesič, cerkev sv. Križa na Bregu, od koder ji- čudovit razgled na Vršac, palačo Milenijum. letališče in nepregledno banatsko ravnino. Cerkev sv. Križa iz 18. stol. je najstarejša katoliška cerkev v tem kraju in v njej so ohranjeni vitraži, ikone in orgle iz časa, ko je bila zgrajena. Obiskali smo tudi pravoslavno cerkev na Bregu, ki ji je sodobni donator dal moderni videz. Za vzpon do Kule, simbola mesta iz 15. stol., kjer so na vrhu Brega ohranjeni ostanki trdnjave, ni bilo pretiranega navdušenja, tako da smo se zadovoljili z ogledom na daljavo. Nato smo se spustili do mesta in obiskali katoliško cerkev sv. Gerharda, ki je bila zgrajena v 18. stol. v gotskem slogu, v njej so čudovite freske, vitraži in orgle, ki sodijo med največje v Evropi, pa tudi bogato izvezeni prapori. V cerkvi nas je sprejel gospod župnik, ki je navdahnjeno govoril tako o cerkvi kot o mestu Vršac. Vršac ima okoli 34.000 prebivalcev. Tu mirno in složno živi 22 etničnih skupin, k čemur morda prispevajo narava, blago podnebje pa atdi kakšen kozarec dobrega domačega vina, najbolj pa miroljuben in gostoljuben lalinski značaj. Vršac so že od nekdaj naseljevali pridni in podjetni ljudje, v največjem razcvetu je bil pred prvo svetovno vojno. Zahvaljujoč avsto-ogrski cesarici Mariji Tereziji so bila izsušena močvirja in tako ustvarjena velika prostranstva plodnih zemljišč, kjer je dobro uspevala vinska trta. Iz grozdja so pridelovali več kot 100 vrst kakovostnega vršačkega vina. Vinogradništvo in trgovina sta že od nekdaj zelo razvita. Ogledali smo si tudi mestni muzej, ki se nahaja v rojstni hiši znanega slikarja Paje Jovanoviča. in kjer je tudi prva lekarna v Vojvodini, ustanovljena v 18. stoletju. Na sprehodu po mestu smo obiskali tudi Saborno cerkev iz 18. stol., posvečeno sv. Nikoli, in Vladičin/Vladikin dvor. Naši gostitelji so nas povabili na kosilo v prostore Društva. Vzdušje je bilo zelo prijetno in pristno. Ob domačih klobasah smo pokušali na daleč znana in izvrstna vršačka vina. Nato so naši člani zapeli, kar jc povzdignilo že tako veselo in prijateljsko vzdušje. Na našo prošnjo je član Društva iz Vršca recitiral sonet Franceta Prešerna in bil nagrajen z aplavzom vseh prisotnih. Po kosilu smo odšli do vasi Gudurica, kjer smo obiskali dve vinski kleti, nato smo imeli prosto za sprehod po centru Vršca, kjer je potekala prireditev ob trgatvi. Tam je bilo veliko stojnic, razstava grozdja in drugega sadja iz tega kraja, stojnice s čevapčiči, ob bučni glasbi, ki je odnela z vseh strani, so točili vino in pivo. Razdelili smo se v skupine in se prebijali skozi gnečo, da bi občutili, doživeli vse, kar se je dogajalo. Na koncu ulice je bil postavljen oder, kjer je kot po tekočem traku potekal priložnostni program, ki se je nanašal na vino, tradicijo tega kraja, nošo in glasbo. V Beograd smo se vrnili polni prijetnih vtisov iz Vršca. Prisrčno se zahvaljujemo donatorju, ki je kril stroške prevoza, gospodu Zoranu Uliču, članu našega Društva „Sava". Ljiljana Radosavljevič Prevedel Branko Zorko Pot smo nadaljevali po delu Srbije ki se mu pravi L.evač, do ženskega samostana Kalen ie iz leta 1407 - enega od biserov moravske šole, ki so ga dali zgraditi graščak Bogdan ter njegova žena Milica in brat Petar, iz obdobja vladavine despota Štefana Lazarevlča, posvečen vpeljevanju Mati božje. Mlada igumanija (predstojnica pravoslavnega samostana) je razlagala razporeditev fresk, med katerimi izstopa „Svatba v Kani". Samostan je Še posebej znan po svoji arhitekturi, razvitega sloga moravske šole, s polihroniijo fasad okrašenih s čudovitimi biforami ter rozetami. V svoji zgodovini, pod Turki, po Kosovskem boju je bil pogosto razdejan, zapuščen ter obnovljen. IZLET V KALENIČ, LJUBOSTINJO TER DOLINO ZAHODNE MORAVE Sjj r>W) t/i n Ljubostiu )ti Potem smo se napotili v ženski samostan Ljubostinja, ki je ga je pred Kosovskim bojem dala sezidati kneginja Milica, žena kneza Lazarja, ki je padel v tem boju. Svetišče je posvečeno vnebovzetju Bogorodicc. V svoji zgodovini je svetišče večkrat razdejano, oropano ter obnovljeno, tako kod vsi cerkveni objekti v Srbiji med časom turškega bivanja na rch prostorih. N.i žalost v notranjosti je danes le malo fresk. V tem samostanu je kneginja Milica našla zavetje pod imenom l.vgenija in je tukaj tudi pokopana, tako kot tudi prva srbska pesnikinja Jefimija. Po ogledu in nakupu znanega vina iz samostanskih kleti, smo prekTrstenika prispeli v Vmjačko banjo, ki leži na severnem vznožju hriba Goč. kjer smo v restavraciji Tri lipe imeli kosilo. Najbolj znane in najbolj urejene toplice v Srbiji so znane po svojih toplih mineralnih vrelcih, znanih še iz obdobij starih llircev in Rimljanov. Mineralna voda zdravi sladkorno bolezen, zlatenico, žolč. rano na želodcu ter na dvanajsterniku, prebavila ipd. Kratek premor po kosilu se nam je prilegel po večurnem bivanju v avtobusu. ({aetubrr 200" S'i/rnusturi Kil trnu Devetindvajsetega septembra letos, ob izredno lepem vremenu se je 41 članov Društva ter prijateljev Društva, z najetim avtobusom, s ploščadi pri „modri lokomotivi" odpravilo v Kragujevac. Najprej smo obiskali spominski park „Šumarice" - tam kjer so 21. oktobra 1941 pripadniki okupatorske vojske množično postrelili med 2800 in 70,00 (podatki so še negotovi) meščanov. Med padlimi so bili ludi nedolžni mladeniči, dijaki V razreda gimnazije, skupaj s svojimi profesorji, ki niso hoteli ■zapustiti dijakov, z besedami: „Mi imamo h- naprej pouk za naše dijake". Na tem mestu sem prebral pesem Krvava pravljica Desanke Maksimovič posvečeno postreljenim dijakom... Zaradi obsežnega programa, ki nas je še čakal, nismo obiskali muzeja v Šumaricah. < rrkrv 1 uztini.t Nadaljevali smo po desni obali Zahodne Morave in ko se je začelo mračiti smo prišli v Kruševac, sraro prestolnico kneza Lazarja. Danes so tu ostanki njegovega gradu tet" grajske cerkve Lazarice iz leta 1570. Na žalost v njej ni tlesk, ker je tudi ona v času Turkov stradala. Le par ostankov se danes nahaja v Narodnem muzeju v Beogradu. O zgodovini cerkve nam je govoril lokalni kustos. Na tem izletu smo si ogledali najbolj znana in najlepša svetišča „moravske stilske šole", razen samostanov Manasija ter Ravanica, ki smo ju obiskali pred dvema letoma (glej Bilten št. 5 iz leta 2005). Jovan N. Kelič Prevedel Branko Zorko IZLET NA LEPENSKIVIR Odbor za rekreacijo Društva Slovencev „Sava" nam je priredil še eno veliko zadovoljstvo, ko je organiziral izlet na Lcpenski Vir. Petdeset članov in prijateljev Društva je v soboto, 27. oktobra, krenil z običajnega kraja točno ob predvidenem času. Dan je bil temačen in meglen, a to nam ni pokvarilo zadovoljstva druženja! Potov tli smo mimo Grocke proti Smederevu in uživali v prelepi pokrajini. Nizali so se griči s sadovnjaki in vinogradi ali obrasli z gozdički, ponekod je izza gričev pokukala ljubka vasica ali domišljijsko zgrajena počitniška hišica. Organizatorja izleta, g. Joca Kelič in g. Mirko Detiček, sta sproti govorila o krajih, ki jih bomo obiskali, predstavila sta vrsto zanimivih podatkov. Od g. Mirka srno izvedeli mnogo zanimivosti o Donavi in Derdapski soteski, g. Joca nam je ob številnih zgodovinskih in ostalih podatkih natačno pojasnil vse o Lepenskem \ iru, nato pa tudi o Golubcu in samostanu Tuman. Najpej smo sc ustavili v mestu Golubac, in medtem ko sta se Joca in Mirko v bližnji restavraciji dogovarjala za naše kosilo, smo mi uživali ob obali Donave v lepo urejenem parku. Na tem mestu je Donava široka okoli 7 km in ker je bil močan vetar, so bili valovi kar visoki, tako da nas je spominjalo na morje. Z zadovoljstvom smo se sprehajali in čas izkoristili za fotografiranje. Kasneje smo se ustavili na glavnem cilju - Lepenskem Viru. Avtobus je zapeljal glavne poti in se ustavil na jasi, odkoder je lep razgled na Donavo in sotesko. Vtis je neverjeten! Planine, porasle 7. gozdovi in rastlinjem, med njimi se prebija Donava, vse pa še obogateno s številnimi jesenskimi barvami. Fotografi amaterji so klik,tli s svojimi aparati in obžalovali temačen in me-glen dan. O lepo urejenem etno naselju smo se peš podali k arheološkemu nahajališču. Pred odktitiem l.c-penskega Vira (leta 1965) je bilo o zgodovini Derdapa na Donavi znano le malo: rimsko osvajanje Dakijc (v prve-m in drugem stoletju) in obramba severnih mej rimskega imperija pred barbari (v tretjem in četrtem stoletju). Z arheološkimi raziskavami, ki jih je vodil profesor Dragoslav Srejovič od I. ll)o5 do I. 1968 so odkrili, da je bila na tem področju ena od najbolj nenavadnih in najbolj bleščečih kultur prazgodovine pred začetkom neolitskega obdobja, v kateri se je rodila prva monumentalna umetnost Evrope in kraj, kjer so nast.ik najstarejše oblike organiziranega družbenega gospodarskega in religioznega življenja. Pod naselji prvih poljedelcev in živinorejcev iz obdobja okrog 5300 do 4800 let starega štetja so odkrili spomenike sedmih velikih sukcesivno postavljenih naselij ribičev, lovcev in zbiralcev hrane. NaŠli so številne načrtno grajene naselbine in grobove, ki pričajo o čudnih pogrebnih ritualih, obilje mojstrsko izdelanih orodij iz kosti in kamna, raznovrsten nakit, ploščice z vrezanimi znaki, podobnimi pisavi, in monumentaJne skulpture iz kamna. Vse to poteka iz obdobja pred 5300 leti starega štetja, (pred več kot 7000 do 8000 leti) to pa pomeni, da so skupnosti Lepenskega Vira prve v Evropi vzpostavile zapletene gospodarsko družbene odnose in ustvarile arhitekturo in skulpture posebnega stila. Lepenski Vir je središče kulture posebnega tipa, ki je trajala v kontinuiteti več kot 2000 let. V naslednjih letih so med raziskovanji našli še deset naselij iz istega obdobja. Se veliko smo izvedeli o organizaciji življenja, athitekturi naselja, ribam podobnih skulpturah, načinu življenja teh skupnosti kot tudi tistih, ki so prišle za njimi in ki se uvrščajo v starčevsko kulturo itn. Zdelo se je, kot da čutimo duh preteklih tisočletij, kot da bi se čas ustavil. Lepenski Vir je bil zadnja točka, med vrnitvijo pa smo se ustavili v trdnjavi Golubac. Golubac je srednjeveško mesto na desni obali Donave in se nahaja na začetku Derdapske soteske, 5 km po vodi navzdol od sedanjega istoimenskega naselja. Bil je velikega strateškega pomena in zgrajen je bil na skali nad Donavo, nepravilne oblike, z vhodom na zahodni strani. Že v času Rimljanov je bil tam rimski obrambni stolp, kjer so bivale legije, z močnim obzidjem in civilnim naseljem. V bližini se je nahajala še ena manjša utrdba, kjer so našli rimske izkopanine, opeke z rimskim žigom, kovance itn. V virih se prvič omenja i. 1337. Verjetno so ga zgradili Madžari zaradi boja proti Bizancu, Srbiji in Turčiji. V 14. stoletju je bil v srbskih rokah, in sicer v času kralja Dragutina, kralja Štefana Dečanskega, carja Dušana in kneza Lazarja. Po kosovkem boju ga je zavzel Bajazit I. in ga dal despotu Štefanu Lazareviču. Potem je šel iz rok v roke, v 19. stoletju pa je izgubil pomen. Danes trdnjava Golubac velja za eno najlepših srednjeveških mest v Srbiji. Čeprav je veter postal precej močan, smo izkoristili ta obisk in uživali v lepoti trdnjave, ljubitelji fotografije pa so lahko naredili še kakšen posnetek. Sledil je obisk samostana Tuman v bližini mesta Golubac. Samostan je posvečen arhangelu Mihajlu. Po legendi ga je zgradil Miloš Obilic, znani junak kosovskega boja, neposredno pred kosovsko bitko zaradi kesanja, ker je v lovu slučajno ustrelil puščavnika Zosima Sinajita. Sinajiti so bili puščavniki iz Male Azije, Sinaja in Atosa, ki so pobegnili pred turškim vdorom na tedaj še edino svobodno ozemlje, v Srbijo. V pisnih virih je samostan prvič omenjen v 18. stolerju. V začetku 19. stoletja, v času Kočinega upora (avstro-turška vojna) in Prvega srbskega upora so Turki samostan sežgali. Obnovil ga je knez Miloš Obrenovič. Po ogledu cerkve in krajšem odmoru smo se vrnili v naselje Golubac, kjer smo kosili in potem nadaljevali pot domov. Med potjo smo se ustavili in si ogledali Srebrno jezero. Čeprav se je že stemnilo, smo si uspeli vsaj malo ogledati tudi to naravno lepoto. Zal je začelo deževati in pohiteli smo nazaj v avtobus. Izlet je bil zelo uspešen, počutje je bilo dobro, tako da je nekaj naših dam kar nekajkrat zapelo slovenske pesmi, kar nam je vsem prijalo. Za dobro načrtovan in organiziran izlet ter dobro družbo se lahko zahvalimo našima članoma Društva, gospodu Keliču, ki ga vsi ljubkovalno imenujemo Joca, in gospodu Mirku Detičku. Oba sta vložila veliko truda in svojega znanja, da je vse bilo tako lepo. Dobro ju poznamo in vemo, da nam za naslednjo sezono izletov in planinarjenja pripravljata veliko lepih presenečenj. Silvestra Loče Raičevič Prevedel Aleksandar Vojinovič Toniti.-. Gorjup. Rrlcčc oranžno rumena, 22. 9. 2006, akril platno, ]20\100cm \ tej številki Biltena objavljamo imena tistih članov, ki so preminili in nas zapustili ali pa sc preselili v neki drugi, upamo, boljši svet, kakorkoli kdo od nas to dojema. Objavljamo imena tistih, o čigar odhodu smo obveščeni. Hkrati vas prosimo, da nas obvestile, če veste še za kakšne člane društva, ki so umrli. Informacija naj vsebuje: ime in priimek, datum in kraj rojstva in smrti. Ivanka Zoreč * 15.05.1911 Logarevci pri Ljutomeru - t 19.1 1.2007 Beograd g I N ^ Izdajatelj: DRUŠTVO SLOVENCEV bim,,,,,...,^.^ fr Beograd, Višegradska 23- Lel/fax (011) Uredništvo: Vladimir Uršič, glavni in odgovorni urednik, Anica Sabo, Jakoš Slobodan, Ivan Debeljak, Branko Zorko in Biljana Milenkovič Vukovič Lektorici: Maja Dukanovič in Rut Zlobec Likovno-grafična priprava: Dušan Todorovič, Aleksandra Andelkovič in Igor Stepančič Rokopisov, fotografij in risb ne vračamo. Podpisani članki predstavljajo osebno mnenje avtojev, ki se nujno ne morajo "SAVA" V BEOGRADU 2641-357, e-mail: sava-si@eunet.yu www.drustvosava.org strinjati z mnenjem, uredništva. Uredništvo ima pravico po potrebi skrajšati in prilagoditi prispele priloge. CIP - KaTajiorraaitHja y ny6jiHKaunjH Hapo.itta 6n6.iHorcKa Cp6nje, Eeorpaa 061 BILTEN / Društvo Slovenaca "Sava" u Beogradu ISSN 1452-9092 = Bilten (Društvo Slovenaca "Sava" u Beogradu) COBISS.SR-ID 140641548