Gorenje Velenje Nova generacija hladilnikov Kljub temu, da so v programu Hladilno-zamrzovalni aparati v Velenju v zadnjih mesecih morali izpolniti zelo velika naročila, so v redno proizvodnjo vpeljali nove aparate. Tako z montažnih trakov že prihajajo hladilno-zamrzovalni aparati nove generacije 600 mm, ki se še v večji meri ponašajo z izpopolnjeno funkcionalnostjo, z racionalno porabo energije in s sodobno obliko. Aparati nove generacije 600 so izdelani v več izvedbah, in sicer kot hladilniki, kot zamrzovalne omare in kot kombinirani hladilno-zamrzovalni aparati. Po zunanjosti so najlažje prepoznavni po enih ali dveh vratih, ki jih odlikuje najnovejši design z izbočenimi vrati. Ob vsem tem pa velja omeniti še to, da so v enem dnevu, 9. septembra, izdelali rekord 3920 aparatov. »V dveh letih smo povečali produktivnost za okrog petindvajset odstotkov, sicer pa v razvoju že snujemo aparat z elektronsko regulacijo, ki bo za uporabnike še bolj prijazen,« poudarja direktor programa Hladilno-zamrzovalni aparati Boro Jerabek. Hinko Jerčič Premogovnik Velenje - v enem dnevu 33.000 ton premoga Rekord svetovnih razsežnosti V četrtek, 11. septembra, je v Premogovniku Velenje padel rekord, ki nekaj pomeni tudi v svetovnem merilu. V enem dnevu so nakopali 33.000 ton premoga, kar je največ v dosedanji 122-letni zgodovini Premogovnika. »Dosežek je toliko bolj izjemen, ker je bil dosežen na samo petih odkopih skupne dolžine 448 metrov. Vsi prejšnji rekordi so bili doseženi na več odkopih in na daljši dolžini odkopne fronte,« je povedal direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin. Pri podzemni proizvodnji premoga je to rezultat, ki bi jim ga lahko zavidal tudi marsikateri površinski kop in dosežek, ki Premogovnik Velenje uvršča v svetovni vrh. Stran 3 Čestitamo za praznik mestne občine Velenje! Uredništvo Odprli obnovljeno šolo na Paškem ISSN 0350-5561 Kozjaku Jutri pride Pika na belem konju! In mala šola je postala velika Za začetek velik ognjemet! Bila je skoraj neopazna. Majhna hiška, vpeta med skalo, prepad in vaško cerkev. Ko si prišel čisto na vrh Paškega Kozjaka, si si težko predstavljal, daje to šola, celo osemletka. Zob časa je na njej pustil neizbrisne sledi, število učencev iz obronkov Kozjaka, ki jo obiskujejo, pa v veselje vseh narašča. Konec maja so jo zaprli. Zabrneli so stroji, gradbinci so hiteli in jo v dogovorjenem roku, do prvega šolskega dne, razširili in polepšali. V soboto so jo tudi uradno predali namenu. To je bil dan, ko je Paški Kozjak resnično praznoval. Zakaj, preberite na strani 28. ■ bš Šolo sta skupaj otvorila vodja šole Angela Voštner in predsednik države Milan Kučan. Velenje bo od jutri do 27. septembra v znamenju najbolj vesele, noro razigrane in sproščene deklice na svetu. Začenja se namreč že 8. Pikin festival, največja otroška prireditev v Sloveniji, ki je samo lani pritegnila več kot 60 tisoč obiskovalcev. Osnovna tema letošnjega festivala je film. Svečana otvoritev festivala bo se bo pričela jutri ob 18.30 na Titovem trgu.Pridite tudi vi pozdraviti nagajivko, ki bo velikim in malim otrokom krajšala čas ves teden, njen prihod pa bo napovedal tudi velik ognjemet. Več o festivalu na strani 7. ■ bš, foto vos V petek prehodne pooblačltve, v soboto in nedeljo pa hladno In vetrovno. mestna občina Vsem obžaiUam In občanom VELEN,E čestitamo za 20. september - pramlk mestne občine Jtožasftli fpi btmm s sm&mn $e§o Sveta ki števttntmi prtmHfrKiinL Vljudno vabljeni! d. d ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 1 nama vi čj JS/i/"; z) Čestitamo za občinski praznik! 9770350556014 18. septembra 1997 Novi prostori državne uprave V prisotnosti ministra za notranje zadeve Mirka Bandlja so sredi prejšnjega tedna predali namenu nove prostore državne uprave na Rudarski 6 v Velenju. 56 zaposlenih je pridobilo 1500 kvadratnih metrov površin, na katerih opravljajo servis občanom mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Pokrivajo celotno področje notranjih zadev (izdaja osebnih dokumentov, osebnih izkaznic, potnih listov, opravljanje vozniških izpitov, izdajanje vozniških izpitov in prometnih dovoljenj), urejajo vse zadeve s področja graditve objektov, priglasitve s področja gospodarstva, kmetijstva in družbenih dejavnosti, izdajajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti, zadeve borcev, vojnih veteranov in pregnancev.... Načelnica velenjske enote državne uprave Milena Pečovnik je izrazila ob otvoritvi prepričanje, da bo njihovo delo zdaj še uspešnejše in da bodo nudili občanom še boljši servis. Zahvalila pa seje tudi vsem, ki so pripomogli, daje to te izgradnje državnih prostorov v Velenju prišlo. Župan Srečko Meh je prav tako izrazil zadovoljstvo, saj so se s preselitvijo državne uprave na novo lokacijo sprostili prostori, ob tem pa seje delavcem te uprave zahvalil za korektno sodelovanje v zadnjem dveletnem obdobju, ko so bivali pod isto streho in mnoge težave razumevajoče reševali. ■ Nove prostore sta predala namenu načelnica velenjske enote državne uprave Milena Pečovnik in minister za notranje zadeve Mirko Bandelj. Velenjčani na svetovni rudarski kongres Oktobra bo v Acapulcu v Mehiki svetovni rudarski kongres, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki Premogovnika Velenje. Kongres je vsaka štiri leta. Na njem bosta aktivno, z referatom Ekološki vplivi pridobivanja premoga iz debelih slojev, sodelovala dr. Franc Žerdin in dr. Evgen Dervarič. Spremljajoča prireditev kongresa bo svetovna razstava rudarske opreme in prikaz novitet s tega področja. ■ mkp Srečanje častnikov Slovenske vojske Lajše - Na letališču v Lajšah bo v soboto, 20. septembra, 4. srečanje članov območnega združenja slovenskih častnikov Velenje, ki zajema mestno občino Velenje ter občini Šoštanj in Šmartno ob Paki. To srečanje bodo letos združili še z 2. srečanjem veteranov vojne za Slovenijo. Organizatorji bodo pripravili tekmovanje v streljanju z mal-okalibrsko puško in pištolo in ga nadaljevali z družabnim srečanjem z družinskimi člani, posebna poslastica pa bo zlasti napovedan nastop helikopterjev Slovenske vojske. Srečanje bodo pričeli ob 10. uri. ■ j p JOŽEFA VRBEC: »V Velenju živim že 35 let. Sodim v generacijo, ki je v Velenju marsikaj postorila udarniško. Morda znam prav zaradi tega vse še bolj ceniti in me zato toliko bolj jezi objestnost nekaterih, ki uničujejo tisto, kar imamo. V teh letih, kar sem tu, se je veliko spremenilo, obnovilo, šlo na boljše. Lepo je tukaj, morda me nekoliko moti le hrup in me prav zaradi tega še toliko bolj vleče v moje rojstne Makole.« MILANKA CVUIČ: »Velenje je lepo in urejeno mesto, zame najlepše. V njem živi veliko prijaznih ljudi. Vse, kar človek potrebuje, najde v njem, prav ničesar ne pogrešam in za prav nič ne morem reči, da bi potrebovala, pa tega ni. Želim mu lahko samo še to, da bi še naprej tako cvetelo.« ■ Prvega oktobra prvi narok za ESO Opremo v stečaju Terjatve prijavilo več kot 700 upnikov Za velenjsko podjetje ESO Oprema, za katero so 22. maja uvedli stečajni postopek, bo na sodišču v Celju 1. oktobra prvi narok za preizkus terjatev upnikov. Po besedah stečajnega upravitelja Rudija Hramca je terjatve prijavilo več kot 700 upnikov, skupna vsota prijavljenih terjatev pa po grobi oceni znaša več kot 1 milijardo 300 milijonov tolarjev. Med upniki so tudi delavci. Koliko teh terjatev bo priznanih, je danes še vprašanje. Ta hip v ESO Opremi v stečaju, kjer je bilo pred pričetkom stečajnega postopka zaposlenih blizu 350 delavcev, dela še 17 tistih, ki dokončujejo že pred začetkom stečajnega postopka sklenjene posle, med drugim gre za vzdrževanje opreme v Premogovniku Velenje. Nekaj upanja drugim daje stečajni up- ravitelj Rudi Hraneč, ko ugotavlja, da bi bilo za ESO Opremo v stečaju, nekdaj cvetoče podjetje s področja kovinsko-prede-lovalne industrije, škoda iti po poti klasičnega stečaja s prodajo. Nekateri programi v njem so bili namreč takšni, da bi jih bilo zanimivo in sprejemljivo obuditi tudi danes. Zanimanja za najem opreme in prostorov pa je kar precej, stečajni upravitelj se pri tem zavzema za oddajo zaključenih celot in ne za oddajo v celoti. Do 1. oktobra, ko bo prvi narok, bo imel v zvezi s tem že dodelana stališča (ta tudi preverja pri tistih, ki jih zadeva zanima) in do takrat bo v zvezi s tem, kako z ESO Opremo v stečaju naprej, znanega že več. ■ Milena Krstič - Planine Mali gospodinjski aparati Nazarje Posvetovanje »industrijski forum 97« Fakulteta za strojništvo mariborske univerze vsaki dve leti organizira mednarodno konferenco o načrtovanju proizvodnje v moderni industriji, pri čemer sodelujejo angleško in nemško združenje strojnih inženirjev ter slovensko društvo inženirjev in tehnikov. Po dveh konferencah na Bledu so tretjo prejšnji ponedeljek in torek izvedli v Portorožu, prvi pa so se letos odločili, da po dvodnevni konferenci izvedejo še posvetovanje z naslovom »Industrijski forum 97.« Namenili so ga kriznemu trenutku slovenskega gospodarstva ob vstopanju v Evropo, s posebnim poudarkom na dejanskih možnostih malih in srednje velikih slovenskih podjetij. Prav zaradi slednjega so posvetovanje izvedli v prostorih zelo uspešnega nazarskega podjetja Mali gospodinjski aparati. Celodnevnega posveta so se udeležili ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, vladnih služb, obeh slovenskih univerz, strokovnjaki iz tujine, sodelovali so tudi predstavniki gospodarstva in podjetništva šaleško-zgornjesavinjskega področja in kot gost tudi generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj. Generalni pokrovitelj tega posveta so bile občine Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče. Podobno posvetovanje bodo poslej izvedli po vsaki mednarodni konferenci v eni izmed omenjenih osmih občin. Posvet je vodil dr. Jože Duhovnik, ki je za uvod spregovoril o možnostih in smereh razvoja slovenskega gospodarstva, v nadaljevanju pa so spregovorili še mag. Joško Čuk o malih in srednje velikih podjetjih v Sloveniji ter Evropi, dr. Ludvik Toplak o pravnih podlagah za odprto mednarodno trgovino, dr. Anton Jezernik in profesor Adolf Šostar o izobraževanju inženirjev za tretje tisočletje, dr. Franci Čuš pa se je v svojem prispevku spraševal, če bomo živeli od dela inženirjev. Udeleženci so popoldne posvet nadaljevali z delovnim kosilom in pogovori v hotelu Štorman na ranču Veniše, kjer so jih pozdravili tudi župani osmih občin šaleške in zgornjesavinjske regije. kjp Praznik občine Šoštanj vse bližji Praznik luči Tbdi v občini Šoštanj, kjer občinski praznik slavijo 30. septembra, se bo zvrstila vrsta prireditev. Z njimi pričenjajo že v soboto, 20. septembra s Praznikom luči, kot so naslovili prireditev, namenjeno mladim. Zur za mlade, tak je podnaslov, se bo pričel ob 18. uri z glasbo pri Ribiškem domu, uro kasneje jih bo obiskala Pika Nogavička in jih razveselila s kratkim programom, praznik luči, in to dobesedno, pa bo nastopil ob 20. uri, ko bo prišel Tresimir in prižgal na tisoče luči. S tem bo simboliziral luči, kijih Šoštanj prižiga po vsej Sloveniji. V Šoštanju si v soboto želijo lepega vremena, kajti če ga ne bo, tudi prireditve, žal, ne bo. ■ mkp V Celju spet nov sejem Oktobra še Domofin Od 22. do 26. oktobra bo na sejmišču Celjskega sejma znova zelo živahno. Mešano podjetje Cespo iz Celja (večinski lastnik podjetje je podjetje Celjski sejem, delna lastnika pa sta Obrtna zbornica Slovenije in podjetje GHM, ki prireja obrtniške sejme v Munchu) bo namreč organizator novega sejemskega projekta Domofin. Sejem bo drugi po vrsti, ki ga pripravlja omenjeno podjetje. Gre za specializiran sejem, na katerem bodo predstavili zaključna dela v gradbeništvu in za renoviranje objektov. Prav tako bodo na ogled še talne, terasne ploščice, strešne kritine, žlebovi, odtočne cevi, izolacijski materiali, okna, vrata, notranje stene, senčila, tehnike ogrevanja, prezračevalne in klimatske tehnike, stenske obloge in sanitarna tehnika. Sejem bodo spremljala strokovna predavanja in svetovalni dnevi. Organizator pričakuje, da bo na njem sodelovalo 100 domačih in tujih razstavljalcev. ■ tp V boj za protikandidata Slovenija se v začetku letošnje jeseni srečuje s pravim fenomenom. Bolj kot o tem, kdo vse naj bi bil kandidat za novega predsednika države, se mnogi ukvarjajo z vprašanjem, kje najti primernega protikandidata. Pa ne le to. Ob vprašanju, kdo bo, se postavlja še dodatno vprašanje, kdo bo koga. Vnel se je pester medstrankarski boj. In ob tem se lahko prvi, ki je napovedal kandidaturo, sladko smehlja, kako si njegovi (politični) nasprotniki prizadevajo, da bi mu našli primernega protikandidata. Ob tem je kar nekako zrasel, bo kdo porekel. Morda tudi zato, ker stopa na polena, ki mu jih drugi skušajo metati pod kolena. Za nekatere je vse ostalo dogajanje pri nas kar v senci teh iskalnih iger. Pa čeprav so za nas tudi pomembne morda še usodnejše stvari. Ob koncu turistične sezone so se v našo ped obmorja vlile kolone vozil s posebnimi turisti iz držav članic Cefte. Bojda so izrekli veliko pomembnih besed, naši državniki pa so bili najbolj aktivni s predstavniki države, s katerimi bi se lahko pogovarjali kar preko Kolpe. Ampak ob takem srečanju je to pač imenitnejše. In čeprav so na koncu povedali, daje bilo veliko korakov naprej in se celo problemi Piranskega zaliva, krške nuklearke in dolgovi naše banke zdijo nekako lažje premagljivi, nekateri ocenjujejo, da smo se proti Hrvaški vendarle tudi vedli kot ne najboljši gostitelji. Predstavnike te države, ki prisega, da ima z reško luko najboljše okno v svet za srednjeevropske države, smo povabili na ogled naše Luke Koper. In trdili isto Še en mednarodno pomemben dogodek se približuje. Res je mednarodni, močno pa zadeva nas. Naši fantje bodo po preizkušnji v Albaniji zdaj krenili še na Ciper. Ampak to neka terih še ne vznemirja najbolj. Bolj jih moti to, da bodo sloven ski fantje po dolgih letih spet služili v avstrijskih četah. Tako nam reč ocenjujejo dejstvo, da bodo slovenski vojaki delovali v okviru avstrijskega kontingenta. Čeprav ne bo tako, kot nekaterim zgleda, pa pri nekaterih vendarle vzbuja spomine, ki v nasi zgodovini niso nič kaj prijetni. Upamo lahko le, da se ta "izlet na nemirni Ciper za koga od naših fantov ne bo končal slabo V naši soseščini pa si je centralno pozornost znova zaslužilo Celje. Seveda po zaslugi mednarodnega obrtnega sejma. Po letih, ko že ni bilo veliko hudo kritičnih problemov in ko so bili obrtniki že nekako prepričani, da so svoj boj že izbojevali, se na posvetih spet pojavljajo "deja vu" teme. Kljub zagotovilu neka terih, da obrt in podjetništvo pri nas zadnji čas vendarle sveti ta, drugi opozarjajo, da so še težave, ki jim kopljejo grob. In med prvimi naj bi bil to finančni nered, kjer so še vedno tudi dvojna merila. In ta prenekateremu obrtniku vzamejo mero. ■ (k) V Premogovniku Velenje so z letošnjim letom zadovoljni Rekord ima veljavo tudi v svetovnem merilu V ponedeljek, ko smo obiskali Premogovnik Velenje, je bilo tam vse še v zanosu četrtkovega rekorda, ko so v enem samem dnevu iz Zemljinih nederij na površje spravili 33.000 ton premoga. Rekord, ki je izjemen v dosedanji 122-letni zgodovini Premogovnika Velenje, in ki veliko, zaradi podzemnega pridobivanja premoga, pomeni tudi v svetovnem merilu. Če vemo, da je za uresničitev letošnjega plana, 4.050.000 ton, potrebno v poprečju dnevno nakopati nekaj več kot 16.000 ton premoga, ta rekord še toliko več pove. Direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin pa pravi, da je dnevna proizvodnja v zadnjem obdobju v poprečju nekoliko višja, znaša okoli 22.000 ton, vendar pa bo že prihodnji mesec, ko bosta dva odkopa, ki dajeta visoko proizvodnjo, začasno prenehala z obratovanjem, spet nižja. Takrat bo dnevna proizvodnja znašala okoli 10.000 ton. »Tako visoke kot nizke številke so pač sestavni del življenja našega podjetja,« pravi dr. Žerdin. V ospredju pa je kakovost Premogovnik pa ne živi od količine, ampak od kakovosti. »S Termoelektrarno Šoštanj, ki je naš glavni kupec, imamo sklenjeno pogodbo za premog, ki mora imeti poprečno toplotno vrednost 9.800 kJ na kilogram. V prvih osmih mesecih smo obvezo izpolnili, prepričan sem, da jo bomo tudi do konca leta.« Če v Premogovniku ne želijo puščati preveč premoga, je treba odkopavati tako siromašne kot bogate predele pre-mogovega sloja. »Zgodi se, da je v obratovanju kakšen odkop z revnejšim premogom in potem je tudi 9.800 kJ za kilogram težko doseči. Z letnim načrtovanjem lokacij odkopov pa se da to uravnavati.« Kot dobri gospodarji ne odkopavajo samo najboljšega, še posebej zato, ker so v Premogovniku z njim omejeni na področje jam Preloge, Škale in Pesje, nič pa se še ne dogaja na področju jame Šoštanj. Če želijo dolgoročni strateški delovni načrt uresničevati tako, kot so zapisali, potem je treba z naravnim bogastvom umno razpolagati. Načrt izpolnjujejo v celoti Letošnji delovni načrt v Premogovniku dosledno izpolnjujejo. Nekaj težav, na katere so pripravljeni, jim lahko povzroči le velikost deponije, kjer je v tem času naloženega krepko čez 700.000 ton premoga. » Razloga za takšno velikost deponije sta vsaj dva. Eden je precej dolg remont v TES, kije bil sicer planiran, dmgipa dokaj visoka proizvodnja premoga v poletnih mesecih. Računamo, da bo že do konca leta na deponiji naloženega manj kot 600.000 ton premoga in da se ne bo zgodilo kaj posebnega.« Kmalu se bodo z Elektrogospodarstvom Slovenije začeli dogovarjati za plan za naslednje leto za Termoelektrarno Šoštanj, posledično pa seveda tudi za Premogovnik. »Ne vidim razlogov, da proizvodnja električne energije v Šoštanju naslednje leto ne bi bila vsaj 3.100 GWh, pri nas pa tudi nimamo ne želje in ne možnosti, da bi proizvodnjo silili preko 4 milijone ton. To je z ustrezno ceno količina, ki nam omogoča preživetje, nekaj ostanka dohodka in normalno posodabljanje opreme ter uresničevanje razvojnih in naložbenih nalog,« pravi dr. Žerdin. Zaposlovanje in štipendiranje Letos so v Premogovniku Velenje zaposlili več kot 70 delavcev, z »nakupom« bivše ESO-ve firme Telematika pa so zaposlili tudi njihovih 14 Dr. Franc Žerdin delavcev. Do konca leta se na področju zaposlovanja v Premogovniku ne bo dogajalo kaj bistvenega. Ponovno bodo začeli zaposlovati januarja, saj, kot pravi dr. Žerdin, »dolgujejo« zaposlitev še večjemu delu generacije, ki je šolanje zaključila letos, zaposlovali pa bodo po učnem uspehu. Prepričan je, da bodo do maja oziroma junija, ko bo šolanje zaključevala ta generacija, zaposleni vsi tisti štipendisti, ki so šolanje končali letos. Podelili so tudi štipendije. Nekaj so jih namenili nadarjenim dijakom iz občine, ne glede na to, ali se bodo kasneje zaposlili v Premogovniku ali ne. Preprosto si želijo, da bi taki kadri prišli po šolanju nazaj v to dolino in v njej videli svojo prihodnost. ■ Milena Krstič - Planine Kmetijska zadruga Šaleška dolina Najboljše v zadnjih 17 letih Glede na težave, s katerimi so se srečevali kmetijci v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v prvem četrtletju letos, bi pričakovali temu primerne tudi polletne rezultate gospodarjenja. A temu ni tako. Pri prednostni kmetijski dejavnosti, pri pridelavi mleka in mesa celo presegajo načrtovane količine. Dejstvo je spodbudno toliko bolj, ker gre za zahtevno proizvodnjo, sploh mlečno, in ohranitev visoke kakovosti. "Seveda pričakujemo, da bomo tudi letos največji pridelovalci mleka za mlekarno Arja vas tako po količinah kot tudi kakovosti. Vodilno mesto v celjski regiji torej še krepko držimo," je povedal direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob. Tudi pri ostalih kulturah (poljedelskih in travniških) se obeta letina, kakršne niso dosegli vsaj v zadnjih 17 letih. Hmeljska letina je bila nad-povrečna, saj so ob načrtovanih 10 tonah pridelali 12 ton zelenega zlata, odkupljenih 70 ton pšenice, ki je po kakovosti precej odstopala od slovenskega povprečja, je za šaleške zadružnike velika količina. Tudi njihovi sadovnjaki niso bili še nikoli tako polni, kot so letos. Koruza, namenjena za siliranje, ima lepe storže, v kozolcih je spravljenega precej sena. "Je pa precejšnja razlika med hribovskimi, nižinskimi in gorsko-višinskimi območji. Na slednjih zaradi slabega vremena niso mogli pravočasno spraviti prve košnje. Tu bo nekaj izpada krme za zimo." li svojo vrednost v mesecu juliju, ko so kmetje živino, pripravljeno za oddajo, lahko tudi takoj oddali. "Meso mladega pita nega goveda in starih krav je država izvozila, kar sicer za kmeta ekonomsko ni bil zanimiv ukrep, ker cena še danes ne dosega cene tega mesa izpred treh let, rešili pa smo se zalog. Pričakujemo, da se bodo cene v naslednjih dveh mesecih 85 do 90% približale realni vrednos- Sodelovanje z Ero Velenje Vse od razdružitvenega postopka odnosi med nekdaj krovnim podjetjem Ero iz Velenja in Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina niso najboljši. Po zagotovilih Marjana Jakoba zadeve počasi urejajo. »O medsebojnih interesih smo se že pogovarjali in se še bomo. Ocenjujemo, da bi bilo modro, če bi v Dolini malo bolj strnili vrste in skupaj naredili več. Od tega bomo imeli koristi oboji in tudi potrošniki. Prve korake k normalizaciji odnosov načrtujemo pri prodaji sadja, konec leta pa tudi glede mesa. Mi se bomo še naprej zavzemali za to, da bi bilo naše sodelovanje čimprej normalno.« Po izrednih težavah v spomladanskem obdobju pri mladem pitanem govedu, kjer je bila čakalna doba za oddajo goveda tudi do 3 mesece, ko mesa mladega pitanega goveda niso mogli prodati niti pod ceno, se razmere počasi normalizirajo. Sprejeti ukrepi resornega ministrstva so pokaza- tim, da razlika med ugotovljeno in tržno vrednostjo ne bodo tako velike, kot so danes." Privez telet ostaja vsemu nakljub še vedno velik problem. Podatek, da so bili kmetijci v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v preteklih letih dokaj močan kupec telet, letos pa so bili vsaj toliko močan prodajalec, podkrepljuje prej zapisano trditev. Precej manjši privez telet se bo namreč krepko poznal tudi pri mladem pitanem govedu konec prihodnjega leta, sploh največje težave glede tega pričakujejo leta 1999 in še leta 2000. Brez aktivne vključitve države ali resornega ministrstva jih ne bodo zmogli rešiti niti do takrat. Omeniti velja še dopolnilno dejavnost (mesnice, kmetijske trgovine), s katerimi so začeli pred nekaj leti in postajajo vse pomembnejši dejavnik pri končnih rezultatih poslovanja. Obeti do konca leta so nadvse spodbudni, seveda če v naslednjih dveh mesecih ne bo vremenskih neprilik. Povprečno odkupljenih 600 000 litrov mleka na mesec napoveduje za 10% višjo mlečno proizvodnjo od načrtovanih 6 milijonov 880 tisoč litrov mleka, več, kot so predvideli (454 ton), se nadejajo tudi pri proizvodnji mladega pitanega goveda, prav tako pri jabolkih (blizu 500 ton). Zgodnje sorte slednjih so že obrali, prejšnji teden so začeli obirati še preostale vrste jabolk. Za ozimnico jih bodo začeli prodajati po 22. septembru. Cene bodo takšne kot lanske. Za kilo- /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje ŠTUDENTSKI TEKOČI RAČUN??? Študentski čas, najlepši čas - zakaj bi ga "zapravljali" pred bančnim okencem? Prejemate štipendijo, pokojnino, vam pomagajo starši, opravljate priložnostna dela? Denarja je seveda vedno premalo in prav zato ga je potrebno "obrniti" tako, da ga ne zmanjka tik pred koncem meseca, pa tudi dosegljiv naj bi bil ob vsakem času. V LB SB Velenje d. d. vam že nekaj časa ponujamo možnost otvoritve študentskega tekočega računa, ki vam bo omogočil sodobnejši način gotovinskega in brezgotovinskega poslovanja. To pomeni, da boste ob prvem prilivu na študentski tekoči račun prejeli čekovne blankete in bančno kartico s tajno osebno številko, s katero lahko dvigate gotovino na bančnih avtomatih po vsej Sloveniji, 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Ob korektnem poslovanju vam po določenem času tudi na tem računu odobrimo prekoračitev dobroimetja in nenazadnje: vodenje študentskega tekočega računa je brezplačno. Vas zanimajo še podrobnosti? Z veseljem vam jih bomo razložili ob vašem obisku v katerikoli enoti naše banke! ZVONE STEMBERGER. »Velenje utripa tako, kot mu narekuje gospodarstvo. Ce gre temu dobro, potem gre dobro tudi ljudem, ki v mestu živijo. Vsaj glede tega so bili Velenjčani včasih na boljšem, kot so danes, ko se tako kot dmgod veča brezposelnost. ko ljudje izgubljajo delo in ko se jim zaradi tega niža standard. To pa je tisto, s čimer bi se morali veliko bolj ukvarjati. Zelo veliko je bilo v zadnjem obdobju narejenega na področju infrastrukture. Tega smo lahko samo veseli. Rad pa bi opozoril na nekaj: zdaj, ko se po Sloveniji tako pospešeno gradijo avtoceste in ko bo vsak čas odprt tudi odsek Arja vas -Vransko, bi morali Velenjčani postati sitni in s pritiski na državo doseči, da se uredi cesta do avtoceste. Vem, da je ta republiška, pa vseeno tega problema ne bi smeli prepustiti naključju in dobri volji države.« ALOJZ LAH: »Za Velenje, v katerem živim že 20 let, pravijo ljudje, da je premalo živo, da v njem vlada pravo mrtvilo in to se mi zdi, da bo kar držalo. Pogrešam več prireditev, več družabnega življenja, stvari, ki bi ljudi povezovale. Urejeno pa je. Vnaprej želim ljudem, ki so tukaj, da bi imeli veliko možnosti za zaposlitev, da bi mladi našli svoj kos kruha tu in jim ne bi bilo treba drugam.« ■ Takšne letine v svojih nasadih jabolk še niso imeli. Načrtovali so 400 ton pridelka, sedaj kaže, da bo jih bo za približno 20 % več. gram jabolk prve kakovosti bo potrebno odšteti od 65 do 70 tolarjev, za jabolke druge kakovosti pa od 50 do 55 SIT. I tp 4 NAŠ ČAS OBČINA VELENJE PRAZNUJE ——■———— 18. septembra 1997 Prizanja mestne občine Velenje Dr. Matjaž Kmecl - častni občan Na slavnostni seji v počastitev praznika mestne občine Velenje bodo podelili priznanja mestne občine Velenje za leto 1997. Častni občan mestne občine Velenje bo postal dr. Matjaž Kmecl, rojen 23. februarja 1934 v Velenju. Je znameniti Slovenec, literarni zgodovinar, dramatik, publicist, kulturnik, politik in ves čas zagovornik velenjskih prizadevanj v slovenski kulturi. Grb mestne občine Velenje bo prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Velenje ob stoletnici obstoja, za vsestranski prispevek pri razvoju gasilstva in varovanja premoženja. Grb mestne občine Velenje bo prejel tudi Miha Valenci, ro- jen 18. avgusta 1923, za vsestransko delovanje na področju gasilstva, za dolgoletno sodelovanje pri pripravi karnevalov in ustanovitev lastnega gasilskega muzeja v Velenju. Plaketo mestne občine Velenje bo prejela Vera Zupančič, rojena 5. januarja 1925, za dolgoletno organizacijsko in vzgojno delovanje na področju atletike. Plaketo mestne občine Velenje bo prejel tudi Ludvik Glavnik, rojen 16. julija 1929, za dolgoletno zborovsko vodenje in uspehe na področju zborovskega petja. ■ fmz) Mestna občina Velenje "I Mestna občina Velenje ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ I I bivalcev na kvadratni kilometer. Leži na nadmorski višini 390 metrov. Je ena izmed 11 mestnih občin v državi, po številu pre- | bivalcev pa je deveta. Meji na občine Šoštanj, Slovenj Gradec, Mislinjo, Vojnik in Žalec. ■ ■ I Prireditve v počastitev občinskega praznika 19. 9. - Razstava na velenjskem gradu (Društvo šaleških likovnikov) 19. 9. - Otvoritev Pikinega festivala (Pikin festival) 19., 20. 9. - 24. mala Napotnikova kiparska kolonija v Zavodnjah (Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje) 20. 9. - Otvoritev prizidka h Glasbeni šoli in dan odprtih vrat (Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje) 20. 9. - Svečana seja in podelitev priznanj MO Velenje (Svet mestne občine Velenje) 20. 9. - Otvoritev nove ventilatorske postaje v Pesju (Premogovnik Velenje) 20. 9. - Teniški turnir DIT Premogovnika Velenje (Društvo inženirjev in tehnikov) 20. 9. - Finalna prireditev izbora Martina Krpana in zabavna prireditev (Pikin festival in Gost Velenje) 20. 9. - Otvoritev vodovoda Škale -Podlubela (Krajevna skupnost Škale) 20. 9. - Odbojkarski turnir (Odbojkarsko društvo Velenje) 20. 9. - Tekmovanje v lovu na najtežjo ribo za pokal MO Velenje (Ribiška družina Velenje) 20. 9. - 7. tradicionalni turnir v malem nogometu (Klub malega nogometa Fori Škale 22.9. - Otvoritev prenovljenega balinišča (Društvo upokojencev Velenje) 23. 9. - Razstava izdelkov (Študijski krožek "Na krilih ustvarjalnosti") 27. 9. - Srečanje še živečih udeležencev 1. Štajerskega bataljona na Graški Gori (Območna skupnost borcev in udeležencev NOB in PD Velenje) 27. 9. - Razstava malih živali (Društvo prijateljev malih živali Velenje) 27. 9. - Pikina povorka in zaključek festivala (Pikin festival) 4. 10. - Zaključek del na obnovi cerkve Šenbric (Krajevna skupnost Konovo) 5. 10. - Alpski pokal - 7 držav (Smučarsko skakalni klub Velenje) 6. 10. - Pozdravljeni prvošolci (Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje) 18.10. - Kros za pokale Dela (Atletski klub Velenje) 18. 10. - Gozdni tek (Maraton Team Slovenija - Gorenje 24. 10. - Koncert "Mavričnih pet" (Vokalna skupina Mavrica) 6. 9. -12. 10. - Vzpon na Triglav, III. Brodarjev pohod na Potočko Zijalko, Kostanjev piknik (Planinsko društvo Velenje - v okviru praznovanja) GZS, Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje Naložb v industriji ni Približno 600 družb (od tega 25 velikih, 28 srednjih in 546 malih) predstavlja gospodarstvo, ki se nekako povezuje pod okrilje Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje. Skoraj 90% majhnih družb je, po besedah direktorja zbornice Boža Lednika, nekaj takšnega kot slovensko povprečje. "Morda se nekoliko razlikujemo od drugih regij zaradi nekaj velikih sistemov, ki dajejo delo tem malim družbam in jih na nek način "vlečejo" s sabo glede tehnologije in tudi zaposlitev." 128 družb je (po nov razdelitvi) s področja industrije in rudarstva, v njih je zaposlenih več kot 130 tisoč delavcev. Dejavnosti v gradbeništvu dajejo kruh približno 1000 delavcev, prav toliko v trgovini in storitvah, v finančno, tehničnih in poslovnih storitvah pa približno 800. "Ne samo, da daje našemu gospodarstvu pečat industrija in rudarstvo, tudi po vitalnosti industrije se nekoliko razlikujemo od drugih regij v Sloveniji. V zadnjem času pri nas narašča delež trgovine, ki obvladuje velike blagovne tokove. Na tem področju je še nekaj prostora, seveda, če se bodo naše družbe povezale, dogovorile in medsebojne blagovne tokove še podkrepile." 70% izgub je v energetiki Tekočih številk o(ne)uspešnosti poslovanja na omenjeni zbornici nimajo. Lednik ocenjuje, da bistvenih odstopanj od letošnjega slovenskega povprečja ni. Industrijska proizvodnja je v enakem porastu kot v Sloveniji, razlika pa je v skladnejši rasti osebnih dohodkov. Ti so v regiji sledili rasti industrije. "Pri tem ne moremo zaobiti podatka, da je tretjina družb lani poslovala z izgubo, 70% slednjih je v energetiki. Upamo, da se bodo razmere vendarle uredile." Več kot le omembe vredna značilnost gospodarstva v našem okolju je precejšnja izvozna usmerjenost, saj dosega indeks pokrivanja izvoza z uvozom 131. Takšna vpetost gospodarstva v mednarodne tokove mu »prinaša« razvojni utrip, vpliva na usposobljenost ljudi, hkrati pa preden postavlja velike zahteve po tehnološkem prilagajanju. Tovrstna prizadevanja v podjetjih se odražajo v aktivnostih za pridobitev certifikata kakovosti. Večina podjetij v savinjsko-šaleški regiji ga menda že ima. Zmeren optimizem in dobri menežerji, naložb pa ni Na vprašanje, smo lahko optimisti glede nadaljnjega razvoja gospodarstva ali ne, je Božo Lednik odgovoril: "Gospodarstvo, tudi naše , že nekaj časa opozarja na nujno uvedbo razvojno-varčevalne strategije. Varčevanje bi morali usmeriti v nove naložbe, ne v porabo. Samo naložbe bodo zagotavljale razvoj, nova delovna mesta. Tega v zadnjem času ni. Objekti, ki rastejo v naši neposredni bližini, so le infrastruktura. Mogoče premore še nekaj nalož trgovina, v industriji jih praktično bi. Saj so investicije, saj navsezadnje mora Gorenje vložiti na to področje približno 20 milijonov mark, če hoče obdržati tehnološki korak s svetom, vendar to ni dovolj." Vzroke za takšno stanje čivkajo že vrabci na strehi: predragi država, kapital, delo (ne plače delavcem, ampak tisto, kar se mora na to delo tudi plačati). »Zadeve bo potrebno rešiti. Ko se položaj dovolj zaostri, se rešitve vedno najdejo. V Sloveniji postopno prihaja do teh istreznitev, uvideti bo čim prej še treba, da dnevne politične odločitve izpodkopavajo gospodarstvo. Govorimo lahko o zmernem optimizmu. Za spoznanje smo morda lahko i»regiji bolj optimistični zaradi dobrih menežerjev na vodilnih mestih v podjetjih, dobrega razumevanja med podjetji in občino." Ob vlaganjih v industrijske cone tudi primerno ozračje Dobro razumevanje med omenjenimi se kaže v razmišljanjih, kako in kje spodbuditi gospodarski razvoj. Pri tem niso pomembna le vlaganja v ureditev obrtnih con, ampak tudi ustvarjanje primernega ozračja, prijazen odnos do tistih, ki želijo nekaj narediti, zgraditi. "Tu nas čaka še precej dela. V mestni občini Velenje je v izdelavi koncept dolgoročnega razvoja občine, ki bo osnova za prihod večjih investitorjev v to okolje, obstoječim pa dala nek nov polet." Lastninjenje že kaže prve pričakovane znake Postopek lastninskega preoblikovanja podjetij so v sistemih z družbenim kapitalom, po besedah Boža Lednika, povsod že izpeljali, oblikovanje nadzornih svetov je v postopku. Prve spremembe je kljub temu že čutiti. Kažejo se v novem odnosu do lastnine, večji težnji po doseganju boljših rezultatov poslovanja oziroma v spreminjanju zaposlenih v podjetnike v svoje podjetju. Ustanavljanje novih podjetij se je praktično ustavilo Pri pregledu značilnosti gospodarstva v Dolini ni mogoče spregledati še enega sicer splošnega pojava. Očiščenje velikih sistemov z dejavnostmi, ki zanje niso bile vitalnega pomena, je v prejšnjih dveh, treh letih spodbudilo ustanavljanje novih podjetij pri ljudeh, ki so se iz najrazličnejših razlogov želeli osamosvojiti. Ustanavljanje novih podjetij se je sedaj praktično ustavilo tudi zaradi potrebnih vlaganj v naložbe. ■ tp, foto: ip VITA OSTRUH: »Velenje je prijazno mesto, rada tu živim, vseeno pa mu manjka še veliko, da bi bila kakovost življenja v njem še večja. Pogrešam, recimo več klopi, kjer bi lahko človek posedel, se spočil, če jo mahne na daljši sprehod, več urejenih kolesarskih stez, ker danes po mestu varno kolesariš samo ob nedeljah, ko ni toliko prometa, in več parkirnih mest ali pa parkirnih hiš.« MIRZA GLAVIČ: »Predvsem je v Velenju premalo zabave in nočnega življenja, zlasti ob koncu tedna. To je tisto, kar mladi pogrešamo. Veliko več prireditev bi lahko bilo, podobnih Noči ob jezeru. Za šport na sploh pa je poskrbljeno še kar dobro.« _ 18. septembra 1997 PRAZNIČNI POGOVOR NAŠ ČAS 5 Praznični pogovor z županom mestne občine Velenje Srečkom Mehom Optimistično zazrtl v prihodnost Že nekako po tradiciji so prazniki priložnosti, ko ne namenjamo pozornosti le praznovanju, ampak tudi bilanci opravljenega in načrtovanega. Ob prazniku mestne občine Velenje smo zato na pogovor povabili župana Srečka Meha. NČ: Ob prazniku so postavljeni v ospredje uspehi. Kateri so po vaše najpomembnejši? SREČKO MEH: "Veliko smo postorili v zadnjem obdobju, predvsem pa z zadovoljstvom ugotavljam, da ni bilo prevelikih gospodarskih pretresov, da smo ohranili delovna mesta in obdržali medsebojne odnose na primernem kulturnem nivoju. Veliko je bilo tudi konkretnih aktivnosti po krajevnih skupnostih, kjer smo poskrbeli za boljše prometne povezave, plinovod, zgradili številne vodovode in odpravili druge komunalne zagate. Mislim, da v občini ni kraja, ki se ne bi mogel pohvaliti s pridobitvijo. Stanovanj v občini močno primanjkuje, sredstva zanje pa je težko zagotavljati. Pa nam je kljub vsemu uspelo dograditi stanovanjski blok na Cesti talcev v Velenju. Končali smo tudi posodobitev Kidričeve ceste, dogradili nakupovalni center v Velenju, ki je pomembno izboljšal trgovsko ponudbo tega okolja. Zelo vesel sem tudi izgradnje prizidka h Glasbeni šoli, vreden je okoli 590 milijonov tolarjev in bo omogočal izvedbo načrtovanega visokošolskega izobraževanja na glasbenem področju. Seveda je razveseljivo tudi, da nam je uspelo pridobiti višje strokovno izobraževanje elektrotehniške smeri. Naša želja je, da bi pridobili še več smeri visokošolskega izobraževanja, ki na eni strani zagotavlja potrebne kadre za gospodarstvo tega okolja, na drugi strani pa tudi zaposluje strokovnjake. Velika pridobitev je tudi izgradnja poslovnega objekta na Rudarski cesti, kjer je med drugim dobila prostore državna uprava. Za potrebe Šolskega centra so zgradili novo telovadnico, skupaj z gospodarstvom se dogovarjamo še za izgradnjo dveh pre-potrebnih predavalnic. V zdravstvenem domu smo sklenili obnovo zobozdravstvenih ordinacij in s tem zagotovili boljše pogoje za delo, s tem pa tudi omogočili koncesijsko dejavnost. Sredi leta smo odprli tudi Mladinski center in ravno zdaj oblikujemo organe upravljanja, s tem pa tudi vsebino delovanja. Spisek pridobitev, uspehov, izvedenih projektov je velik. Vseh ni mogoče našteti. Zagotovo pa med uspehe štejejo: 12 del, kijih je izdalo založništvo Pozoj, mnoge kulturne in športne prireditve, sprejeta delitvena bilanca med občinami Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, preoblikovanje javnega komunalnega podjetja, pridobivanje republiških sredstev, dobri odnosi s sosedi, uspešni dogovori z občinami v Zgornji Savinjski dolini. Vsem osnovnim šolam smo letos v proračunu zagotovili sredstva za amortizacijo ter vložili tudi v obnovo osnovnih šol v Pesju, na Paškem Kozjaku, v Šentilju in Šaleku. Številni so tudi uspehi dijakov in učencev, športnikov in športnic, društev in posameznikov, ki so Velenje promovirali in prikazali v pravi luči. Pa še na nekaj sem zelo ponosen, na številne prireditve, ki se vrstijo v našem okolju kar preko celega leta in privabljajo obiskovalce od blizu in daleč." NČ: Te so ena izmed oblik turistične ponudbe tega okolja, na kateri med drugim gradite razvoj občine. SREČKO MEH: "S prireditvami, mnoge so že zdavnaj presegle slovenske in evropske meje (Naviga, Ski Jumping chalanger, Pikin festival, Noč ob jezeru...) vsako leto pritegnemo v naše okolje številne obiskovalce in popestrimo življenje domačinom. Dograjujemo in dopolnjujemo pa tudi turistično-rekreacijski center Jezero, kjer smo že zgradili mnoge športne objekte, tu pa bo tudi rudarski muzej in, upam da kmalu, tudi bazen. Seveda je tudi ostala naša ponudba dobra. Tu je grad z muzejem, Rdeča dvorana in številna športna igrišča, pa mnoge atraktivne izletniške točke. Ponudbo bomo obogatili še z obnovljenim hotelom, dela so že stekla. Možnosti za razvoj turizma je torej dovolj in izkoristili jih bomo." NČ: Uspešne občine si ni mOgCČe predstavljati brez trdnega gospodarstva. SREČKO MEH: "Razen v ESO Opremi v zadnjem obdobju v mestni občini Velenje nismo beležili večjih gospodarskih pretresov, čeprav so prav naša podjetja še kako občutila posledice tranzicije. Danes z veseljem ugotavljam, da je gospodarstvo te doline trdno in da ima tudi jasno zastavljene razvojne ambicije. Ponosen sem na Gorenje, cHc-ga največjih slovenskih izvoznikov, kjer pokrijejo štiri datnih parkirišč v stanovanjskih naseljih ne bo mogoče slediti. Seveda pa načrtujemo izgradnjo modrih con, nova parkirišča in več garažnih hiš, s katerimi bomo omilili pritisk na parkiranje v centru mesta, imenovana pa je tudi projektna skupina za pripravo avtobusne in druge povezave med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi ter centrom. Na sploh pa bomo v spremembah prostorskega načrta obdelali tudi vprašanja, vezana na promet, kot je na primer lokacija avtobusne postaje, križišče Celjske, Foitove in Šaleške ceste, upravičenost obvoznice..." NČ: Ravno to občani velikokrat sprašujejo. Kako je torej z izgradnjo velenjske obvoznice? SREČKO MEH: "S strokovno prometno študijo ugotavljamo, da je tranzitnega prometa skozi Velenje zelo malo in da izgradnja obvoznice ni utemeljena." NČ: Ena vaših pomembnih obljub je bila med drugim skladnejši razvoj podeželja. SREČKO MEH: "Bila in kolikor je mogoče to tudi uresničujemo, saj, kot sem že omenil, v občini ni krajevne skupnosti, ki se ne bi mogla pohvaliti vsaj s kakšno pridobitvijo. Seveda pa vseh problemov ni mogoče enostavno razrešiti. Na primer prepričan sem bil, da v občini v letošnjem letu ne bo več zaselka brez dobre pitne vode. Pa žal ni tako. Vinska Gora se s tem problemom še vedno otepa, naložba v vodovod pa bo tam veljala kar okoli 400 milijonov tolaijev. Tudi na Paškem Kozjaku so še problemi, drugje pa z vodo ni več težav. Z vlaganji v komunalno infrastrukturo v podeželje želimo tam ohraniti poseljenost, saj se zavedamo, da je za uspešen razvoj občine pomemben razvoj vsake krajevne skupnosti. Ob vsem tem pa se zavedamo, da je za uspešen razvoj občine pomembno tudi, da razvijamo izobraževanje in pridobivamo pomembne institucije. Le tako bomo ohranili zanimivost Velenja za strokovnjake in druge poklice - pri tem seveda računam na naše otroke, ki se izobražujejo. S tem bomo zagotovili tudi celovit razvoj občine in ohranili delovna mesta. Zato bomo tudi zagotavljali sredstva za razvoj celotne občine, seveda tudi podeželja." NČ: Ko govorimo o zadovoljstvu krajanov, ne moremo mimo Vinske Gore, ki sodi že tri leta pod mestno občino Velenje, krajani pa urejajo uradne zadeve še vedno v Žalcu. SREČKO MEH: "Tudi sam nisem zadovoljen, a zakonodaja ni sledila ueljavitvi lokalne samouprave in zaenkrat nam tega problema ni uspelo razrešiti. Pa ne le tega, tudi vprašanje delitvene bilance za Vinsko Goro še ni razrešeno. Vseeno upam, da so krajani Vinske Gore zadovoljni in da čutijo, da pripadajo mestni občini Velenje. Poskrbeli smo namreč za marsikaj kar neposredno vpliva na njihovo dobro počutje. Izdelali smo idejni projekt reševanja problematike pitne vode, sanirali plazove in uredili nekatere druge komunalne zagate." NČ: Velenje je v Sloveniji nekakšna posebnost Po velikosti je peto največje mesto, po gospodarskem pomenu pa se prav tako uvršča v sam vrh. Pa vendar, kot da Velenja včasih ni. Tudi ko govorimo o regionalizaciji je tako. SREČKO MEH: "Težav je res veliko in uvedba lokalne samouprave ni dala pričakovanih rezultatov, saj pristojnosti še zdaj niso povsem razmejene in jasne. Že v samem opredeljevanju bodočih regij, ki naj bi bile zgolj statistične enote, prihaja do nejasnosti. V kolikor bo v Sloveniji več kot sedem regij, menim, da je povsem utemeljeno, daje med njimi Savinjsko-šaleška. To smo župani občin tega področja tudi utemeljili. Seveda pa smo pri tem izhajali iz tega načela, da naj bi bila bodoča regija odgovorna za razvoj in bi bila gospodarsko in poslovno zaokrožena celota. Mi imamo za to resnično vse pogoje." NC-' Vaše misli ob prazniku! SREČKO MEH: "Osemintriciesei let mineva-, kar je Velenje dobilo status mesta in v tem obdobju beležimo mnoge lepe ušpchs. Ponosem sem na to. Ob tem pa sem še toliko bolj vesel ob spoznanju, da nas uspehi niso uspavali, da imamo energije in pripravljenosti za delo v vseh okoljih veliko. Tako v podjetjih kot društvih in šolah. Naš največji potencial pa so prav gotovo naši prebivalci, mladi in manj mladi, pripravljeni narediti več, kot od njih zahteva služba. V upanju, da bo tako tudi v prihodnje, iskreno čestitam vsem Velenjčankam in Velenjčanom, še posebej pa letošnjim nagrajencem." ■ Mira Zakošek Stane Vovk odstotke evropskih potreb po beli tehniki, izvažajo pa tudi v druge konce sveta. Ponosen sem na Premogovnik Velenje, ki sodi po znanju in produktivnosti prav tako v svetovni vrh, Sloveniji pa skupaj s Termoelektrarno Šoštanj zagotavlja tretino potreb po elektriki. Tuje še vrsta uspešnih podjetij, med njimi tudi vse več malih. Vse to zagotavlja Dolini več kot 22 000 delovnih mest, z breposelnos-tjo pa nimamo večjih problemov in je tudi precej nižja kot drugje po Sloveniji." NČ: Prej ste nanizali mnoge uspehe, kijih mestna občina Velenje beleži v zadnjem obdobju, vsega načrtovanega pa še niste uresničili. SREČKO MEH: "Moram reči, daje tega bolj malo. Je pa več nalog, ki zahtevajo več sredstev.Pravzaprav smo uresničili ali pa uresničujemo vse, kar smo zapisali v načrte. Med večjimi nalogami je sanacija Titovega trga, ki nam resnično ni v ponos. Najprej moramo dogovoriti predlog, da bi pod Titovim trgom zgradili pokrito parkirišče. Ideja je vsekakor zanimiva, pomeni pa velik finančni zalogaj, verjetno kar nekaj sto milijonov tolarjev. Računam, da bomo v začetku prihodnjega leta dorekli vsaj vsebinsko usmeritev." NČ: Še vedno tudi ni dorečeno vprašanje, ki je v preteklosti v tem okolju močno razburjalo - to je lokacija za novo cerkev v Velenju. SREČKO MEH: "Po sprejeti prostorski dokumentaciji nismo mogli dati soglasja za želeno lokacijo. Vprašanje tudi zdaj ni zaključeno. Dorekli pa ga bomo s sprejetjem sprememb srednjeročnih planskih dokumentov, h katerim smo že pristopili." NČ: Delovno gradivo je zagotovo že toliko pripravljeno, da lahko rečete, ali opredeljujete kakšno lokacijo v te namene. SREČKO MEH: "V dogovorih je doseženo soglasje za Pirglov hrib." NČ: Kadar govorimo Velenjčani o našem mestu in o tem, kaj nas v njem najbolj moti, je običajno na prvem mestu prometna ureditev. SREČKO MEH: "Najbrž je neumestno, če rečem, da je v drugih mestih še huje in da se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da je vozil vedno več, in pri sebi kaj spremeniti. Tudi v Velenju bo moralo biti jasno, da se ne bo mogoče povsod pripeljati do praga in da so bile nekatere ceste v preteklosti izdelane za takratni promet in jih ni možno širiti. Na primer v krajevni skupnosti Šmartno. V celotnem Velenju je parkirišč dovolj, seveda pa ta niso tam, kjer bi jih najbolj potrebovali. Pa še tole bi rekel. Če se bo število avtomobilov tudi v prihodnje povečevalo s takšno intenzivnostjo (v nekaterih družinah imajo več avtomobilov), temu z izgradnjo do- OD TU IN TAM 18. septembra 1997 Območna obrtna zbornica Velenje 100.666 ŠlT za Bistvena novost letošnjega šolskega leta je gotovo možnost izobraževanja po tako imenovanem dvojnem (dualnem) sistemu, nekdaj je to bil vajeniški sistem, kjer poteka usposabljanje pri delodajalcu in v poklicni šoli. V prvi fazi se na takšen način v Sloveniji izobražujejo mladi v devetih poklicih, skupaj z delodajalci pa ga izvaja 18 šol v 36 oddelkih. Med njimi je tudi Tehniška in poklicna strojna šola Šolskega centra Velenje, v oddelku pa je v tem trenutku 18 bodočih avtomehanikov. Pogoj za vpis v ta program je bila z delodajalcem podpisana učna pogodba, v kateri so določene učenčeve in delodajalčeve pravice ter obveznosti. S podpisom učne pogodbe si je dijak pridobil status vajenca, iz tega naslova pa mu pripada nagrada za ves čas izobraževanja, šest mesecev pokojninske dobe za eno leto in tudi nekatere druge pravice, ki jih imajo zaposleni, saj je vajeniška doba posebna oblika delovnega razmerja. Kar nekaj prednost ima ta sistem v primerjavi z drugimi. Vajenec se pri tem poklicno izobražuje v razmerah, v kakršnih bo opravljal svoj poklic. Večji poudarek daje pridobivanju praktičnega znanja, delovnih sposobnosti in navadam, spoznavanju delovnega okolja in sodelavcev, kar vse povečuje možnost za zaposlitev. Po končanem izobraževanju dobi vajenec spričevalo o pridobljenem poklicu, delo pa nastopi brez pripravniške dobe. vajenca Ker z uvedbo novega sistema dualnega poklicnega izobraževanja nastajajo pri delodajalcih določeni stroški, je Območna obrtna zbornica Velenje konec letošnjega maja naslovila na naslove županov občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki pobudo za pomoč delodajalcem. V njej predlaga, da bi občina delodajalcu za vsakega vajenca dodelila enkratna nepovratna sredstva v višini 100. 000 tolarjev, in sicer iz sredstev, namenjenih za razvoj malega gospodarstva. Kot so povedali na omenjeni zbornici, seje do pobude do konca prejšnjega tedna pozitivno opredelila občina Šmartno ob Paki, načelna privolitev je prišla tudi iz mestne občine Velenje. Kaj o njej menijo v občini Šoštanj, ne vedo. Zanimiv bo še tale podatek: učno pogodbo na področju, ki ga z dejavnostjo pokriva velenjska območna obrtna zbornica, so v mestni občini Velenje podpisali trije delodajalci, v občini Šmartno ob Paki dva in eden v šoštanjski občini. Med njimi eden usposablja dva, ostali po enega vajenca. Sicer pa so na seznamu delodajalcev, podpisnikov učne pogodbe za program avtomehanik - poklic avtomehanik (DS) še APS Velenje, PUP Velenje, samostojna podjetnika iz Raven na Koroškem in iz Dobrne ter podjetje Avtoservis iz Slovenj Gradca. ■ tp Euro kotiček BB jgpi 2. del Slovenija in EU Slovenija se bo predvidoma ob prelomu tisočletja uvrstila med države članice EU. Takrat bo vsa evropska zakonodaja tudi naša zakonodaja. Vsaka potencialna država kandidatka mora najprej podpisati pridružitveni sporazum. Slovenija ga je podpisala junija 1996 v Luksembugu in je sedaj v ratifikacijskem postopku, ki naj bi bila opravljena piše: Nina Ošlak letos, z njim pa bi Slovenija postala polna članica v procesu predpristopne strategije. Za čim lažje vključevanje skrbi delegacija Evropske komisije v Sloveniji, ki s svojimi dejavnostmi in programi igra vlogo delovnega urada, ki naj bi pripomogel k olajšanju odnosov med Unijo in Slovenijo ter podprl komisijo pri izvajanju politike Unije in programov, namenjenih Sloveniji. Eden izmed programov je program PHARE (Pomoč za ekonomsko prenovo v srednje* in vzhodnoevropskih državah), ki bo podrobneje predstavljen prihodnjič. Euro slovarček Pridružitveni sporazum Pridružitveni sporazum določa posebne povezave med državami nečlanieami, ki se nanašajo na ekonomsko sodelovanje in finančno pomoč. Delimo jih na dve kategoriji: * dogovore, ki ohranjajo posebne odnose med državami članicami in določenimi državami nečlanieami; * dogovore, ki so pot k morebitnim bodočim povezavam. Ustvarjajo pred- hodno raven povezovanja do pridružitve. Predpristopna strategija Skupaj jo izvajata EU in CEFC, da bi vse države kandidatke pripravili na prihodnje članstvo v EU. Pomagajo državam, da hitreje razvijejo svoje gospodarstvo na raven Unije. Delegacija Evropske komisije v Sloveniji Glavna naloga je zagotoviti primerno izvajanje različnih sporazumov med EU in Slovenijo in olajšati odnose ter pospešiti zbliževanje med Slovenijo in EU. Je nekakšen prvi člen evropske povezovalne verige. Stanetu Prašnikarju v spomin Bil je 9. avgust, sobota, ob štirih popoldne. Nismo bili vsi ob zadnjem slovesu od prijatelja in tovariša na pokopališču v Šmartnem ob Paki. Bil je čas dopustov. Več kot mesec dni je od takrat, vendar je bolečina še sveža. Odšel je pokončno, še vedno poln načrtov. Ni nas hotel prizadeti. Zdaj se vsak zase poslavlja od njega in njegovih najdražjih. Do konca je plul svojo smer po morju življenja. Glavna vrv se je pretrgala in jadro je padlo - mnogo prekmalu. Skoraj petdeset let smo živeli skupaj. Pa vendar, kdo je bil Stane? Bil je človek časa, kije za vedno minil. Ni bil nekdo, bil je on. Cesar se je lotil, je opravil dosledno in srčno. Vedno je pospravil za seboj, imel je čiste račune. Delal je za splošno dobro velikih in malih ljudi, levih in desnih, za skupnost ah pOSumeznika. Normalno, da ga niso imeli vsi radi, vendar so ga spoštovali kot partnerja ali nasprotnika. Stane ni jemal več, kot je rabil. Bil je vsaj boter, če že ne oče napredka v Šmartnem ob Paki na vseh področjih. Njegov prosti čas je bil delo: vinograd, klet, vrt, živali, zadnji čas še gradnja sinove hiše. Pa "zelena bratovščina" LD Oljka, zadnja leta mu je bila še posebej blizu. Kaj pa Prašnikarjevi in nogomet - slovenska posebnost. Nekaj srca mu je gotovo odneslo okroglo usnje, sorazmeren del pa politika na glavo postavljenih novih časov in Hudi. Sinova sta bila njegov ponos. Odlično je opravil očetovsko nalogo in bil je dedek in pol. Ljudje in institucija od blizu in daleč so ga potrebovali in porabili. Njegova Ivanka pa ga je edina jemala dovolj resno. Vedela je, da Stanetovo srce počasi peša, da bi moral manj delati. Bolj je moral paziti na nizke udarce demokratičnih premikov. Vendar je bil in ostal trmast, pravi majski otrok iz Gornjega Cj radu. Letošnjega maja smo si nekateri vzeli čas in z njim zadnjič nazdravili v njegovi zidanici ob 74-letnici. Bil je neizmerno srečen in počaščen. Sedeli smo z njim v sobi, polni spominov na vojne čase in povojne izgradnje, odrekanj in napredka, odlikovanj in ponižanj, ljudi in stiari... Stane je bil ponosen na to, da je delil svojo moč, energijo in znanje z drugimi. Z vsemi, ki jih je Stanetova smrt kakorkoli prizadela, delimo bolečino. Zgubili smo dobrega človeka, zvestega prijatelja in iskrenega tovariša. ■ Prijatelji iz Velenja, Šoštsnjs in Šmartnega ob Paki poslovne novice Mednarodna konferenca na Dunaju in v Budimpešti * Podjetje 1DC Avstrija organizira mednarodno konferenco: INTERNET, INTRANET, TELECOM. NETVVORKS, ki bo 2. in 3. oktobra na Dunaju. * ICS (International Chamber of Commerce) organizira 30. in 31. oktobra v Budimpešti mednarodno konferenco oz. delavnico na temo: DAVČNA PRAKSA IN BANČNE PREVARE. Program obeh konferenc je na voljo na GZS, Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje. sfcei Območna organizacija Velenje Prešernova 1, 3320 Velenje telefon: 063-855-712 organizira 24. septembra v Ljubljani protestni shod Na PROTESTNI SHOD vabimo članstvo SKEI in vse tiste delavce, ki ne pristajajo na nenehno zmanjševanje pravic - s stečaji podjetij nam ukinjajo delovna mesta in kratijo pravico do dela, - starejše delavce le redko na novo zaposlijo, - mlajše delavce zaposlijo za določen čas, - z uvedbo nove zakonodaje nam hočejo zmanjšati ŠG pravice p čas brezposelnosti in upokojitve. SPRAŠUJEMO SE, KAKO DOLGO BOMO SPLOH še LAHKO UŽIVALI KAKŠNO PRAVICO? Ml, DELAVCI! Pridružite se NAM! VSG ImOriTiaCijc uuuiiG |ju iGictuHLi uo3-000-7i2, pri sekretarki JOŽICI HERC0G. V Velenju župani severovzhodne Slovenije o odpadkih Sežigalnica odpadkov da. Kaj pa stroški? Slovenska vlada je 1. avgusta 1996 sprejela Strategijo ravnanja z odpadki v RS, na podlagi katere je v severozahodni Sloveniji predvidena izgradnja objekta sežigalnice komunalnih odpadkov. Projekt z naslovom »TERMIČNA OBDELAVA PREOSTANKOV ODPADKOV IZ NASELIJ«, ki je nastal v Kidričevem, so županom občin severovzhodne Slovenije predstavili v sredo dopoldne v sejni sobi mestne občine Velenje. O celotni strategiji ravnanja z odpadki v Sloveniji je zbranim najprej spregovoril državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor Marko Slokar. Zbranim je uvodoma predstavil projekt dolgoročnih rešitev ravnanja z odpadki za celotno Slovenijo, ki se, žal, zaradi še vedno nesprejetega državnega proračuna, zamika v prihodnje leto. Takrat naj bi ta prispeval 150 milijonov SIT za izvedbo operativnih programskih elementov, na osnovi katerih bodo potem stekle večje investicije. Država namreč mora to dokaj neurejeno področje čim prej urediti tudi zaradi zahtev Evropske unije, saj v Sloveniji letno proizvedemo 850 do 900 ton odpadkov, kar je na evropski ravni, infrastruktura pa močno zaostaja. Povedal je še, da bodo v Sloveniji verjetno zgradili 3 sežigalnice odpadkov. Zelo verjetna lokacija za severovzhodno Slovenijo, kjer naj bi letno zbrali od 70 do 220 tisoč ton gorljivih odpadkov, je Kidričevo, kjer so projekt pričeli pripravljati že pred dobrim letom dni. Avtorji projekta EKO LES, d. o. o., Hidroinženiring, d. o. o., in Talum, d. o. o., iz Kidričevega so tako predstavili problematiko in načrte na tem področju. Pristop pri reševanju te problematike naj bi bil regijski (čeprav regij še nimamo), občine pa naj bi pri tem tvorno sodelovale. Zupani so se strinjali s trditvijo, daje problematika pereča, vendar so zahtevali izdelavo natančnih ekonomskih kazalcev - primerjavo stroškov med dosedanjim načinom odlaganja odpadkov in stroški prevozov gorljivih odpadkov do sežigalnic. Prisotni župani MO Velenje, Črne na Koroškem, Mežice, Nazarij ter županja Ljubnega ob Savinji so se strinjali, da je treba imenovati projektni svet za širše območje. ■ bš Vprašanj in dilem ob predstavitvi nove strategije ravnanja z odpadki, posebej sežiganja smeti, ni bilo malo. BOŠTJAN GOLOB: »V Velenju je prijetno živeti, čeprav se bom sam kmalu preselil v štajersko prestolnico. Malo mi bo za mestom žal, a saj se bom vračal. Zdi se mi, da je ob tej splošni nezaposlenosti v Velenju še dokaj mirno in občitek imam, da se tukaj še lahko dobi delo. Morda ne takoj, a vseeno lažje kot kje drugje.« ■ rt 14. int. 1997 mE3 RALLY Velenje - 19. in 20. september 1997 z najboljšimi slovenskimi vozniki ■ 70 prijavljenih ra!!y pššsdk iz i držav ■ 19 hitrostnih preizkušenj v petek in soboto atraktivna nočna hitrostna preizkušnja ob jezerti , 11; PETROL PROTON Racing Team L . v doju za prvaKa PRIDITE ! 18. septembra 1997 PIKIN FESTIVAL KilS ČilS 7 Leslie Caron: Po materi Američanka, po očetu Francozinja, je mlada balerina Leslie Caron že pri dvajsetih postala hollywoodska zvezda. Film Amerikanec v Parizu, iz leta 1951, je bil njen prvi film. Se ga še spominjate? »Sedaj se učim, kako živeti pri šestdesetih,« pravi igralka, obdana z delom kot še nikoli poprej. Za seboj ima štirideset filmov. Letos je sprejela častno pokroviteljstvo nad 8. Pikinim festivalom v Velenju. V torek, 23. septembra 1997, pride v Velenje. Leslie seje rodila 1. julija 1931 ameriški plesalki, ki je po plesni turneji prišla v Pariz na oddih in tam srečala francoskega lekarnarja. To je bil njen drugi zakon. Matije bila lepa in vitka, nestanovitna in depresivna. Končala je tako, kot toliko drugih umetnic na pragu staranja - da si je vzela življenje. Leslie je bila razvajen otrok, kije imela vsega dovolj. Med vojno je doživela mnogo hudega in prebolela je vse otroške bolezni. Vzgojo ji je nudil samostan. Spominja se, da sojo zaradi imena (Leslie je moško ime) v šoli zafrkavali, saj je bilo znano, da gaje dobila po Leslieju Hovvardu, znanem ameriškem igralcu Ashleyu iz filma V Vrtincu. Z osemnajstimi leti je odšla v Ameriko, naravnost v Hollywood. Leto poprej jo je v Parizu odkril Gene Kelly. Čez noč je postala zvezda; igrala je v filmih Amerikanec v Parizu, Lili, Očka dolgonogi, Stekleni čeveljčki, Gigi... Pri dvajsetih letih se je prvič poročila. Možje bil skop bogataš George Hormel. Leslie se spominja, da je kljub njegovemu bogastvu morala vse plačevati sama. Zakaj pa ste se potem poročili? »Pravzaprav sem tega človeka vzela samo zato, ker je bila njegova mati Francozinja,« na kratko zaključi Leslie zgodbo o svojem prvem zakonu, ki je razpadel že po šestih mesecih. O tem ne govori rada. Štiri leta kasneje je prišla v London, kjer je na odrskih deskah odigrala Gigi v režiji Petra Halla iz Stratforda. To je bil pravi moški za njen drugi zakon. Z njim je imela sina Cristopherja ter hčerko Jennifer. Sedaj ima že tri vnuke. »Moj tretji mož je bil Michael Laughlin, hollywoodski režiser, kije bil nekaj let mlajši od mene,« pripoveduje Leslie o zakonu, ki je trajal kar celih sedem let. »Sedaj je že dolgo, kar živim sama,« reče otožno. Bi še lahko zaživeli s kom? »Da, pogrešam družbo. Življenje je dolga pot. Moraš se naučiti biti mlad, nato zrasti, da se naučiš biti zrel, in odrasti, da se naučiš biti star Ničesar od tega ne smeš izpustiti.« Potem je nastopila kriza. Glavne vloge so usihale. Bilo ji je 44 let, ko se je vrnila v Pariz, domov. Osamljena in nesrečna. »Takrat nisem imela nobene želje, da bi igrala morilke, kot sta to v zrelih letih počenjali Bette Daviš in Joan Crawford.« Nikoli ne prenehaj upati je njena misel, ki jo je v kriznih letih rešila. »Mislim, da življenje lahko postane čudovito tisti trenutek, ko spoznaš, da ti uspeh ni več potreben. Ko si star prek štirideset, moraš ponuditi več kot čisto narcisoidnost.« Vse je začela znova. Brez znanstev, vez in korenin. Prijateljev iz mladosti ni bilo več. Če si igralka, kaj šele filmska zvezda, je to res čas krize. Depresijo ste premagali in danes se lahko smejete lastnemu življenju. »Predvsem sem vedela, da ne smem izgledati kot takrat, ko sem bila stara dvajset let in nočem, da bi bila moja podoba ponaredek dvajsetih let. Mnoge igralke srednjih let nočejo igrati žensk srednjih let ali stran -skihvlog.« Leslie je začela sprejemati take vloge. »Danes pravim, da dokler nisi star šestdeset, je življenje zabavno. Se vedno se na tebi ustavijo pogledi ljudi s sivimi lasmi ali brez las. Strah izgineva. Vse, kar moraš storiti, je, da ostaneš to, kar si.« Hvala nebesom za Gigi Leslie Caron ve, da vsak tega ne zmore. Ko sta bili Marylin Monroe in njena mati v teh letih ... ve se, kaj sta naredili. Za Leslie pa filma ni bilo konec. Prišli so dobri filmi: Die Unerreichbare (Nedosegljiva, 1982), Damage (Odškodnina, 1992), The Funny Bones (Občutljive točke) z Jerryjem Levvisom in Leejem Evansom. Režiserju Petru Chelsomu je ta film iz leta 1994 prinesel lep uspeh. Je bil to vaš zadnji film? »Ne! Leta 1995sem posnela The Ring (Prstan) v režiji Armanda Mai-stroanija s soigralko Nastassio Kinski.« Bi lahko na prste ene roke našteli vaše najbolj uspešne vloge? »To so predvsem zgodnji filmi, ki so nastali v družbi MGM. Eden takih je bil Lili (1951) z Melom Ferrerjem,« reče in se plašno nasmeji, ko omenim skladbo Haj Lili, ki smo si jo takratni najstniki tako radi požvižgavali. »Na drugem mestu so Stekleni čeveljčki iz leta 1954, kjer sem zaplesala Pepelko, na prvem mestu pa Gigi iz leta 1958 z Mauriceom Che-valierom, kjer sem odigrala svojo življenjsko vlogo.« Se danes se je drži vzdevek Gigi. Rada ga sliši. Ta vloga ji je bila napisana na kožo, saj je odlično zaigrala razposajeno, skoraj pobalinsko lepotičko, ki se bori proti nasilni vzgoji. »Takrat se je menda vame zaljubilo na milijone ljudi, hi-hi- hi!« Nastopate še danes? »Prav veliko sem zaposlena. Dobila sem vlogo v odrski predstavi o Geotge Sandovi,« pove skromno, čeprav gre za prestižno odrsko uprizoritev francoske pesnice prejšnjega stoletja George Sandove, ki sije s Chopinom izmenjavala pisma, ta pa so postala ena najbolj znanih ljubezenskih pisem v francoski literaturi. Pisma bere ob glasbi londonskega simfoničnega orkestra, ki igra seveda Chopina. »S to predstavo sem letos poleti nastopala v Londonu v angleški verziji in v Parizu v originalu, seveda.« In oskarji? »Filma Amerikanec v Parizu in Gigi sta dobila oskarja, jaz pa sedemletno pogodbo z MGM,« pove skromno. K temu prištejmo še dve nominaciji za oskarja in dva angleška oskarja. Razen tega je osvojila še dva zlata globusa in nagrado newyorških kritikov. Vaši prijatelji, soigralci, vzorniki? »Cary Grant, Gene Kelly, Warren Beatty, FredAstair, Charles Boyer, Maria Callas in režiser Jean Renoir, kije iz mene naredil zvezdo.« Sama Nekoč ste dejali, daje greh, če človek ostane zvečer doma. »Da, v Parizu grem rada ven, v gledališče, na koncerte, v opero in tudi v kino. Vendar nikoli ne gledam svojih starih filmov.« Se stopite kdaj v znamenite pariške restavracije? »Ne, všeč so mi majhni zasebni bistroji. Rada imam preprosto hrano, da vidim, kaj jem. Tudi sama rada kuham in moji bivši možje pravijo, da dobro kuham, hi-hi-hi,« se plašno zasmeje. Leta 1958 mi je poslala fotografijo z originalnim podpisom, ki bo razstavljena tudi na razstavi Filmski obrazi moje mladosti, postavljeni ob 8. Pikinem festivalu v Galeriji (knjižnica) v Velenju. Prejemate še veliko pošte? »Da. Sama odgovarjam na vso prispelo pošto. Tako sva se tudi midva spoznala,« se zasmeji. Ste radi sprejeli častno pokroviteljstvo nad 8. Pikinim festivalom? »Da. Ta festival je nekaj zelo zanimivega. Otroke imam rada in mislim, da je lepo, da jim posvečate nekaj dni v letu, ko lahko praznujejo s svojo Piko Nogavičko.« Slovenska televizija bo 28. septembra popoldne zavrtela film Očka dolgonogi iz leta 1951 s Fredom Astairom, kjer je Leslie odigrala eno najboljših vlog.. Častni pokroviteljici v čast, seveda. »Morda še ne veste, kakšen izziv sem si sedaj nakopala?« Nisem vedel. »Cel gostinski kompleks v Burgundiji. No, to je to!« Konec leta 1990 je s sinom kupila tri stavbe v Villeneuve, uro in pol vožnje iz Pariza proti jugu. V Burgundiji. Adaptirala je staro stavbo in odprla hotel Sovje gnezdo z restavracijo. Poleg stanovanja v Parizu ima sedaj še hišo. Naval gostov je tolikšen, da jih morajo dobesedno zavračati. V gostinstvu Leslie resnično uživa. Vse je urejeno v njenem stilu. Rada ima, da ljudje prihajajo in se veselijo. Lahko našim bralcem zaupam še cene v vaši restavraciji in hotelu? »Seveda: kosilo 95 frankov, večerja 145 frankov. Oboje vključuje tudi vino. Sobe od 450 do 850frankov.« Temu bi lahko rekli sreča. Toda staranje vam ni všeč. Komu pa je? »Na življenje gledam kot na učni proces. Moraš se naučiti, kako se obnašati pri štiridesetih, petdesetih in šestdesetih. Obnašanja se moraš naučiti tudi, ko pride - smit« reče in se globoko skloni. Leta ji niso ravno škodila. Pri svojih šestinšestdesetih še vedno lepo izgleda. Kot bi bila stara petdeset: drobna z gibčno postavo baletke, kakršna je nekoč bila, z ažurno modrimi očmi, temnimi, nazaj počesanimi lasmi in sladkim smehljajem. Smeje se plašno, hitro in z visokim glasom. Njene ustnice so še vedno polne in čutne, vabljive. Ko sedi, je nemirna in ko govori, si pomaga z živahnimi kretnjami. Skratka, vsestransko kul-tivirana osebnost. Vedno je imela rada dobro družbo okoli sebe. Je izredno diskret-rja, dobrega vedenja in mirna. Menda je ena redkih filmskih zvezd, ki v življenju ni nikogar prizadela. Upokojitev? »Ne pride v poštev. Ne morete me spraviti v bolj slabo voljo, kot da mi govorite o tem. Rada sem zaposlena. Ne bi se mogla sprostiti, če ne bi bila obremenjena z vsem tem.« Doma ima drog, na katerem telovadi. Pri tem delu je zelo disciplinirana. Kako vam uspeva obdržati tako postavo? »Nikoli ne mislim na upokojitev in nikoli ne jem pudingov.« M Marjan Marinšek rpiKIN FESTIVAL n Velenje, 19. do 27. 9 ■ petek, 19. september OTVORITEV Z VELIKIM OGNJEMETOM ob 18.30 ■ sobota, 20. september PIKINI PLANINSKI IZLETI Ob 9. uri, Cankarjeva ulica /dveurni izlet v okolico Velenja/ PIKIN FILMSKI MARATON Od 9. ure v Domu kulture /ob 9.00 in 15.00 Sreča na vrvici, ob 11.00 in 17.00 Učna leta izumitelja polža, ob 13.00 in 19.00 Babica gre na jug/ PIKA NOGAVIČKA IN MARTIN KRPAN Ob 16.00 na Titovem trgu /izbor najmočnejšega Slovenca - finale/ ■ nedelja, 21. september PIKINI PLANINSKI IZLETI Ob 9. uri na Cankarjevi ulici /dveurni izlet v okolico Velenja/ PIKIN FILMSKI MARATON Od 9. ure v Domu kulture /ob 9.00 in 13.00 amer. risanka Trnuljčica, ob 11. in 15.00 ameriški film babe, ob 17.00 in 19.00 slovenska pred-premiera ameriškega filma Alaska/ H ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek PIKINE GLEDALIŠKE PREDSTAVE Veliki gledališki oder v Domu kulture, mali gledališki oder v Rdeči dvorani, Kulturni dom v Šoštanju in Šmartnem ob Paki POULIČNE PREDSTAVE Cankarjeva ulica, vsak dan ob 17.30 PIKINE USTVARJALNE DELAVNICE Vsak dan od 9.00 do 18.00 v Rdeči dvorani in na Otroškem igrišču /okoli trideset delavnic s poudarkom na filmu/ PIKA PRED NAKUPOVALNIM CENTROM Vsak dan od 15.00 -17.00 PIKINI IZGLEDI /ekološko-zgodovinski izleti po Šaleški dolini za organizirane skupine/ | sobota, 27. september PIKIN DAN Od 10.00 do 20.00 v Rdeči dvorani in na Otroškem igrišču /petdeset ustvarjalnih delavnic, zabavni programi; ob 17.00 Zaključna prireditev s podelitvijo Pikastih priznanj in Pikino parado, Pikina zabava s Čuki/ PIKINE RAZSTAVE V času festivala si lahko ogledate razstave: GALERIJA VELENJE, 15.9. do 27.9. FILMSKI OBRAZI MOJE MLADOSTI /razstava v počastitev častne pokroviteljice Festivala filmske igralke Leslie Caron - dokumentarna razstava originalnih fotografij filmskih igralcev, plakatov in programov .../ VELENJSKI GRAD, 15.9. do 15.10. PIKA NOGAVIČKA MED OTROKI VSEGA SVETA /razstava v počastitev 90-letnice Astrid Lindgren/ ERA VELMA, 15. 9. do 15.10. PIKINA ŽELEZNICA /razstava modelčkov stare železnice/ INFORMACIJE PIKIN FESTIVAL, Titov trg 4, Velenje telefon: 063 862 002, telefax: 063 862 094 8 NAS VAS _ OBČINA VELENJE PRAZNUJE 18. septembra 1997 lE^mOELECn A=in A An J P.O. >9 ' Že več kot štiri desetletja skrbimo za slovensko blagostanje s proizvodnjo električne energije. Zadnja leta pa uresničujemo tudi obsežna ekološke naložbe. Odžveplaina naprava na četrtem bloku že obratuje, prav tako smo z izgradnjo zaprtega krogotoka tehnoloških voda povsem prekinili z onesnaževanjem jezer in Pake Pripravljamo vse potrebno za izgradnjo astilne | naprave še na največjem, !>etem bloku. | To nalogo hočemo uresničiti še v tem tisočletju. Prijetno ptehOMhfe! I Lekarn« Velenje, telefon: 854-303 Lekarna Šoštanj, telefon: 883-002 Lekarna Šmartno ob Paki, telefon: 885-136 ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VELENJE! ANDRAGOSKI ZAVOD l VELENJE Titov trg 2, 3320 Velenje Tel./fax: (063) 853 576 Tel.: (063) 854 539 V pestri ponudbi naših programov vas želimo posebej opozoriti na BREZPLAČNO osnovno šolo za odrasle - 6., 7. in 8. razred, program na II. stopnji zahtevnosti (kuhar, natakar, zidar, tesar), na IV. in V. stopnji zahtevnosti (voznik motornih vozil, ekonomsko komercialni tehnik, trgovinskim gostinski poslovodja) ter program po V. stopnji (računovodja-komercialist, poslovni sekretar, turistični vodnik). Veseli bomo vaše prijave! Čestitamo za praznik Qi Slovenska naftna družba w/31 800x 101^1-13^000 - iBL JAN U as~2;63 ftsls..:!13 m 12.94 plačilo vseh naših storitev s plačilnimi karticami in 18. septembra 1997 _ OBČINA VELENJE PRAZNUJE KAK CAS 9 OTECH ESOTECH, d.d. Preloška c.l družba za izvajanje projektov 3320 Velenje v energetiki in industriji Slovenija Čestitamo za občinski praznik! Revoz, Novo mesto: Izdelava in montaža linije avtomobilskih vrat za nov model Renault X65 KOROŠKA 37b TeL 063/856-251, 862-582, Fax: 063/855-796 VELENJSKA KOOPERACIJA Z.O. STARI TRG 36, VELENJE TEL: 063 / 856 - 672, 856 - 417 FAX: 063 / 856 - 957 ŽIRO RAČUN: 52800-601-22160 IMJIKI J i ufmusm m &muBSiw ZML JUČM DELA J ^ mm murni JE J -J PriEDEUm LE'JA, Kum M PUMIKE J 4 IZDELAVA TOPLOTNE m rllDfiU IZOLACIJE J 5 ZASTOPANJE TUJIH ElrMl (■JUrlliJZEL, 1WX) J AvroPBEVozmrvo m uromrvEz UriADBENO \mm\ZA uuo TRADICIJO! Čestitamo zapraznik mestne občine Velenje! restavracija JEZERO restavracija KLUB FAST FOOD KLUB bistro ORION vila ŠIROKO bistro ARKADA bistro OAZA hotel Barbara, Fiesa GOST, d .0.0. Tli Hi STIČNA AGSNCIJA Kersnikova 11.3320 VELENJE 36: -'v.., •>. .Si 263 ffr. 063BS2 itam ponuja: - hote! Barbara v Fiesi, - letovanje ob morju, • izlete za zaključene skupine po domovini in tujini, • jesenska potovanja, • letalske in ladijske vozovnice, - atraktivna crty tours potovanja, - ugodne pakete v slovenskih zdraviliščih, • lastne kapacitete ob morju in v hribih, - turistični vlak Velenjčan. VABLJENI V HAŠ0 DRUŽBO! Gostinstvo Turizem Trgovina d.o.o. Kersnikova 11, 3320 Velenje m rfthM II l/ dV Posebni popusti pri nakupu mesečnih vozovnic v mestnem in primestnem prometu! EKONOMSKA ENOTA GOSTINSTVO CELEIA s posebno ponudbo v hotelu Ceieia Celje EKONOMSKA ENOTA POTNIŠKI PROMET mestni, primestni, medkrajevni, linijski in prosti prevozi ter avto šola _ 10 MS VAS 18. septembra 1997 Razstavišče Vegrad Velenje Fantazija in simbolika Draga Šumnika - Luka V teh dneh si lahko v razstavišču podjetja Vegrad, na Prešernovi 9a v Velenju, ogledate razstavo del šoštanjskega umetnika Draga Šumnika - Luka. Razstava bo na ogled do 3. oktobra. Slikar je bil rojen leta 1957 v Šentvidu nad Šoštanjem. Po srednješolski izobrazbi je opravljal različne poklice, že vrsto let pa se profesionalno ukvarja s slikarstvom. Priredil je vrsto samostojnih razstav v različnih slovenskih razstaviščih, tokratna je namreč že trinajsta, sodeloval pa je tudi na skupinskih predstavitvah umetnikov. Umetnostni kritik Boris Gorupič tokratno razstavo predstavlja takole: »Kdor se je imel priložnost srečati s Šumnikovimi slikami, je lahko spoznal njegovo nadarjenost za ustvarjanje v smeri abstrakcije. Vrsto let je iskal nove modele v tem neizčrpnem poglavju umetnosti dvajsetega stoletja. Raziskovanje oblik in moči, ki jih dajejo posamezne barve, je v njegovem delu dobilo specifične poteze. Nagrajene s fantazijo in simboliko, v kateri lahko gledalec razpoznava univerzalno govorico emocij, ravno zaradi tega pa je njihov iracionalizem tako fasci-nanten... Glavnino tokratne razstave sestavlja cikel slik, narisanih na steklu, na katerih so prikazani različni figuralni motivi. ■ bš Zgodilo se je... Leta 1884 V Slovenskem gospodarju so objavili tudi naslednji prispevek iz Velenja: "(Sokoli v Velenji) so se izvrstno obnašali, kar je nekega nemčurja tako razljutilo, da je na domov peljajoče se kamenje poganjal in enega sokolca skoro usmrtil, ker je kamen blizu na senca priletel. Zopet sad ščuvanja znanih liberalnih listov." Na Slovenskem je bilo društvo Južni Sokol ustanovljeno leta 1863, velenjska podružnica Sokola pa šele leta 1908. Sokoli, ki so bili napadeni v Velenju torej niso bili domačini, temveč so se s kakšnega nastopa ali izleta iz Velenja verjetno vračali v Celje. Prav gotovo pa se domov niso peljali z avtobusom ali z vlakom, saj je prvi vlak v Velenje prisopihal dobrih sedem let pozneje, avtobusna povezava Velenja s Celjem pa je še veliko mlajša. Leta 1959 V Celjskem tedniku so 18. septembra leta 1959 večino prostora posvetili dogajanju v Velenju. V uvodniku z naslovom "Ob velenjskem prazniku" so zapisali naslednje: "V kroniki rudarskega Velenja je več značilnih in pomembnih datumov. Eden takih bo tudi 20. september 1959. Ta dan bodo rudarji odprli središče svojega novega mesta. Velenjski rudarji in z njimi vred vsi prebivalci novo nastajajočega mesta so ponosni na to, kar imajo in kar 18. kimavca so sami ustvarili. Mesto ob Paki, ali kakor mu tudi pravijo, mesto na črni preprogi, je najzgovornejša priča velike delovne prizadevnosti velenjskih ljudi. Pa ne samo to, nad 227 milijonska vrednost, ki so jo dosegli v teh letih v več kot 613.000 urah prostovoljnega dela, govori o visoki moralni in politični zavesti prebivalcev Velenja. To je delo, ki postavlja velenjske prostovoljce v prvo vrsto borcev za lepše življenje. To delo je združilo rudarje in intelektualce, gospodinje, upokojence in šolsko mladino v eno samo veliko, močno in enotno družino, kiji stoji na čelu direktor rudnika lignita, tovariš Nestl Zgank." Po poročanju tedanjega slovenskega časopisja, se je svečane otvoritve novega mestnega središča Velenja zares udeležilo skoraj trideset tisoč ljudi iz vseh koncev Slovenije. Leta 1970 "Šoštanj: predavanje o alpinistični odpravi na Norveško" je naslov novice povzete iz Večera: "Planinsko društvo iz Šoštanja je povabilo člane prve alpinistične odprave na Norveško. V ponedeljek bodo v kavarni hotela Kajuh ob 19. uri govorili o svojih vtisih s potovanja, še posebej o vzponih v ostenje Troldingena (eden izmed vzponov je trajal 56 ur). Na predavanju bodo prikazali tudi diapozitive." Večina Slovencev je tudi planincev, žal, pa se je letos v naših gorah zgodilo veliko preveč nesreč s tragičnim koncem! ■ Damijan Kljajič Avtocenter Meh Servis in prodaja 3320 Velenje, Koroška 7d, tel.: 063/85 29 55 in 85 68 24 K NAM PRIHAJA VOIKSVVAGEN V sredo, 24. septembra pred Nakupnim fentrom v Velenju med 10. in 18. uro. S katerim od 10 ekskluzivnih modelov se boste popeljali na izlet? Polo 50, Polo 75 colour concept, GOLF VR6 syncro 2.9, Golf cabrio, GOLF plus 1.9 D, GOLF variant GT 1.9 TDI, Vento TDI, Polo limuzina 75, Passat 1.9 TDI High line, Sharan VR6 Carat. Testne vožnje s povabilom na kavo in bogatim zabavnim, programom. To bo doživetje za vso družino. Pridite! PIKIN FESTIVAL OBVESTILO Zaradi pričakovane gneče v času Pikinega festivala, od 22.9. do 27.septembra, bo parkirišče pred Rdečo dvorano zaprto za osebne avtomobile. Meščane zato prosimo, da prihajajo na prireditve peš, oziroma, da avtomobile parkirajo na ostalih parkiriščih po mestu in na začasnem parkirišču pred Gasilskim domom. ^-KAIII« VELENJE Slikanica O treh netopirjih Za predjed pred »ta pravo« knjigo V prostorih Mladinskega centra v Velenju so prejšnji petek zvečer predstavili slikanico z naslovom O treh netopirjih avtorja Roka Polesa. Ilustracije zanjo je prispevala Urška Stropnik, slikanica je izšla v zbirki Slovenska dediščina, izdalo pa jo je založništvo Pozoj iz Velenja. Avtor Rok Poles nam je ob tej priložnosti povedal, da se slikanice ni lotil zgolj slučajno. »Že več let tečejo priprave na izdajo strokovne knjige o cerkveni umetnosti v Šaleški dolini, ki bo v obliki topografskega gradiva pojasnila razvoj arhitekture naših cerkva, vsebinske in slogovne značilnosti poslikav in plastik, opisala umetnine pasarske obrti (obredno posodje, obredna oblačila in okrasje na zvonovih). Tri leta smo zbirali gradivo za srednješolsko raziskovalno nalogo o cerkveni umetnosti, sam pa sem bil, skupaj s profesorico Marjano Gmajner - Korošec, mentor mladim raziskovalcem. Obdelava in dopolnjevanje obsežnega gradiva še vedno poteka, kajti cerkvena umetniška dediščina je v Šaleški dolini zelo bogata in vsebinsko zelo raznolika, hkrati pa tudi nerazložena.« Rok trdi, da niti slovenska strokovna javnost niti prebivalci Šaleške doline ne vedo, kako bogato cerkveno umetnost premore Dolina. Sporočilna vrednost umetnin je živa priča o nekem času, bolj zgovorna kot kakšen pisni vir ali kaj drugega. Med biseri cerkvene umetnosti je sogovornik še posebej izpostavil cerkev sv. Andreja v Šaleku kot primer srečevanj umetnosti gotike in baroka, zgodnje gotske freske v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Šoštanju - ene najstarejših poslikav, pa baročne oltarje in oljne slike. Pisanja slikanice se je lotil na pobudo urednika založništva Pozoj Iva Stropnika, ki ga je povabil, da bi »za predjed« pred izidom »taprave » knjige, ki bo strogo strokovna in zelo debela, napisal krajšo domišljijsko, pravljično besedilo o tej slikanice se je avtor zgledoval po srednjeveških rokopisnih knjigah iz samostana Stična. Želel je ustvariti knjigo, ki bi bila aristokratska, a hkrati enostavna in živahna. Po zaslugi ploskovitih in barvnih ilustracij Urške Stropnik, meni, da jima je to tudi uspelo. Slikanica O treh netopirjih je slikanica za odrasle in še ne čisto odrasle otroke, »ki naj spomni predvsem na to, da se dediščini. »Nastala je pripovedka O treh netopirjih, kije pravzaprav lepljenka resničnih zgodovinskih podatkov in koščkov ljudskega izročila. V celoto jih povezuje zgodba o tem, kako so se dva graščaka in en menih dali začarati v netopirje, da bi rešili grašcakovo hčerko. Ti netopirji spijo sedemkrat po 100 let, vmes se zbudijo le za en dan. V tistih sedmih dneh se jim zgodi vse mogoče.« In zakaj ravno netopirji? Ker so bile to edine živalce, ki so jih na terenu pri raziskovanju cerkva sploh srečali (če odmisli mrtve muhe, žive ose in kakšnega goloba). Pri grafičnem oblikovanju Urška Stropnik in Rok Poles med prejemanjem čestitk zgodovina in pravljice niso dogajale le za devetimi gorami in petnajstimi vodami, ampak tudi in zelo pri nas doma, v Šaleški dolini.« Rokov brat, ki je prvi prebiral pripovedko, ni umrl od dolgega časa. Všeč je bila tudi uredniku Pozoja Ivu Stropniku. Prepričani smo, da bo enako zanimiva tudi za vse tiste, ki jo bodo vzeli v roke iz radovednosti, za zabavo ali iz drugih razlogov. ■ tp, foto: L. Ojsteršek Jesenska turneja zbora iz ruskega Petersburga Zapeli bodo tudi v Celju in v Belih Vodah Akademski zbor Mihail Ivanovič Glinka iz Sankt Petersburga v Rusiji ali Capella iz St. Petersburga je že stoletja veselje in ponos ruskega glasbenega sveta ter središče poklicnega glasbenega izobraževanja. Zbor z več kot 500-letno tradicijo letos drugič prihaja na gostovanje v Slovenijo. Tako kot lani jih je tudi tokrat povabilo k nam Združenje prijateljev umetnosti iz Tržiča. Zbor s približno 50 poklicnimi pevci in pevkami vodi prvo ime zborovodij na svetu Vladislav Cernušenko. Na lanskem gostovanju po Sloveniji je zbor zapel na 15 koncertih in povsod več kot navdušil številno občinstvo. Ker je bila lanska velikonočna turneja na gostovanju tega zbora po Evropi najuspešnejša prav v Sloveniji, so se člani Lumna in vodstva zbora odločili za ponoven obisk pri nas. Jesensko turnejo bodo začeli 20. septembra s koncertom v Kranju, sklenili pa 7. oktobra s kon- certom v ljubljanski stolnici. Nam najbližja kraja njihovih nastopov bosta Celje, kjer bodo nastopili 24. septembra ob 20. uri v opatijski cerkvi sv. Daniela (pokrovitelj tega koncerta je velenjski Vegrad, z zborom sodeluje že drugo leto), ter Bele Vode, in sicer v tamkajšnji podružnični cerkvi sv. Križa. Koncert bodo začeli ob 16. uri, pokrovitelj slednjega pa je podjetje Esotech. Turnejo, ki v glavnem obsega gostovanja po Sloveniji, bodo zaznamovali še s tremi koncerti v Avstriji, koncertom v Trstu in na Reki na Hrvaškem. Predstavili se bodo s kar tremi programi, poleg spevov ruske liturgije še z ruskimi ter slovenskimi narodnimi pesmimi. Povezovanje kulture in gospodarstva, pravijo, ni naključno, kot tudi ni naključno dejstvo, da kdor zbor sliši enkrat, ga hoče slišati še večkrat. mtp Glasbena šola Fran Korun - Koželjski, Velenje ob prazniku Mestne občine Velenje vabi na OTVORITEV PRIZIDKA v soboto, 20. septembra, ob 11. uri in DAN ODPRTIH VRAT od 10.30 do 13. ure, ko se bodo predstavili učenci in učitelji pri pouku in muzi- ciranju v razredu, komorne skupine, otroški in.mladinski pevski zbor, godalni in simfonični orkester. Glasbena šola Velenje Slovenski glasbeni forum Od nedelje, 21. do torka, 23. septembra bo v prostorih glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju in v Termah Topolšica potekal slovenski glasbeni forum. Na njem bodo udeleženci, univerzitetni profesorji s področja glasbe in tudi nekateri glasbeniki, osrednjo pozornost namenili prenovi slovenskega šolskega sistema. Prejšnja leta so se ti na takšnih strokovnih srečanjih zbrali v Rogaški Slatini. Slovenskega glasbenega foruma v Velenju in Topolšici naj bi se udeležilo približno 100 vabljenih. «tp 18. septembra 1997 KULTURA, PORTRET NAŠ ČAS 11 Zgomjesavinjska godba na pihala Kako v tretje desetletje? V bližnji prihodnosti bo Zgomjesavinjska godba na pihala slavila 20 - letnico. Dve desetletji torej mineva od kar so se v dolini odločili za lastno godbo, dve desetletji zavzetega dela, neurejenih razmer, mnogih nastopov, uspehov, pomlajevanja in kakovostne rasti. Godbo so na začetku sestavljali godci in godbeniki iz obeh dolin, z leti je številčno rasla, prve godbenike so nadomeščali vedno novi in mlajši, ki v zadnjih letih prihajajo zlasti iz nazarske glasbene šole. Danes je to mlad orkester, vsega tega pa zanesljivo ne bi bilo brez dirigenta in učitelja Francija Goljufa iz Velenja, ki živi za godbo in z njo. Ne le po strokovni in glasbeni plati, polne roke ima tudi drugih opravkov, vsi pa so povezani z njenim nadaljnjim delom, z zagotavljanjem kolikor toliko normalnih pogojev, skoraj že z njenim preživetjem. To seveda ni najlepša popotnica za bližnje slavje. B Mg.N T ** f v 'i^jps ^H • "a >slSp.i Brez godbenikov in Francija Goljufa ne mine skoraj nobena prireditev, takšna ali drugačna, nepogrešljivi so ob najrazličnejših priložnostih, zato so večne težave toliko bolj nerazumljive. Godbeniki so doslej pre-brodili prenekatero težavo, nemara se ne bodo »poslovili« prav ob jubileju, vendar čisto sami te zapreke gotovo ne bodo zmogli. »Bilo bi sramotno in boleče, če bi morali delo prekiniti,« dokaj zagrenjeno pravi dirigent Franci Goljuf, čeprav mu volje, načrtov in tudi vedrega pogleda v prihodnje dni kljub vsemu ne (z)manjka. Preveč samega sebe je vložil v mlad in kakovosten orkester, da bi kar tako klonil. Problem je seveda denar. »Naši neprestani nastopi, gostovanja, uspehi na tekmovanjih, torej naša kakovostna rast, dokazujejo, da dobro delamo, ob vsem tem pa nepoučeni najbrž menijo, da je vse lepo in prav. Zal ni čisto tako, prav nasprotno. Jasno je, da se srečujemo predvsem z denarnimi problemi. Finančno našo godbo podpirata le občini Mozirje in Nazarje, a je to dovolj zgolj za životarjenje. Ce bi nas podprle še ostale tri občine, bi se razmere uredile in s tem bi bilo zagotovljeno nemoteno delo. Zagotovljen bi bil nadaljnji razvoj in z njim višja umetniška raven. S sedanjim načinom financiranja zagotovo ne bomo dolgo vzdržali,« pravi dirigent. Kako visok je torej prag, ki bi ga morali prestopiti do urejenih razmer? » Ta prag pomeni zagotovljeno investiranje v instrumente in ostalo opremo, ki je nujna za normalno delo. Nujno namreč potrebujemo nove baritone, rogove, tube in komplet bobnov. Slednje zaradi tega, ker v zadnjih časih pri izvedbi vsake modernejše skladbe potre- so stari 20, nekateri celo 30 let, to pa ne omogoča dovolj kakovostnega igranja.« In problemov še noče biti konec, pomemben je namreč tudi zunanji izgled godbe in godbenikov. Uniforme torej, ki jih pa ni, saj v zadnjem času godbeniki nastopajo pretežno v srajcah. »Res je. Prve in edine uniforme smo uspeli kupiti davnega leta 1984 in si ni težko predstavljati kaj to pomeni. V poletnem času zaradi tega nastopamo brez suknjičev, težave v ostalih letnih časih so torej povsem jasne. Osebno se mi zdi nesprejemljivo, dobesedno žaljivo, da morajo nastopati takšni, če bujemo tolkala. To velja za zabavne skladbe, ki so prirejene za godbo in se vse bolj uveljavljajo,« je zaskrbljen Franci Goljuf. Dodaten problem so prostori za vadbo. Godba je »gostovala« že marsikje, danes do-muje v Mozirju. »To so podstrešni prostori mozirskega kulturnega doma, ki omogočajo kolikor toliko normalno vadbo 25 godbenikom, nas pa bo zelo kmalu že 45. To je gotovo velika ovira za godbenike in huda obremenitev za dirigenta. Ta problem moramo rešiti čim prej, sicer se bomo soočili z upadom števila članov godbe, nujna posledica tega pa bo padec njene kakovostne ravni.« V vseh teh razmerah je spodbudno zgledno sodelovanje z nazarsko glasbeno šolo, ki je močan vir novih mladih godbenikov. Franci Goljuf: »Malo me skrbi bolj pičlo zanimanje v dolini za izobraževanje in igranje na pihala, trobila in tolkala, ki so temeljni pogoj za dobro delo glasbene šole in godbe še posebej. Ob tem se pojavlja dodaten problem, saj učencem iz glasbene šole ob prihodu v godbo ne moremo nuditi ustreznih instrumentov. Ti ob tem žrtvujejo ure in ure prostega časa za uspeh celotnega orkestra. In kaj takega se ne sme nadaljevati.« Težav je torej dovolj in preveč, na vso srečo je veliko tudi zavidljivih uspehov. Kako pravzaprav naprej? »Vsi godbeniki z mano na čelu si najbolj želimo, da bi končno prevladalo spoznanje, da naša godba ni neka skupina ljudi, ki se shaja in nekaj počne; spoznanje, da je godba širšega pomena v dolini in izven nje. To navsezadnje dokazujejo naši uspehi. Želimo si tako, da bi nas finančno podprlo vseh pet občin, da bi bila godba res njihova, da bi se z njo ponašali. Meni osebno je popolnoma jasno, da delo v kulturi niti slučajno ni dovolj cenjeno, še manj dovolj ovrednoteno. Se bolj vem, kako trdo in kako dolgo moraš delati, da dosežeš takšne uspehe, s kakršnimi se lahko pohvali naša godba. Povsem nerazumljivo bi zato bilo, če bi morali naše delo prekiniti in s tem onemogočiti glasbeni razvoj velikega glasbenega potenciala številnih talentov v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini,«je odločen dirigent Franci Goljuf. MjP Gorenje Servis Jerčičeve varjene figure V torek, 23. septembra, bodo ob 13. uri v razstavišču , Gorenja Servis v Velenju , odprli razstavo varjenih skulp-tur Alojza Jerčiča. Tokrat se bo predstavil s ciklusom svojih j del, nastalih v zadnjih treh mesecih bivanja v domovini. Ob tej priložnosti bo o avtorju spregovorila umetnostna zgodovinarka Milena Zlatar, svoj obisk na razstavi pa je napovedal tudi akademski slikar prof. Plečko. SVET VZG0JN0IZ0BRAŽEVALNEGA JAVNEGA ZAVODA OSNOVNE ŠOLE KARLA DESTOVNIKA KAJUHA ŠOŠTANJ Koroška 7, 3325 Šoštanj razpisuje prosto delovno mesto - RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določata Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. 1.12/96) in Odlok o ustanovitvi javnih vzgojnoizobraževalnih zavodov OŠ v občini Šoštanj. Imeti morajo pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Nastop dela je takoj po pridobitvi soglasja z Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Mandat ravnatelja traja štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pQyajev, opisom dcssdsrijčga dela in programskimi usmeritvami za vodenje osnovne šole pošljite do 6. oktobra 1997 na naslov osnovne šole s pripisom: "Razpis ravnatelja". Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. Zaleščanski portreti 24 VANE GOŠNIK Tisti čas se , ko se je Vane rodil / 31.7.1953/, sta oče Ivan iz Slovenskih Konjic in mama Valči iz Izlak živela v Trbovljah, že po enem letu pa so se selili v Kostanjevico na Krki, kjer je mati dobila službo. Redkokdo ima svoje zgodnje otroštvo tako živo pred očmi kot Vane, spominja se vseh lepot kristalno čiste reke Krke, spominja se vseh otroških iger. In spominja se tudi, da je v vrtcu, nekoč ko je beseda tekla o maršalu, dejal: "Tito ima usrano rito!". Saj sam ni vedel, kaj je pravzaprav rekel, ampak časi so bili takšni, da je zaradi tega v Kostanjevici izbruhnil škandal, ki je v slabo luč postavil vse Gošnike. Menda je to pripomoglo, da so spakirali in odšli v Šoštanj, kjer je oče dobil mesto računovodje na Kmetijski zadrugi, mati pa delo učiteljice na Kajuhovi osnovni šoli, vsi skupaj pa leta 1960 še malo Manjo. Tako je Vane s štirimi leti postal meščan Šoštanja, ki je bil takrat čudovito mestece z lastno upravo in ravno prav veliko, da ga je lahko mularija obvladovala. Ni potrebno posebej ugibati, da so bili otroci več na Pustem gradu, na Goricah in na mestnih ulicah kot doma. Svojega prvega šolskega dneva se ne spomni, spomni pa se prvega ukora. Že v četrtem razredu je sošolki vrgel v obraz, da je "takšna, da bi vsakemu dala za par kovačev!" Seveda niti on, niti ona ni vedela zakaj pri tem gre, je pa to dobro vedela učiteljica in ročno /kazen mora biti hitra, vzgojna in učinkovita/ napisala ukor... Kljub takšnim izjavam in kljub temu, da fant nikoli ni bil predsednik razredne skupnosti, je bil vseh osem let odličnjak. Bil je navdušen nad matematiko in tehničnim poukom. Izdelati je znal marsikaj in ta svoja znanja in nagnjenost kasneje ohranil in še razvil. Tudi muzikaličen je bil od malega, pa je opravil vseh osem razredov glasbene šole in to kar dva instrumenta hkrati: violino in harmoniko, kasneje pa se je sam priučil še kitare, flavte in klavirja. Tudi s športom se je rad ukvarjal, najraje z atletiko, smučanjem sankanjem - a posvetil se ni nobenemu. Rad je s prijatelji kolesaril, kar naprej kaj po kolesu brkljal, izdelovali so preproste elektromotorčke, zbirali po smeteh vžigalične škatlice, fucali pred občino z zamaški in žetoni od Plavega radiona... Oče je bil zaveden komunist, tudi mati, dokler je leta 1960 partija ni razočarala in jo je zapustila. Tako Vane v cerkev ni zahajal, materin kritičen odnos do sveta, pa mu je vcepil previdnost v odnosu do politike. In, da je bila mera polna, ga je nekoč tovarišica Borka, ko je na sprejmu v pionirje med svojo glasbeno spremljavo napravil napako, pred polno dvorano s tamburico treščila po glavi... Osnovnošolske ljubezni so prihajale s podarjenimi kemičnimi svinčniki, skritimi izmikajočimi pogledi in drobnimi uslugami, ki so bile neskončni dokazi pripadnosti... Odločitev za velenjsko gimnazijo ni bila težka, saj za presojo bodočega poklica v osnovni šoli še ni bil zrel. Matematiko je imel še naprej rad, čeprav skozi ocene tega ni dokazoval, še več: na koncu gimnazije je za dlako ušel popravnemu izpitu pri tem predmetu. Ni pa ušel popravnemu izpitu v drugem letniku in to na grozo staršev pri: biologiji! Poleg matematike in profesorja Budne je imel rad tudi profesorja Zornika pri tehniki in kasneje prof.Vogrinca, ki ga je navdušil nad filozofijo. Kritičen odnos do sveta mu ni dal, da bi se včlanil v Zvezo komunistov, čeprav je tvegal, da se s tem zameri profesorju Budni - kar pa se seveda ni zgodilo. S prijatelji so ustanovili svoj bend in našli čudovit prostor za srečevanja - zapuščeno mrtvašnico pri vili Herberstein. Ni minilo posebno veliko časa, da so ljudje postali na to pozorni, celo policija je nasedla govoricam, da se tam zbirajo narkomani in, da imajo orgije... Kljub temu, da se je vse skupaj izkazalo za smešno, se je tudi Vanetu odtlej dogajalo, da so ga ljudje povezovali z mamili. Tudi morda zato, ker je v gimnaziji začel z avtoštopi po zahodni Evropi, potem, ko si je vsako leto med počitnicami najprej prislužil denar. In, če vsemu temu prištejemo še resnejše ljubezni, ter pomoč pri gradnji hiše v Velenju, potem vidimo, da so bili srednješolski dnevi dodobra zapolnjeni. Da mu bo tehnika le še v veselje, družboslovje pa poklic, je spoznal v drugi polovici gimnazije, zato je leta 1972 vpisal študij sociologije na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer je redno opravljal izpite, vpisal absolventski staž in tik pred diplomo zastal... Že v drugem letniku je začel redno delati kot tajnik na Inštitutu za sociologijo in filozofijo. Organiziral je številna srečanja, posvete... Tudi sedaj ni vstopil niti v ZSMS, niti v ZK, pa ne toliko, zaradi odklonilknega stališča do takratne vladajoče strukture ali do socializma, tudi ne zaradi želje po večstrankarskem sistemu, ampak enostavno zaradi kritičnega pogleda na tedanji svet. To je bil čas Marcuseja, Rdeči brigad, kritične študentske Tribune /"Pro-letarci vseh dežel, združite sel"/... In bil je to tudi čas ljubezni in čas razočaranj... 1978.leta so ga poslali v vojsko. Kljub temu, da ni bil politično čisto po kopitu JLA, mu je bilo tam čisto lepo. Vrnitev v Velenje, medtem so starši v Velenju dokončali hišo, in prva služba - na Centru srednjih šol je eno leto poučeval Samoupravljanje s temelji marksizma, skupaj z dijaki pa ustanovil Glasbeno sekcijo /Glassek/, kjer so ustvarjali in organizirali koncerte... V drugo službo, na SZDL, ga je za eno leto povabil takratni predsednik Tone Šeliga, po tem letu, pa se je zaposlil kot strokovni sodelavec za področje družbenih dejavnosti na sindikatu. Pravzaprav so imeli srečo vsi - Vane, ker je imel sodelavce in nadrejene, ki mu niso težili, ko je uvajal nove modernejše oblike dela in, ko je tudi zunaj službe počel kritične in za marsikoga neprijetne stvari; in njegovi šefi, ker so imeli aktivnega, svežega sodelavca... Obdobje dela na SZDLju in sindikatu, je obdobje, ko se je pojavila ideja civilne družbe, čas, ko se je Vane ogromno ukvarjal s kulturo, z glasbe je prešel k filmu, ustanovili so Kino 16, ki je postal žarišče takrat imenovane "alternativne" kulture, skladišče v Domu kulture so preuredili v Stiskamo. Okoli Kina 16 se je zbral krog ljudi, ki so organizirali predstavitve nekomercialnih, alternativnih filmov in avtorjev, okrogle mize... Z Lado Plankom in Silvom Grmovškom so začeli objavlajti kritične prispevke, prva dva sta se umaknila , s Petrom Rezmanom pa sta v Našem času /tako je tudi Naš čas na svoj način pogumno dal svoj prispevek/ objavila kakšnih sto Dvignjenih zasto-rov, kjer sta kritično obravnavala različne žgoče probleme in se na koncu usmerila predvsem v ekologijo... Oko-Ijevarstvo je postalo osrednji smisel. Tako Vaneta srečamo med glavnimi organizatorji največjega jugoslovanskega ekološkega shoda na Titovem trgu, kjer se je zbralo petnajst do dvajset tisoč ljudi, ki so zavrnili možnost gradnje odlagališča jedrskih odpadkov v Šaleški dolini. Temu je sledila ustanovitev Šaleškega ekološkega društva v Zavodnjah, pa potem še leta 1389 ustanovitev Zelenih Slovenije. Ker je bil Gošnik dotlej med navidnejšimi oko-lievarsvetniki, je tudi postal podpredsednik te stranke, na prvih demokratičnih volitvah pa je bil izvoljen za poslanca v državnem zboru, ter postal njegov podpredsednik. Funkcijo je opravljal dve leti, do izrednih volitev, ob skrbi za okolje pa se je posvečal tudi čisto političnim zadevam - med drugim je najprej dosegel, da so iz zgradbe parlamenta umaknili marmorni kip maršala Tita, ki v večstrankarski zasedbi, ni bil vrč sprejemljiv za vse poslance... Na volitvah 1992 so Zeleni doživeli hud poraz, Vanetu je za 28 glasov ušlo poslansko mesto. Zaradi neuspeha je prišlo do razkola tudi med Zelenimi, del njih je ustanovil novo stranko, "stara" pa je ostala brez prostorov in sredstev. Po letu in pol /Vane je medtem postal predsednik/, so Zeleni preko sodišča dobili nazaj prostore in sredstva in takrat je Vane postal poklicni predsednik. Tudi zadnje volitve za Zelene niso bile uspešne, poleg tega pa je prišlo še do problemov znotraj stranke in Vane na pomladnem kongresu stranke ni več kandidiral za predsednika, postal pa je predsednik sveta stranke. Odločil se je, da politiko potisne na stranski tir za toliko časa /pa , če to pomeni deset, dvajset ali petdest let/, da se bo stanje v Sloveniji bistveno spremenilo, kajti politika je že sicer umazana, v Sloveniji pa še posebej, Prevladujejo sebičnost, oblastiželjnost, karierizem, obljube ne veljajo čisto nič. pri tem pa niso nobena izjerria tudi pomladne stranke. Dobrih deset let bo od takrat, ko je mladega strokovnega sodelavca sindikata na ulici ustavila drobna, rjavoo-ka gimnazijka in ga poprosila, da se pride v njen razred pogovarjat o smrtni kazni. To je Vane z veseljem stroril, ne vedoč, da ga bo ta kazen v sicer milejši obliki v resnici doletela. Nekaj let kasneje /1988/ se je z gimnazijko Mileno /Ževart/ namreč poročil. Uredila sta si dvosobno stanovanje P.3 TuiTišiČSVI ulici, nČGfti Zsrji /7.2.1354/ bosta ob priliki pridružila vsaj §e eP.G2 otroka, razmišljati pa bo treba tudi o primernejšem stanovanju. Večjih političnih ambicij je zaenkrat konec, ostaja pa želja delati na področju okoljevarstva. Z znanjem in izkušnjami se bo Vane spopadel s konkretnimi problemi, katerih rezultati bodo prispevek k ekologiji, po drugi strani pa bodo omogočili spodobno preživetje. Kakšno destletje se je Gošnik boril proti onesnaženju okolja, proti zastrupljanju zemlja, za zdravo prehrano -ne, da bi kdaj vzel v roke motiko. Zdaj, ko se politika počasi umika, je začel uživati v vrtu. Poseješ, posadiš, spremljaš rast in utrgaš plod... Fantastično! Nekaj čisto drugega kot vsakodnevno divjanje po cesti proti Ljubljani, dolge seje, nenehna prerekanja in obtoževanja, neizpolnjene obljube... ■ U.Hrast 12 NAS ČAS IV SPORED 18. septembra 1997 ČETRTEK, 18. septembra SLOVENIJA 1 10.35 Hoganova druščina, 9/26 11.00 Zlatolaska, franc. film 12.35 Divja Avstralija, poljudnoz- nan. oddaja 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.45 Novice iz sveta razvedrila 15.10 Cadfael, 10.del 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.30 Quasimodove čarobne dogodivščine, 22/26 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.25 Frasier, 15/24 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Šport 22.45 Omizje 00.15 Tednik SLOVENIJA 2 12.40 Filmski triki 13.05 Evropska turneja APZ Tone Tomšič 14.05 Grace na udaru, 3/25 14.30 Šport 16.15 Evrogol 17.15 Pacific drive, 47. del 17.40 Tri krone, 4/13 18.30 Očividec, 4/11 19.00 Resnična resničnost 19.30 Pacific drive, 48. del 20.00 Kolesarska dirka po Španiji, posnetek 20.25 Zagreb: 1. krog evropske lige v košarki, CIBONArUNION OLIMPIJA, prenos 22.00 VVales - tujci doma 22.55 Pisave 23.25 TNT 00.55 Jadranje: match race, posnetek iz Kopra 01.15 Pisave, ponovitev 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Zaliv ljubezni, nad. 12.00 F/X-umori s trikom, nan. 13.00 POPkviz 13.30 Taksi, nan. 14.00 Dangerfield, nan. 15.00 Beli očnjak, nan. 15.30 Zaliv ljubezni, nad. 16.30 Santa Barbara, nan. 17.30 POPkviz 18.00 Cosby, nan. •18.30 Obalna straža na kolesih, nan. 19.30 24 ur 20.00 Brez zavod z Jonasom 21.00 Nikita, nan. 22.00 Pri nas doma, nan. 22.30 Taksi, nan. 23.00 F/X-umori s trikom, nan. 00.00 24 ur, pon. Kanali 27 46 52 09.30 POT V AVONLEA, ponovitev 77. dela nadaljevanke 10.20 EPP/ Vabimo k ogledu 10.25 VIDEO TOR ročk glasba 11.25 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 FESTIVAL BREŽICE 97: posnetek koncerta - ZLATA DOBA ŠPANIJE IN PORTUGALSKE-PESMI IN PLESI JUDOVSKIH SKUPNOST! 20.50 IZGINILI BREZ SLEDU, film, posnet po resnični zgodbi 22.20 REGIONALNE NOVICE 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 19. septembra SLOVENIJA 1 12.10 13.00 13.05 13.45 15.15 15.35 16.25 17.00 17.10 18.00 18.40 19.15 19.30 20.05 21^25 22.55 23.30 23.40 00.05 01.35 Tri krone, 4/13 Poročila Kolo sreče, tv igrica Omizje Koncert študentov kompozicije akademije za glasbo v Ljubljani Gore in ljudje TV prodaja Obzornik Lahkih nog naokrog Po Sloveniji Hugo, tv igrica Risanka Dnevnik, vreme, šport Pavarotti - posnetek koncerta Skrivnostni izvir Mekonga, franc. dokum. oddaja Odmevi, vreme Šport Murphy Brown, 20/25 Bela svetloba, amer. film Resnična resničnost SLOVENIJA 2 10.10 Mostovi 10.40 Resnična resničnost 11.10 Alica, evrop. kult. magazin 11.40 Pisave 12.10 Zgodbe iz školjke 14.10 Frasier, 15/24 14.35 Pacific drive, 48. del 15.00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 17.15 Športni film 17.45 Saga o Mcgregorjevih, 25/26 18.35 Kraljičin nos, 2/6 19.00 Znanje je ključ 19.30 Pacific drive, 49. del 20.00 Očetnjava, amer. film 21.50 10.000 obratov 22.40 Slovenski jazz iz kluba Gajo 23.40 Jadranje: match race, posnetek iz Kopra 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 23.30 00.00 00.30 02.30 09.00 10.00 10.45 10.50 12.20 12.25 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 20.35 22.05 22.35 22.40 22.45 22.50 22.55 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Zaliv ljubezni, nan. F/X - umori s trikom, nan. POP kviz Taksi, nan. Nikita, nan. Beli očnjak, nan. Zaliv ljubezni, nan. Santa Barbara, nan. POP kviz Cosby, nan. Obalna straža na kolesih, nan. 24 ur Smrtonosni mikrobi, 3. del Milenium, nan. Ladja smrti, kanadski film Seks s... Playboy Tabu št. 15, erotični film 24 ur, ponovitev DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja FESTIVAL BREŽICE 97: posnetek koncerta - ZLATA DOBA ŠPANIJE IN PORTUGALSKE - PESMI IN PLESI JUDOVSKIH SKUPNOSTI EPP/ VABIMO K OGLEDU IZGINIL! BREZ SLEDU, film, posnet po resnični zgodbi TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: RISANKE TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/ VABIMO K OGLEDU BREZ, dokumentarni film AMERIŠKO SRCE, film, drama GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA REGiGNALME NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 20. septembra SLOVENIJA 1 07.55 Radovedni Taček 08.15 Taborniki in skavti 08.30 Sprehodi v naravo 08.50 Zgodbe iz školjke 09.20 17. srečanje tamburaških skupin Slovenije, 5. del 09.55 Saga o McGregorjevih, 25/26 10.45 Hugo, tv igrica 11.15 Tednik 12.15 10.000 obratov 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Strela z jasnega, 19/28 14.55 Free Willy I, amer. film 17.00 Obzornik 17.10 Svet odkritij, 1/9 18.00 Na vrtu 18.25 Ozare 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Res je! 2140 Cikcak 22.15 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.45 Letališka steza 1,3/4 SLOVENIJA 2 11.45 Očetnjava, amer. film 13.35 POMP 14.35 Pacific drive, 49. del 15.00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 17.15 Športni film 17.55 Rokomet: turnir (Ž); ROBIT OLIMPIJAJSTOČNIK 19.30 Pacific drive, 50. del 20.00 Pobeg, amer. film 22.00 National geographic, 11/20 22.50 Zlata šestdeseta slovenske popevke 23.50 V vrtincu 00.20 Sobotna noč 02.20 Jadranje: match race, posnetek iz Kopra ..... i^.:;: , * 08.00 Zverinice, ris. serija 08.30 Reboot, ris. serija 09.00 Mož pajek, ris. serija 09.30 Peter Pan, risana serije 10.00 Morska deklica, serija 10.30 Povver rangers, nan. 11.00 Proti vetru, nan. 12.00 Obraz tedna 12.30 Beli očnjak, nan. 13.00 Formula 1, trening 14.00 Beverly Hills, nan. 15.00 Melrose plače, nad. 15.45 Hinglander, nan. 16.30 Robocop, nan. 17.45 Herkul, nan. 18.30 Xena, nan. 19.30 24 ur 20.00 Pred zoro, amer. film 21.45 Odpadnik, nan. 22.30 Jakobova lestev groze, amer. film 00.30 Playboy special 01.30 24 ur, ponovitev 09.30 OTROŠKI MIS MAS, ponovitev 10.30 EPP/Vabimo k ogledu 10.35 BREZ dokumentarni film, ponovitev 11.05 AMERIŠKO SRCE, te, ponovitev 12.35 TV IZLOŽBA 12.40 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 Videostrani 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 619. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.30 JAKOB Ž97: IDRIJCA, REKA MOJE MLADOSTI, 2.del zabavno glasbena oddaja 22.00 NAJ SPOT DNEVA 22.05 HOROSKOP 22.10 TV IZLOŽBA M« čin ••••TVSJSPA7IN 22.1 D b ly. V I v ponovitev 22.40 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 21. septembra SLOVENIJA 1 08.25 Čebelica Maja 08.50 Med vetrom in vodo, 6/8 09.05 Živžav 09.55 Odranci: nedeljska maša, prenos 11.05 Divja Avstralija, 3/12 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si 12.30 Na vrtu 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 15.05 Moji junaki kavboji, amer. film 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, 3/16 17.35 Ptujski festival 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Zoom 21.15 Moški, ženske 22.10 Poročila, vreme 22.25 Neuravnovešena ženska, amer. film SLOVENIJA 2 10.25 V vrtincu 10.55 Lahkih nog naokrog 11.40 Zlata šestdeseta slovenske popevke 12.40 Cikcak 13.10 Pacific drive, 50. del 13.35 Coppelia 15.00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 17.15 Športni film 17.55 Ljubljana: finale rokometnega turnirja (Ž) 19.30 Pacific drive, 51. del 20.00 Sedem smrtnih grehov, 1/7 20.55 Slovenski magazin 21.25 Prelomni trenutki zgodovine, 6/13 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Jadranje: match race, posnetek iz Kopra 22.55 Mendelssohn strings, 2. oddaja 23.40 TNT 00.40 Slovenski magazin r^r g 07.30 Kje je Wally, risana serija 08.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 08.30 Zvezdne steze, risana serija 09.00 Kasper in prijatelji, risana serija 09.30 Peter Pan, risana serija 10.00 Mladi superman, nan. 10.30 Povver rangers, nan. 11.00 Brez zavor z Jonasom, ponovitev 12.00 Argument 12.30 Samski stan, nan. 13.00 Formula 1:Zeltweg 16.00 Otroški zdravnik, nan. 17.00 Uspešna firma, amer. film 19.00 Športni krog 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills 90210, nad. 21.00 Melrose plače, nan. 22.00 Športna scena 23.15 Argument 23.45 Formula 1: Zeltvveg 01.45 24 ur, pon. 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 EPP/Vabimo k ogledu 10.05 619. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.30 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: Risanke 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05 POT V AVONLEA, 78. del nadaljevanke 20.55 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE;ODDAJATVM - K12 MEŽICA 21.25 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 21.55 NAJ SPOT DNEVA 22.00 REGIONALNE NOVICE 22.05 HOROSKOP 2ž.i0 TV iZLGŽSA 22.15 VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 22. septembra SLOVENIJA 1 09.40 Zmenki, 3/16 10.00 Neuravnovešena ženska, amer. film 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.40 Zoom 14.40 Ljudje in zemlja 15.10 Moški, ženske 15.55 Dober dan, Koroška 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček 17.25 Pouka je konec, 4/13 17.40 Mejniki, 17/50 18.00 Po Sloveniji 18.30 EPP 18.40 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Mednarodna obzorja 21.00 Homo turisticus 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Hudsonova ulica, 12/21 23.05 Barva večera, amer. film 00.35 Osmi dan 01.05 Videoring SLOVENIJA 2 11.50 Na potep po spominu 12.55 Znanje je kljup 13.25 Šport v nedeljo 14.10 17. srečanje tamburaških skupin Slovenije, 5. del 14.45 Smrtonosni izvir Mekonga, franc. dokum. oddaja 15.35 Obzorja duha 16.05 Mendelssohn strings, 2. oddaja 16.50 Sedem smrtnih grehov, 1/7 17.40 Pacific drive, 51. del 18.05 Love Joy, 2/13 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Simpsonovi, 83/92 20.00 Banan ni, 2/10 20.55 Kri na snegu - vojna v Rusiji, 4/10 21.45 POMP 22.45 Brane Rončel izza odra 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 13.45 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 00.00 01.00 08.30 09.30 09.50 10.10 10.35 11.10 11.40 12.05 12.35 12.40 14.10 17.00 Santa Barbara, nad. Zaliv ljubezni, nan. Otroški zdravnik, nan. POP kviz Športni krog Športna scena Beli očnjak, nan. Umor, je napisala, nan. Santa Barbara, nad. POP kviz Cosby, nan. Obalna straža, nan. 24 ur Pred sodnikom, amer. film Detektivka Lea Sommer, nan. Umori s trikom, nan. Teksaški mož postave, nan. 24 ur, pon. OTROŠKI MIŠ MAŠ 618. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE ODDAJA LOKA TV GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 619. VTV MAGAZIN GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO EPP JAKOB Ž97: IDRIJCA, REKA MOJE MLADOSTI, 2.del zabavno glasbena oddaja GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO POT V AVONLEA, ponovitev 76. dela nadaljevanke 17.50 FESTIVAL BREŽICE 97: posnetek koncerta - ZLATA DOBA ŠPANIJE IN PORTUGALSKE - PESMI IN PLESI JUDOVSKIH SKUPNOSTI AMERIŠKO SRCE, ameriški film POT V AVONLEA, ponovitev 77. dela nadaljevanke HOROSKOP VlUtCSmAM! dO 24.00 18.35 20.05 20.55 21.00 TOREK, 23. septembra SLOVENIJA 1 10.00 Love Joy, 2/13 10.50 Vse kar si želiš, amer. film 12.45 Homo turisticus 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 13.35 Ptujski festival 15.05 Mednarodna obzorja 15.55 Mostovi 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.25 Med vetrom in vodo, 7/8 17.40 Zlati prah 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Povečava 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Kir Royal, 4/6 23.40 Svet poroča 00.10 Studio city 01.00 Videoring SLOVENIJA 2 11.35 13.40 14.10 14.40 15.05 15.35 16.25 16.55 17.45 18.10 19.00 19.30 19.55 21.30 22.00 23.05 23.55 Sobotna noč Dlan v dlani Recept za zdravo življenje Murphy Brown, 20/25 Osmi dan Kri na snegu, 4/10 Slovenski magazin Banan ni, 2/10 Simpsonovi, 83/92 Havajski detektiv, 14/25 Prisluhnimo tišini Pacific drive, 52. del Polzela: evropski pokal v košarki; KOVIN.SAVIN.POLZELA:AP OLLON, prenos Opus Portret Davida Ojstraha Brahmsov violinski koncert Opus mm 07.00 10.00 11.00 12.00 13.00 '13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 00.00 01.00 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Umor je napisala, nan. Umori s trikom, nan. POP kviz Glavni kuhar, nan. Obalna straža Beli očnjak, nan. Umor je napisala, nan. Santa Barbara, nad. POP kviz Cosby, nan. Obalna straža na kolesih, nan. 24 ur Izginula v noči, amer. drama, 1/2 Sedma nebesa, nan. Obraz tedna Umori s trikom, nan. Teksaški mož postave, nan. 24 ur, ponovitev kanali 09.30 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE, ODDAJA TVM-K12 MEŽICA 10.00 EPP/ Vabimo k ogledu 10.05 POT V AVONLEA, ponovitev 78. dela nadaljevanke 10.55 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM: RISANKE 19.30 19.35 20.00 20.05 20.25 20.45 21.10 22.50 22.55 23.00 23.05 23.10 TV iZLužBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 620. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST NOGOMET: RUDAR -PRIMORJE, posnetek tekme NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 620. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 24. septembra SLOVENIJA 1 11.45 Havajski detektiv, 14/25 12.35 Prelomni trenutki zgodovine, 6/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.45 Res je! 15.10 Svet odkritij, 1/9 16.00 Slovenski utrinki 17.00 Obzornik 17.10 Erazem in potepuh, 5/5 17.45 Portret 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Poslednja odločitev, nemška drama 21.15 Parlamentarna križpotja-. 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.45 Grace na udaru, 4/25 23.15 Nebo ve, gospod Allison, amer. film SLOVENIJA 2 11.40 11.10 11.40 12.45 13.35 14.05 14.30 15.20 16.10 17.10 17.40 18.05 18.30 19.30 20.00 21.50 22.20 Svet poroča Prisluhnimo tišini Portret Brahmsov violinski koncert Opus Hudsonova ulica, 12/21 National geographic, 11/20 Studi city Kir Royal, 4/6 Pacific drive, 52. del Hoganova druščina, 10/26 Filmski triki Karaoke Pacific drive, 53. del Ljubljana: evropska liga v košarki; UNION OLIMPIJA:AEK, prenos Orchestra di Padova e del Veneto Nemški komorni orkester iz Frankfurta 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Umor je napisala, nan. 12.00 Umori s trikom, nan. 13.00 POPkviz 13.30 Obraz tedna 14.00 Sedma nebesa, nan. 15.00 Beli očnjak, nan. 15.30 Umor je napisala, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 POPkviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Obalna straža na kolesih, nan. 19.30 24 ur 20.00 tgeguila sunrise, amer. film 22.00 Pri nas doma, nan. 22.30 Taksi, nan. 23.00 Umori s trikom, nan. 00.00 Teksaški mož postave, nan. 01.00 24 ur, ponovitev , kanali 27 46 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.00 620. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.20 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.25 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.45 ŠPORTNI GOST 11.10 NOGOMET: RUDAR- PRIMORJE, posnetek tekme 12.50 TV IZLOŽBA 12.55 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19 00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 POT V AVONLEA, 79. del nadaljevanke 20.55 NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop in dance glasbi 21.55GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.20 NAJ SPOT DNEVA 22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in FTTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 S!T, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinarji). Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STLOO MREŽA Tisk in odprema: MA-TISKd.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrSCen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 18. septembra 1997 MODRO MMU& KRONIKA KAK ČAS 13 V Skalah voznik izgubil oblast nad vozilom V sredo, 10. septembra, je ob 20.40 24-letni Aleksander Z. iz Velenja vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Skal proti Velenju. V ostrem desnem preglednem ovinku je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na levo bankino. Pri tem je vozilo začelo bočno drseti v smeri vožnje po levem voznem pasu. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila 33-letni Edi R. iz Velenja in prišlo je do trčenja. V njem se je Aleksander Z. hudo poškodoval, Edi R. pa lažje. Na vozilih je nastalo za okoli 800.000 tolarjev gmotne škode. Z avtomobilom v motorista V torek, 9. septembra, se je ob 19.30 huda nesreča pripetila na dovozni cesti k stanovanjskemu bloku v Šaleku. 30-Ietna Lidija Č. iz Pesja je z osebnim avtomobilom vozila po dovozni cesti. Ko je zavijala levo na parkirni prostor, je s kolesom z motorjem pripeljal nasproti 14-letni David D. iz Šaleka. Zaradi trčenja, do katerega je prišlo, je motorist padel po vozišču in se hudo poškodoval. Nesrečno prehitevanje V ponedeljek, 15. septembra, je ob 20.15 30-letni Jože T. iz Šaleka vozil motorno kolo s Konovega proti Hrastovcu. Med prehitevanjem osebnega avtomobila je izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču. V nesreči se je voznik motornega kolesa hudo poškodoval, njegov sopotnik 27-letni Stanko R. iz Velenja pa lažje. Vlomilec pri Metki V noči na petek, 12. septembra, je neznanec vlomil v gostinski lokal Metka v Skalah. Odnesel je TV sprejemnik, radiokasetofon, več zavitkov različnih cigaret, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, žvečilnih gumijev in nekaj vložene zelenjave. Metko P. je oškodoval za vsaj 500.000 tolarjev. Rop v Starem Velenju V soboto, 13. septembra, so okoli 1. ure zjutraj neznanci na Starem trgu v Velenju fizično napadli Gorazda P. iz Velenja in mu vzeli denarnico z dokumenti in denarjem v vrednosti 10.000 tolarjev. K. iz Dolenje vasi v bližini mostu čez potok Bolsko ustavil Janka Š. iz iste vasi, ki se je pripeljal s kolesom z motorjem. Janko je padel, Dušan pa ga je na silo zvlekel 10 metrov stran in mu iz hlačnega žepa vzel denarnico, v kateri je bilo 2.000 tolaijev. Denar je vzel, denarnico pa mu vrgel in pobegnil. Kje je razpelo? V dneh do ponedeljka, 15. septembra, je neznani tat iz kapelice v Andražu nad Polzelo ukradel okoli 100 let staro leseno razpelo. Lastnika Braneta B. je oškodoval za okoli 100.000 tolarjev. Vlom v Kamenčah V noči iz sobote na nedeljo, med 13. in 14. septembrom, je neznanec vlomil v trgovino Metke M. v Kamenčah. Odnesel je več zavojev različnih cigaret, kavo, nekaj ročnih gospodinjskih aparatov ter telefon. Lastnico je oškodoval za okoii 200.000 tolarjev. Poskus umora V sredo, 10. septembra, okoli 14. ure je prišlo do prepira in pretepa v Praprečah. Franc K., doma v tem kraju, se je pripeljal z osebnim avtomobilom na dvorišče domačije Antona P. v Praprečah in takoj se je začel prepir. Med prepiranjem je Anton z roko skozi okno osebnega avtomobila udaril v obraz Franca P. Ta je izstopil in z Antonom sta se začela prerivati ter valjati po tleh. Pri tem je Anton s sekiro zamahnil proti Francu in ga zadel v zapestje desne roke. Hudo poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Oropal sovašča-na V soboto, 13. septembra, je okoli 17. ure 19-letni Dušan Varno v šolo in iz nje Velenjski policisti so izdelali poročilo v zvezi z akcijo »varno v šolo in iz nje«, ki sojo posebno skrbno izvajali v prvih dvanajstih dneh septembra. Opravili so 25 obiskov v šolah, 16 pogovorov z mentorji prometne vzgoje, na osnovnih šolah izvedli 8 predavanj na temo prometa, po varnih poteh spremljali 12 razredov prvošolčkov, ustavili in kontrolirali 984 vozil in voznikov, 5 šolskih avtobusov, 91 ur radarsko nadzorovali hitrost. V tem času se je pripetilo 35 prometnih nesreč, 1 s hudimi telesnimi poškodbami udeležencev in 3 z lažjimi, v nobeni od teh niso bili udeleženi otroci, v treh pa so bili mladoletniki. Objestna vožnja Velenjčanke Voznico komaj ukrotili Precej problemov policistom, k sreči pa ne tudi hujše nesreče, do katere bi lahko prišlo, je v soboto, 13. septembra, s svojo objestno vožnjo iz Maribora proti cestninski postaji in do počivališča Zima povzročala 37-letna M.K. iz Škal. Malo po 14.20. uri je bila z osebnim avtomobilom najprej udeležena v prometni nesreči v Mariboru, od koder je pobegnila. Na cestninski postaji v Hočah je med begom podrla več usmeijevalnih stožcev, nato pa po levi polovici ceste, namenjeni za vožnjo vozil iz nasprotne smeri, nadaljevala vožnjo in močno ogrožala varnost udeležencev v prometu. Policistom je nenavadno voznico, ki je med vožnjo tudi dvakrat trčila v službeno vozilo policije, uspelo ustaviti šele na počivališču Zima. Zoper voznico bodo policisti podali tako kazensko ovadbo kot predlog sodniku za prekrške. Med nami vse več »trave« Prekrški in kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili so že vsakodnevni pojav. Čeprav vemo, da policija odkrije samo delček tega dogajanja, pa je tisto, kar odkrije, včasih precej. Žalski policisti so v zgodnjih sobotnih urah, 13. septembra, v Sv. Lovrencu ustavili in kontro- SOtfCLTRADE SVIT d.o.o. Šaleška 7, tel. & fax: 063/852-377 TRGOVINA IN SERVIS AVT00PTIKA IN VULKANIZERSTVO NA ZALOGI ŽE VSE DIMENZIJE ZIMSKIH GUM! Del. čas: vsak dan od 8.-18. ure, ob sobotah od 8.-13. ure. Ob praznovanju občinskega praznika Mestne Občine Velenje iskreno čestitamo ! lirali osebni avtomobil. Med prtljago so v nahrbtniku našli kilogram sumljive snovi, za katero je kasneje preliminarni test pokazal, da gre za marihuano. Kot so ugotovili, je bil uspešen pridelovalec mamila 20-letni Damjan Č. Sumljivo snov so mu zasegli, zoper njega pa podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. Dober mesec pred tem, 8. avgusta, pa so velenjski policisti na podlagi klica neznane ženske, ki se ji je zdelo čudno ravnanje voznika osebnega avtomobila, ki je ustavil pred Ljubljansko banko na Rudarski cesti, in dveh fantov, ki sta pristopila, zasegli 395 gramov marihuane. Zoper Sebastjana P. iz Velenja, v njegovem avtomobilu so mamilo našli, so že napisali kazensko ovadbo. HCM OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 2380 SLOVENJ GRADEC, Pod grodom 4 telefon 0602/42-051, telefaks 42-153 UGODNE SEJEMSKE CENE oblazinjenega pohištva, vzmetnic in ležišč v času 30. MOS od 12. do 21. septembra 1997 CELJE - hala H, razstavni prostor 8 VER0NA BOR Obiščite nas: v MARIBORU v blagovnici KLAS na Teznu, Ptujska c. 97, telefon 062/422-552, v SLOVENJ GRADCU, Pod gradom 4, telefon 0602/44-185, v NOVEM MESTU, Košenice 65a, telefon 068/321-674, v DIVAČI, Lokev 189b, telefon 067/67-615, v LJUBLJANI, Tbilisijska cesta 83, telefon 061/123-38-45. KOVINOTEHNA Prodajni center v Velenju Kidričeva 2 b, tel.: 063-863-413 ie 390.- SIROKA PONUDBA BLAGA PO SEJEMSKIH CENAH ! Sušilni stroj, Gorenje Hladilnik 1401, Gorenje iS SUPER CENA 28.590. Garnitura nerjavne posode , 7/1 PVC zaboj super cena o\ n -Zložljivi I--- samo 14 NAS CAS OBVESCEVALEC 18. septembra 1997 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Zdenko Sevšek, Velenje, Jenkova c.št. 9 in Samira Sinanovič, Devetak, Republika Bosna in Hercegovina. Marija Ocepek, roj. 1955, Velenje, Maderjeva ul.št. 1; Mihael Preprotnik, roj. 1940, Solčava št. 16; Jožef Močnik, roj. 1939, Skorno št. 134; Stanislav Tepeš, roj. 1923, Ljubečna, Na travniku št. 7; Friderik Martine, roj. 1931, Celje, Drapšinova ul.št. 15. Upravna enota Žalec Poroki: Zvonko Brlič, Miklavž na Dravskem polju in Brigita Šmajs, Braslovče; Robert Janežič, Prekopa in Marjeta Gojznikar, Pongrac. Božeslava Krumpak, stara 45 let, stroj, šivilja, Šešče pri Preboldu št. 44; Marija Šoster, stara 88 let, upokojenka, Prebold, Na zelenici 12; Ljudmila Bolite, stara 62 let, upokojenka, Liboje št. 91; Sergej Gominšek, star 32 let, Prebold, Graščinska ul. ■■■p^riHHRR KS MH rl ril M\W ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 8. septembra do 14. septembra 1997 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na obmoeju Mestne obeine Velenje, Obeine Šoštanj in Obeine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. 12.9. AMP Šoštanj 170 mikro-g/m3 13.9. AMP Šoštanj 260 mikro-g/m3 13.9. AMP Graška g. 170 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 8. septembra do 14.septembra 1997 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. | «8.9. □ 9.9. «10.9. «11.9. 012.9. ■ 13.9. ■ 14.9. | KINO A DOM KULTURE VELENJE Petek, 19. septembra ob 24. uri Predpremiera! MOŽJE V ČRNEM -sci-fi, komedija. Režija: Barry Sonnenfeld Vloge: Tommy Lee Jones, Will Smith Dolžina: 98 minut Dva posebna agenta pri tajni vladni organizaciji skrbita za to, da nezemljani, ki so se preselili na Zemljo ne bi počeli prevelikih neumnosti. Velik filmski hit. V Sloveniji prvi startni vikend več obiskovalcev kot Dan neodvisnosti. Posebni specialni efekti, znanstvena fantastika in črn humor! Cena vstopnice: 600 SIT. 8. PIKIN FESTIVAL PIKIN FILMSKI MARATON v soboto, 20. septembra - slovenski film: ob 9. in ob 15. uri SREČA NA VRVICI ob 11. in ob 17. uri UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA ob 13. in ob 19. uri BABICA GRE NA JUG V nedeljo, 21. septembra -tuji filmi: ob 9. in ob 15. uri TRNULJČICA - Diesneyeva risanka. ob 11. in ob 17. uri BABE - avstralska komedija, ob 13. in ob 19. uri ALASKA - avanturistični. Cena vstopnice: 200 SIT za otroke, 300 SIT za odrasle Filmi v septembru: RELIKVIJA -26.9. (21.00)m, MOŽJE V ČRNEM -27. 9. (23.00) in 28.9. (10.00). Rezervacije vstopnic: vsak delavnik na tel.: 856-384 (Kino) od 8. do 14. ure ier na tel.: 862-002 samo eno uro pred predstavo! POGREBNA SLUŽBA, CVETLICARNA IN KAMN0SESTV0 NOVO, NAJNOVEJŠE, NAJKVALITETNEJŠE IN NAJCENEJŠE lz Pariželj pri Braslovčah M0RANA V pogrebni službi MORANA smo se odločili, da osnovni - klasični in žarni pogreb odslej pri nas ne staneta popolnoma nič! Prav ste slišali - ne nasedajte govoricam -za osnovni pokop pri nas ne boste odšteli niti tolarja. POGREBNA SLUŽBA MORANA Tel.: 063 / 720 - 660, 720 - 662, 720 - 003 ČETRTEK,18. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 19. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 20. septembra: .6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 21. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 22. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avtomoto hereov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 23. septembra: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 24. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.00 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. mali OGLASI STAREJŠO HIŠO V NAZARJIH PRODAMO. Cena po dogovoru. Telefon 858-455. KATRCO ZELO UGODNO PRODAM. Telefon 865-473. KLAVIRSKO HARMONIKO MELODIJA, 80 basno, rdeče barve, prodam. Telefon 893-371. ŠROTAR ZA KORUZO PRODAM. Telefon 894-548. PRODAM R-4, letnik 87, reg. do 98/2. Telefon 833-466 ali 853-095. 44 LETNA 163/57 z VŠI želi spoznati urejenega vdovca do 48 let za iskreno prijateljstvo in druženje. Pisne ponudbe s sliko na upravo lista pod šifro "V DVOJE". Odgovor sledi. Kadilci in alkoholiki izključeni. KUPIMO TELETA starega od 7 do 10 dni. Telefon 851-906. BIKCE, stare po 10 dni, prodam. Matjaž Hrastnik, Lajše 195, Šoštanj. ODKUPUJEMO DELNICE SKLADOV IN GORENJA po najvišjih cenah.Telefon 062-631-164, od 9-16 ure. IŠČEM ŠTUDENTKO, ki me vzame za sostanovalko v Ljubljani. Prednost Bežigrad. Proti usluga: olajšava pri prevozih. Telefon 855-061. 60 LITRSKI SOD in kad za grozdje, prodam. Telefon 856-211. V ČATEŠKIH TOPLICAH oddam prikolico z vikend hišico, plačilo ugodno. Telefon 856-603. PREŠO polavtomatsko, enobrazdni plug, navadno 31 prikolico, traktor Zetor 35 11, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 882-575. DVA OTROŠKA VOZIČKA in hojco, prodam. Telefon 863-459. NOVO AVTOMOBILSKO PROKOLICO z atestom, prodam. Telefon 722-151. DIATONIČNI HARMONIKI SITAR, duri C, F, B, CIS, FIS, H, prodam. Telefon 882-399. ROLETE, ŽALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 063-471-943. ODDAM MLADE MUCE. Telefon 850-950 ali 852-766. KUPIM RABLJEN ŠTEDILNIK. Telefon 854-340, zvečer. NAJAMEM ALI KUPIM večje stanovanje v Velenju. Telefon 854-340. V NAJEM ODDAM prostor velik cca 180 m2, primeren za avtoličarstvo in av-tomehanično delavnico oz. skladišče. Telefon 856-925. SVEŽE VARAŽDINSKO IN HOLANDSKO ZELJE prodam po 25 sit/kg. Po želji ga zribamo. Telefon 722-396 ali naslov Novak, Orova vas 13, Polzela. OBNOVLJEN MOPED, 4 brzine in kitaro za začetnike, zelo ugodno prodam. Telefon 881-082. DVOSOBNO STANOVANJE, 63 m2, prodam. Telefon 857-705. OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, globok in športen, prodam. Telefon 861-967. SERVIS IN MONTAŽA ROLO ROLET, žaluzij, lamelnih zaves ter izdelava in montaža harmonika vrat. Telefon 882-216, Marko Zaveršnik, Primorska 5, Šoštanj. LIKALNO PREŠO zelo ugodno prodam. Telefon 882-942, interna 18 ali 895-197, Vera. FORD ESCORD DZIJA, dizel, let. 93, tračno žago za razrez hlodovine, brusilni stroj za tračne žage, ugodno prodam. Telefon 892-335. VELENJE, GLAVNA ULICA. Oddam nove, večje, poslovne prostore z lastnim parkiriščem. Telefon 852-996. MALO STAREJŠI, POŠTENI GOSPE, s šoferskim izpitom, brezplačno nudim stanovanje, v pritličju, v svoji hiši. Telefon 856-674. IZGUBIL SE JE SIVI PUDEL. Poštenega naditelja prosimo, da ga proti na- gradi vrne. Telefon 853-708. MIZARSKI, KOMBINIRAN, SKOBELNI STROJ PRODAM. Telefon 882-687. V MOZIRJU PRODAM HIŠO in zazidalno parcelo. Telefon 832-756. ZELJE ZA KISANJE PRODAMO, po želji ga tudi zribamo. Šibanc, Spodja Črno-va, telefon 857-219. ZAZIDLJIVO PARCELO za hišo, kupim. Telefon 0609-637-322. VIKEND (MANJŠA KMETIJA) na Lomu 2 km iz Topolšice, (tudi po parcelah), prodam. Telefon 892-240. JUGO 45, letnik 89, prodam za 2000 dem na novo reg. Telefon 862-089 ali 861-643. NAJUGODNEJŠI GOTOVINSKI ODKUP delnic Gorenja "G" vsak dan od 14. do 16. ure v prostorih AMD Velenje. Prosim za najavo vašega obiska.lnformacije - svetovanje - pojasnila o delničarstvu. Za gotovino odkupujemo tudi vse vrste ostalih delnic. Telefon 0602-41-466 ali 041-668-207. VW TRANSPORTER PRODAM, letnik 5/95 od I. lastnika. Telefon 063-882-544. ŠEST MESECEV BREJO TELICO SIMENTALKO prodam in moped Tomos štiri brzine. Telefon 885-938. DVOSOBNO ALI TROSOBNO STANOVANJE v centru Velenja kupim. Telefon 861-027. OMEJENO KOLIČINO KVALITETNEGA GNOJA poceni prodam. Rezervacije telefonu 863-234. TEČAJ NARAVNEGA ZDRAVLJENJA - REIKI, ki bo dne 27. in 28.9. v Velenju. Telefon 853-064, od 16. do 17. ure. PUJSKE 25 do 50 kg prodam. Telefon 893-552, Škale. ODDAM DVOPOSTELJNO SOBO, souporaba sanitarij, poseben vhod. Telefon 852-541. DOMAČE GROZDJE PRODAM. Telefon 856-982. V ŠENTILJU PRI VELENJU prodam manjšo kmetijo. Lahko tudi po parcelah. Telefon 063-855-098. PIANINO PETROF PRODAM. Telefon 852-274. GROZDJE IZABELA (stara sorta) 300 kg, prodamo. Telefon 853-189. VIKEND PRODAM. Telefon 865-003. NEMŠKE OVČARJE, mladiče, stare 2 meseca, z rodovnikom prodam, tel.: 851-490, 850-795. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE sporoča, da bo v nedeljo dne 21.9. prodajala mlade kokoši nes-nice, rjave, stare 6 mesecev, cepljene, od 8. do 8.30 v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. Zapustil nas je dragi mož, oče, tast in stari ata FRANC LIPIČNIK 2.12.1935 - 10. 9.1997 Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili naklonjeni in nam ob slovesu izkazali spoštovanje ter nam v težkih trenutkih pomagali. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi našega Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite ter spomnite se, kako hudo sem jaz trpel, zato le večni mir mi zaželite. JOŽETA MOČNIKA 12. 4.1939 - 7. 9.1997 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, mu poklonili cvetje, darovali za svete maše, sveče, lepo pesem in besedo. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, gospodu dr. Pirtovšku za pomoč ob bolezni, kolektivu PLP, RLV Hvala tudi vsem sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI 18. septembra 1997 OBVEŠČEVALEC KilS CAS 15 POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8, 3320 VELENJE TELEFON: 063 / 858 - 226, MOBITEL 0609 / 636 - 939 - POGREBNE STORITVE V CELOTI - PREVOZI - UREDITEV DOKUMENTACIJE - NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO Temna zavesa se je spustila čez pomladni sijaj (S. Trobiš) HELENI IN ROKU v spomin Dijaki in učitelji Šolskega centra Velenje. ZAHVALA O Ob boleči izgubi dragega sina in brata v RADOTA - KONRADA SUHOVRŠNIKA 1966 - 1997 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, sveče, tistim, ki so nam izrekli sožalje, tistim, ki tiho sočustvujejo z nami in vsem tistim, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. ž žalostjo v srcu - vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža RUDLOFA VOIGTA 5. 6.1931 - 4. 9.1997 se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja: sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, predvsem pa šaleškemu gospodu župniku za slovesno mašo, pevcem za izpete žalostinke, pogrebnikom za lep sprevod in gostilni Verdelj za dobro postrežbo. Se posebej se zahvaljujem družinama Boček in Vrčkovnik za ves trud in pomoč, ki so mi ju izkazali v težkih trenutkih. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala in bodimo drug za drugega dobri v slabem in dobrem. Ljudmila Voigt Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko Tebe smo imeli, a zdaj Te od nikoder ni. Solza, žalost, bolečina Te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. V SPOMIN 21. septembra bo minilo eno leto žalosti, ko smo Te tragično izgubili, ljubi sin in brat MITJA REHAR iz Pariželj 4.11.1974 - 21. 9.1996 Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu, prinašate cvetje in mu prižigate svečke. Pogrešamo te! Ati, mamica in brat Uroš Zapustil nas je mož, oče in dedi MILAN SELIC Slovo so nam olajšali sorodniki, prijatelji in znanci. Hvala vsem! Posebna zahvala pa velja osebju urološkega oddelka Bolnišnice Slovenj Gradec, dr. Koršiču in dr. Zubrovi za pomoč v boju z dolgotrajno boleznijo. VSINJEGOVI ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, sestre, ome in tašče MARIJE GROBELNIK 23.11.1921 - 8. 9.1997 se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, predvsem pa osebju Doma za varstvo odraslih, ki soji lajšali bolečine v zadnjih mesecih njene bolezni. Hvala pevcem za odpete pesmi in gospodu župniku za opravljen obred. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame MARIJE OCEPEK rojene Trnek 25. 3.1955 - 9. 9.1997 Srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen ker Te več med nami ni. Iskrena hvala vsem, ki ste ji ob slovesu izrazili spoštovanje, ji darovali cvetje, sveče in z nami delili hudo bolečino. Zahvaljujemo se vodstvu O.Š. Šalek in 8. C razredu, osebju Bolnišnice Topolšica ter dr. Tomažu Slaviču za lajšanje bolečin. Posebno se zahvaljujemo PGD Šalek, sodelavcem Kuhalni aparati Gorenje, Premogovniku Velenje -Jamomerstvu ter Jamski reševalni postaji Premogovnika Velenje. Iskrena hvala govornikoma gospodoma Stropniku in Goršku za izrečene poslovilne besede ter gospodoma župnikoma za opravljen obred. Za nesebično pomoč pa se zahvaljujemo sosedom Ocepkovim in Lamotovim. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Strti, objokanih src smo se v nemi bolečini še zadnjič poslovili od ljubljenega moža, očija, dedija in pradedija JOŽETA JEŽOVNIKA iz Šoštanja rojenega 19.2.1911 Zdaj, ko ugasnilo Tvoje zlato je srce in za vedno se sklenile, Tvoje pridne so roke, ko za vedno je utihnil Tvoj korak. Ostala v srcih naših je praznina, tiha, nema bolečina in spomin na Tvoje dobro je srce boleč spomin na Te, ki ljubljen si iskreno in ljubezen svojo, vsak dan vsem nam daroval. Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, vsem prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih boleče izgube stali ob strani. Iskrena hvala dr. Pirtovšku za dolgoletno zdravljenje. Hvala gospodu dekanu Pribožiču za tako ganljiv govor in cerkveni pogreb. Najlepša hvala za nepozabni govor gospodu Gorograncu. Hvala gospodu Topolšku za nošenje žare. Hvala pogrebcem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Prisrčna hvala vsem, ki ste mu ob slovesu izrazili spoštovanje, darovali za svete maše, cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevskemu zboru in trobentaču, Obrtni zbornici Velenje, RK, ZB, DU Šoštanj. ŽALUJOČI VSINJEGOVI 16 NAS VAS OBČINA VELENJE PRAZNUJE 18. septembra 1997 Podjetje za urejanje prostora, d.d. Koroška 37/b, 3320 Velenje SPOROČILO DRUŽBE PUP VELENJE Sporočamo vam, da smo uspeli preoblikovati podjetje PUP Velenje v delniško družbo. To nam je uspelo predvsem zaradi zaupanja zaposlenih in bivših zaposlenih, ker so vložili svoj lastninski certifikat, ali pa celo svoj denar. Uspelo nam je tudi zaradi zaupanja Vas, spoštovanih občanov in občinskega vodstva, da ste nam poverili opravljanje javnih gospodarskih služb za zbiranje in odstranjevanje odpadkov, urejanje in čiščenje površin in številna druga naročila za polepšanje in ureditev vašega bivalnega okolja. Vodstvo družbe PUP Velenje je prepričano in odločeno, da bo družba tudi v prihodnje uspešna, saj se razvija v sodobno storitveno podjetje za ravnanje s komunalnimi odpadki in vzdrževanjem mestnih površin ter komunalne infrastrukture. Hvala za zaupanje! TO JE NASE OKOLJE, KI GA VSI OBREMENJUJEMO IN SAMO MI ČISTIMO, DA JE VEDNO LEPO Podjetje za urejanje prostora, d.d. Koroška 37/b. 3320 Velenje ob PčAzuiku c&čiNe veieuie VAM iskrene česmmc SEDEŽ PODJETJA: SALON VELENJE FORI d.o.o. Hrastovec 24, 3320 Velenje tel.: 063 893 884 tel./fax: 063 893 715 TRGOVSKO-PROIZVODNI CENTER SLOVENJ GRADEC (PROIZVODNJA, PRODAJA iN POOBLAŠČEN! SERVIS) FORI d.o.o. Celjska cesta 45, 2380 Slovenj Gradec Podjetje za fleksibilno organiziranje razvojnih idej s proizvodnjo in posredništvom M Mtretdes-Bens ZA PRAZNIK OBČINE VELENJE ISKRENO ČESTITAMO! Čestitamo za praznik občine Velenje! ATM A d.o.o. AVTOMATIZACIJA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV SLOVENIJA 3320 VELENJE, Prešernova 8, tel.:+ 386 (0)63 861-129, 864-416 Fax: + 386 (0)63 861-843 NADZOR-VODENJE PROCESA a /Ga -inženiring, projektiranje -izvajanje in nadzor del -vzdrževanje ■ .. ** Sr * S iT 4 ti J - • I Htt. Ste r j \ g Prijetno praznovanje! 18. septembra 1997_OBČINA VELENJE PRAZNUJE_KAS VAS 17 OBČANOM IN OBČANKAM MESTNE OBČINE VELENJE OB PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO! PREMOGOVNIK VELENJE Sedanjost preteklih stvari je spomin. Sedanjost sedanjih stvari je pogled. Sedanjost prihodnjih stvari je pričakovanje. Preživimo praznik skupaj! Naše darilo za praznik, za vas cenjene dame in gospodje - nova trgovina Mura European Fashion Design in ERA z roko v roki Ih vabita v novo ekskluzivno trgovino od sobote, 20. septembra (v prostorih ERA Sodobna oprema) Največja izbira Murinih kolekcij CARNIOLUS; LE ONA in JAGUAR v v Šaleški ter Savinjski dolini in na Koroškem! 18 NilS VAS _, RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * Ponedeljek v časopisni redakciji Kaj je panika in kaj gneča, se je v zadnjih dneh (in se bo še najbrž kakšen dan) dalo videti v naših prostorih, radijskih in časopisnih. Najbolj očitno je bilo v ponedeljek. Toliko dogodkov na kupu, toliko dogajanja ... Nas pa natanko toliko, kot nas je, prej kakšen preh-lajeni manj. Že napoved dogajanja in prireditev v občini Velenje ob prazniku je bila dolga dve strani, pa celjski obrtni sejem se dogaja in občina Šoštanj napoveduje, da bo praznik počastila, kot se spodobi, v dolino spet prihaja Pika ... Kar pazljiv je treba biti, da se ne zalomi, da se vse dogovori in da je glavnina časopisa, kije danes pred vami, končana. Čisto drugače teče življenje na Primorskem, v Brdih, je polna vtisov ugotavljala oblikovalka Janja Košuta Špegel, ki je konec tedna izkoristila za to, da je domačim pomagala trgati. Nina Jug se je, ko se ni videla izza mize, polne papirja, po- čutila krasno, če jo je po počut-ju kdo sploh imel čas povprašati. Ta - krasno - se je sicer slišal naučeno, vseeno pa je prijetno zvenel. Irena Berzelak, ki je bila »službeno« na celjskem sejmu, se je nad njim odkrito navduševala. Stane Vovk je delal posnetke Šoštanja, kmalu jih bo potreboval. Tam, od koder je bil najlepši razgled, je bilo veliko grmičevja. »A so v Šoštanju tudi klopi?« je spraševal, ko seje vrnil. »So, pa še samo Velenjčane napadajo,« ga je prestrašila Bojana Špegel. Peter Rihtarič - Pec je imel le 30 sekund na voljo, da je povedal, kako je v Gardalan- du, Janez Plesnik pa še toliko ne, da je opisal prelesti mozir-skega gaja, in to kljub temu da je mednarodna razstava rezanega cvetja že ovenela. Pogrešamo pa zadnje čase Bogdana Mugerleta. Nič se ne oglaša. Zdaj, ko se ukvarja z vrtnarstvom, ga pot vse redkeje pripelje do nas. Morda bo potem več časa, ko bo pridelke pobral, kdo ve? Na ta čas se vse pogosteje zgo-varjamo. Ga ni, pravimo. Pa bi se morda našel, če bi ga iskali. Ampak v ponedeljek se v naši redakciji gotovo ni izgubil. ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... PEARL JAM Video 'Jeremy" skupine Pearl Jam je postal predmet obravnave sodišča v Seatllu, na katerem poteka proces proti šestnajstletnemu Barryu Loukaitisu. Ta naj bi lansko leto v prostorih neke lokalne šole ubil kar tri ljudi. Dejanje naj bi, po besedah njegovega zagovornika, zagrešil v stanju bistveno zmanjšane prištev-nosti, k temu pa naj bi ga spodbudil omenjeni videospot skupine Pearl Jam. Video (ki je leta 1993 dobil nagrado VMA) govori o fantu, ki je streljal na svoje sošolce, potem ko so ga ignorirali in zaničevali tako oni, kot njegovi starši. Po besedah člana skupine Pearl Jam, Eddia Ved-dra, so navdih za to skladbo dobili po resničnem dogodku, ki se je pred leti pripetil v Texasu. SALTNPEPA Ženska raperska zasedba Salt'n'Pepa je pred meseci končala s snemanjem svojega novega, dolgo pričakovanega albuma z naslovom "Are you rady". Album, ki paca Shakurja se počasi začenjajo stvari v zvezi z njegovo smrtjo ja-sniti. Tupac Shakur je umrl pred letom dni, potem ko ga je v njegovem avtomobilu, ko se je vračal z boksarskega dvoboja Tyson - Lewis v Las Vegasu, smrtno ranil neznanec, ki je streljal na njegovo vozilo, ko je to čakalo v križišču. Policija je za umor osumila nekega temnopoltega Američana Orlanda Ander-sona. Na posnetku, ki ga je zabeležila varnostna kamera v hotelu MGM Grand v Las Vegasu le nekaj ur pred streljanjem na Shakurja, se menda vidi, da sta Tupac in njegov znanec Suge Knight Andersona pretepla. Policija domneva, da ima v rokah pravega morilca, vendar dvomi, da ji bo uspelo dobiti priče, ki bodo pripravljene pričati na procesu. MARIAH CAREY Mariah Carey se je s svojo najnovejšo skladbo "Honey" ponovno povzpela na vrh Billborardove lestvice. To je že njena dvanajsta skladba, ki je priplezala na vrh te ameriške lestvice, s čimer je ta simpatična pevka postavila rekord med ženskimi izvajalci popularne bo izšel kar štiri leta po izidu njihovega zadnjega izdelka "Very ne-cessary", bo v trgovinah konec prihodnjega meseca, čeprav dokončno potrjen datum to še ni. Skupina ima namreč kar nekaj težav s pogodbo z novo založbo Red Ant Re-cords. Prvi single s plošče je naslovna skladba, ki v teh dneh že doživlja svetovno premiera, največ pa se gorovi o skladbi z naslovom "Imagine", pri kateri kot pevka spremljajočih vokalov sodeluje tudi znana Sheryl Crow. 2 PAC Skoraj leto dni po smrti raperja Tu- glasbe. Sicer pa je neustrašna Mariah pokazala, da ji tudi pogum ni tuj. V videospotu zadnje skladbe je namreč sama, brez dvojnice, nastopila v nekaterih izredno nevarnih kaskaderskih prizorih. Sodeč po uspehu videa se ji je tveganje še kako izplačalo. m MiČ JAZZ VEČERI RADIA VELENJE V MAKU Radio Velenje in Max klub nameravata letošnjo jesensko sezono živih nastopov glasbenikov popestriti z zanimivo ponudbo jazzovskih večerov, ki se bodo v naslednjih mesecih vrstili v klubu Max. Sodelovanje, ki se je sicer že večkrat izkazalo za dobro, nazadnje pri organizaciji koncerta Candy Dulfer v Velenju, bo tokrat usmerjeno v pripravo manjših klubskih večerov, na katerih se bodo predstavili številni bolj ali manj znani jazzovski ustvarjalci iz Slovenije, pa tudi od drugod. Prvi od teh večerov se nam obeta že jutri, ko se bo v klubu Max predstavil odlični slovenski jazzovski kitarist Primož Grašič s svojim kvartetom. Kitarski virtuoz, katerega mojstrstvo smo v Maxu že lahko občudovali, sodi med najboljše slovenske jazzovske glasbenike, še bolj znan in priznan pa je v tujini. Je dobitnik mnogih nagrad in priznanj, med drugim tudi lanskoletnega Zlatega petelina. PRIMOŽ GRAŠIČ bo nastopil v klubu MAX jutri, v petek, 19. septembra ob 21.00 uri. Vabljeni! LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 14. septembra: 1. BRAJKO: Primorsko dekle 9 glasov 2. PETRIČ: Pohorje 8 glasov 3. SLAPOVI: Včeraj sem vince pil 6 glasov 4. VITA: Gorenjka 4 glasovi 5. ZUPAN: Vinski brat 3 glasovi Predlogi za nedeljo, 21. septembra: 1. CVERLE: Spet skupaj 2. KLAVŽAR: Kaj bi to 3. NAGELJ: Blejski kočijaž 4. PODKRAJSKI: Pokrita rihta 5. ZORKO: Kmečki fant ■ Vili Grabner / / GIP Vegrad Velenje razpisuje zbiranje ponudb za oddajo ta najem, z možnostjo odkupa, proizvodne prostore na lokaciji DOM 191 Selo. Prostori se primerni za proizvodnjo, servisno in trgovsko dejavnost. Proizvodna hala 2.1:34.,47 itira2 Aneks pritličja * pisarna 25,00 m2 * pisaroa * prdetiotea 7$@m2 ISjUmž ♦toptateap * sanitarij« špostaja 13.50 nC 15,50 iH«2 *m 6,70 im2 MRS) pSSffiif Aneks nadstropja: * jjediiniea 31 JO o>2 * ptsarraa ®jSQ «2 11*5 m? * pfeariita 14,40 m2 * pisarna U,10m2 * pisarn 7,7fl 02. psarniBi rtaetjji ME6RMD, iFtofi^iM&a M,, feiparM tanka. BREZPLAČNE POPOLDANSKE DELAVNICE v prostorih kluba PERISKOP 1, Kreativna delavnica vsak ponedeljek od 16. do 18. tire. -izctelaya drobnih izdelkov iz usnja. 2, Naši sopotniki psi -vsaik itoreik od 17. do 19. ure. -kako pravilno ravnamo s psi,, pti negujemo in druga vprašanja. 3, Kozmetična delavnica 17. uri. m dekorativna kozmetika obraza. A, Literarni nemiri ob sredah ©b 16. uri. poezije m pogovori ob njej. Klub iskalcev HHffHvi I /V\ |McDonald s jlMc^ORIVEl Pripelji! Naroči! Odpelji! ;McDrive-rji POZOR!!! Ob predložit« tega ',i MSlp s^ptemore 'V. taauwwol|i «<4>»naHtis sv Helenin Nagrajujemo v oddaji ZIV-ZAV vsako sredo ob 18. uri na Radiu Velenjel 18. septembra 1997 THE DRINKERS: ŽEJA Dobri dve leti po izidu njihovega prvenca je pred nami drugi album veseljaške litijske ročk skupine The Drinkers. Skupina, ki sicer živi in deluje od leta 1993 je za rdečo nit svojega zadnjega kompaktnega izdelka izbrala Slovencem precej domačo temo - alkohol. Ne le ime ansambla (The Drinkers), tudi naslov zadnjega albuma (Žeja) to že od daleč nakazujeta. Pravzaprav je bilo njihovo poslanstvo mogoče zaslutiti že z njihovim pojavom na slovenski glasbeni sceni pred nekaj leti, ko so se prvič predstavili s svojim imenom in po dveh letih izdali debitantski album s pomenljivim naslovom "Lepi in trezni". Skladbo s takim naslovom smo na prvem albumu iskali zaman. Izšla je šele na novi plošči, ko se je lahko odlično vkomponirala v njeno celotno podobo. Sicer pa gre pri sklad- . bi "Lepi in trezni" za pravi punkerski rock'n'roll, ki pri poslušanju potrdi asociacijo, ki se porodi ob naslovu skladbe. Ta namreč zveni kot para-fraza naslova ene prvih skladb Pankrtov, "Lepi in prazni". Drinkersi pa se tudi sicer radi naslanjajo na staro dediščino popularne glasbe in iz nje veliko črpajo. Podobno kot na prvem albumu, ko so v slovenski jezik prepesnili Bregovičevo "Tako ti je mala moja kad ljubi Bo-sanac" in po svoje obdelali staro slovensko popevko "Ko boš prišla na Bled", so tudi na novem izdelku poiskali navdih pri nekaterih znanih uspešnicah. Tako je skladba "Gnus" pravzaprav v slovenščino prestavljena rock'n' roll klasika Eddija Cochrana "Summertime Blues", "Deset majhnih jagrov" je (skoraj) istoimenska uspešnica nemške skupine Die To-ten Hosen, sposodili pa so si tudi znano skladbo kitarista Marka Lemer-ja "Lit'r vina". Najbolj znana skladba na albumu pa je nedvomono naslovna uspešnica "Žeja", ki je prav tako priredba napol ponarodele latinske pesmi Velasqueza Consuela "Besame mucho". Poleg omenjenih je na albumu še šest popolnoma avtorskih skladb, za katere je značilno, da se v njih bolj ali manj prepletajo pijanske teme in alkohol. Ta je tudi sicer za slovenske rockerje zelo hvaležna tema, saj se ga v vsaj eni od svojih skladb, lotevajo praktično vse domače ročk skupine od Pomaranče in Šank Ročka do Buldožerja, Pankrtov, Orlekov in še mnogih drugih. Izjema, ki morda ne sodi v kontekst zadnjega albuma Drinkersov, pa je skladba "Epitaf", ki so jo člani skupine napisali v spomin na preminulega slovenskega kitarista in člana skupine Zvezde, Andreja Gumilarja. m MiČ 18. septembra 1997 OBČINA VELENJE PRAZNUJE KilV ČAS 19 SINDIKAT PREMOGOVNIKA VELENJE Ponosni smo na naše preteklo delo in smelo zazrti v prihodnost. Srečno vsem na tej poti! Iskrene čestitke za praznik Mestne občine Velenje. Predsednik Jože Kožar presernova 8 - telefon 853-367 862-283 Izdelujemo projektno dokumentacijo individualnih stanovanjskih in počitniških objektov, obrtnih delavnic, industrijskih objektov, javnih objektov (šole, hoteli), športnih objektov (bazeni, igrišča, telovadnice). Za vse navedene objekte nudimo tudi kompletni inženiring od pridobitve lokacijske dokumentacije do izgradnje. VSEM OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO ZA PRAZNIK MESTNE OBČINE VELENJE! illulllfilll KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. Trg svobode 12, 3325 Šoštanj telefon (063) 882-567, 882-626 telefax (063) 882-261 Kupcem, poslovnim partnerjem in občanom občine Velenje čestitamo za občinski praznik ter jih vabimo v naše poslovalnice: - Mesnica in delikatesa Šalek (pri Pristanu), tel. 865-081 - Mesnica in delikatesa Velenje, Tomšičeva 10 b (pod OŠ MPT), tel. 851-454 - Mesnica Šoštanj (za Kajuhovim domom), tel. 882-527 - Kmetijska trgovina Šmartno ob Paki, tel. 885-124 - DE Turn (jabolka), tel. 856-574 - Kmetijska trgovina Velenje, Cesta talcev 2, tel. 863-780 HAitn D.o.O. Velenje Podjetje za upravljanje J s stanovanji d.o.o. Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 853-435, 863-502, 855-231 Fax: 063/ 852-405 .....■ L.■ • ■ ^iiliiMiiii' z na dom lahko še Čestitamo za p d.o.o. proizvodnja lesnih polproizvodov Partizanska 78, Velenje Telefon: 063/864-429, 853-312 int. 1393 Fax: 063/854-986 Nudimo vam veliko izbiro žaganega lesa, opravljamo žaganje po naročilu, prodajo decimiranih elementov in parketnih friz, lesnih sekaneev, drv in žagovine ter brušenje žaginih listov in drugih rezil. Čestitamo za praznil{o6čine VeCenje! 3 V * Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola * Poklicna in tehniška strojna šola * Poklicna in tehniška rudarska šola * Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti * Gimnazija * Višja strokovna šola * Dijaški in študentski dom SOLSKI CENTER VEEENJE Trg mladosti 3, 3320 Velenje Tel.: 063/853-181 Vsem občanom občine Velenje čestitamo za občinski praznik in želimo prijetno počutje v naši sredini! Dijaki, študentje, pedagoški in ostali delavci ŠC Velenje. i ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, Koroška 58, Velenje, Slovenija SI-3322 Velenje, p.p. 22, tel. 063 854 760, fax 063 856 351 v Čestitamo za praznik občine Velenje! AVTO CELJE 3000 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 Za lažjo odločitev vašega nakupa, vam predstavljamo nekaj osnovnih prednosti: * takojšnja dobava vozil in široka barvna paleta le-teh; FIAT - LANCIA, FORD, PEUGEOT in LADA * bogat asortiman nadomestnih delov * konkurenčne cene * dostopna lokacija * prijazno osebje * VELIKA IZBIRA NA ENEM MESTU ENO ČESTITAMO UI OBČINSKI PRfiZNIK MESTNE OBČINE VELENJE® Informacije: AVTO CELJE, VELENJE, Partizanska 3, Salon vozil; 063/851-060, prodaja nad. delov; 855-828 20 KAS VAS OBČINA VELENJE PRAZNUJE 18. septembra 1997 GRADBENO PODJETJE CELJE Ulica XIV. divizije 10, 3000 CELJE Tel.: 063 482-480 Telefax: 063 442-490 GRADIMO IN PRODAJAMO: A GRADNJA: stanovanjskih, obrtnih, industrijskih, energetskih, prometnih, hidrogradbenih, rudarskih in drugih objektov A PRODAJA: raznih vrst betona, gramoza in peska po ugodnih cenah A STORITVE: inženiring, komercialni posli in izdelava projektov Poslovnim partnerjem in bralcem čestitamo za praznik občine Velenje! PEČOVNIK d.o.o. KONSTRUIRANJE, PROIZVODNJA STROJEV, ORODIJ IN NAPRAV 3320 Velenje, Koroška 31 a, tel: 063/856-352, fax: 063/854-461 TEHNOLOŠKE TEHNIČNE REŠITVE ZA VAŠO VELIKOSERIJSKO PROIZVODNJO! VOSCMO ZA PčAZNIk O^CINB HRANILNO KREDITNA SLUŽBA m M ŠOŠTANJ ^T^ Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, Tel.: 882-587, 883-005 . V...V1 praznik našim zvestim v 4.j4.Wp za obcinsKi cjskrene cest**£ m, stranka® » 0StaU in ""_O 3odjetje za upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih prostorov J33V0VELENJE, Kardeljev trg 6 Tei:\Fax: 063 851-062, 0609 623-389 znik občine! Oh O *bornic3 Obrtna zbornica Velenje nudi svetovanje in strokovno pomoč na naslednjih področjih: ni" O O O o o o z> Stari trg 2 63320 Velenje Tel.: 063/861-185 Tel./fax: 063/856-503 i „ STATUSNA IN FINANČNA VPRAŠANJA DELOVNA RAZMERJA MARKETING IZOBRAŽEVANJE INFORMACIJSKI SISTEM STRATEŠKO SVETOVANJE OBRTNA ZAKONODAJA Čestitamo za praznik OBČINE VELENJE! Inženiring za Energetiko in Ekologijo, d.o.o. JAMOVA CESTA 20, 1111 LJUBLJANA telefon: 061/221419, 221327, telefax: 061/211676 organizacijske, ekonomske in tehnološke storitve, načrtovanja, raziskave, izdelava investicijskotehnične dokumentacije, zagotavljanje kakovosti, nadzor gradnje, usposabljanje kadrov CEE, d.o.o. je podjetje s priznanimi referencami v vlogi investitorskega in svetovalnega inženiringa na področju energetike in ekologije. Imamo predvsem izkušnje pri graditvi oz. rehabilitaciji termoenergetskih objektov ter s tem povezanimi ekološkimi sanacijami v R SLO. CEE, d.o.o. je sposoben realizirati projekt v imenu in za račun investitoija. vaš partner za ENERGETIKO IN EKOLOGIJO Čestitamo za praznik OBČINE VELENJE! Telekom^ Slovenije W POSLOVNA ENOTA CELJE Lava I 3102 Celje telefon: 063/421 -0 telefax: 063/421 -209 Vsem občanom, poslovnim partnerjem, predvsem pa našim cenjenim uporabnikom telekomunikacijskih storitev, iskreno čestitamo ob prazniku Mestne občine Velenje. Ker ste tudi Vi stopili na stran informacijskih zmagovalcev, Vas vljudno vabimo v naše TELETRGOVINE na Kidričevo 2 a v Velenju in na Cankarjevo 4 v Celju, kjer lahko na enem mestu dobite vse za telefoniranje. Naj Vam vse linije v življenju prinašajo srečo in zadovoljstvo. ŠPORTNO REKREACIJSKI ZAVOD rdeča dvorana 3320 Velenje,Šaleška 3 Tel.: 063/855 741,854 641 Fax: 063/854 641 *šport in rekreacija (igre z žogo, tenis, squash...) ^prireditve *bazeni *savna * *trim kabinet j 18. septembra 1997 OBČINA VELENJE PRAZNUJE KAK ČAS 21 Avtohiša JAKOPEC VELENJE, Kosovelova 16, tel.: 063/855-975, 864-380 CELJE, Mariborska 93, tel.: 063/411-909 Prijazno vas vabimo na testno vožnjo OPLOVIH VOZIL I četrtek, 18. septembra do 18. ure v našem salonu na Kosovelovi 16 v Velenju petek, 19. septembra do 18. ure na Mariborski 93 v Celju Morda vas bo testna vožnja prepričala, da tudi vi izberete katerega od OPLOVIH lepotcev. POSEBNA UGODNOST ZA NAKUP V ČASU MEDNARODNEGA OBRTNEGA SEJMA. OPEL MOJ NASLEDNJI AVTO Čestitamo za praznik OBČINE VELENJE! Trg mladosti 6, Velenje Mob - 0609/636-434 Tel.: 063/855-537, 856-142 Uradne ure: Pon., Sred., Pet., od 15,- 7. ure Tor., Čet., od 10.-12. ure ŽELIMO VAM VARNO VOŽNJO IN ISKRENO ČESTITAMO ZA PRAZNIK MESTNE OBČINE VELENJE! TEČAJ CPP SE PRIČNE ZA VSE KATEGORIJE DNE: 25. SEP. OB 8. IN 17. URI! NOVO - POUČEVANJE TUDI NA VOZILIH AUDI A4! VELENJE, PREŠERNOVA 7; TEL. (063) 853-639 OPTIKA i fiM k v Čestitamo ob prazniku občine Velenje! gorenje d.o.o. Partizanska 12, 3503 Velenje Tel.:063/853-231, 864-727 Fax: 063/863-058 ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VELENJE gorenjetoplotne črpalke 3503 Velenje, Partizanska 12 Tel.: 063 / 863 - 052, 851 - 982 Fax: 063 / 856 - 796 ALI STE VEDELI... I da je priprava tople vode s TOPLOTNO ČRPALKO GORENJE trikrat cenejša, kot s klasičnim bojlerjem | da lahko bojler TOPLOTNE ČRPALKE priključite na centralno ogrevanje kot vsak klasični bojler za centralno ogrevanje | da vam TOPLOTNA ČRPALKA lahko hladi shrambo ali klet NIKOLI NI PREPOZNO ZA PAMETNO ODLOČITEV! ISKRENO ČESTITAMO ZA PRAZNIK MESTNE OBČINE VELENJE! dolina TRGOVINA d.d. VELENJE čestita k prazniku občine Velenje in vas vabi v svoje poslovne enote v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Posebej vabljeni v nov discont Blagovnice Gorica v Velenju, kjer se vam bo povečan nakup res izplačal. Vaša trgovina, trgovina dolina GRADGALANT ~ SALON KERAMIKE VELENJE Stari trg 35 (poslovni center) Vljudno Vas vabimo v svoj prodajni salon, kjer Vam nudimo po zelo nizkih cenah KERAMIČNE PLOŠČICE (italijanske, španske, Gorenje), celotno KOPALNIŠKO OPREMO in še BETONSKO GALANTERIJO (tlakovce, vrtne robnike, škarpnike, kanalete...). ZA OBČINSKI PRAZNIK VAM ISKRENO ČESTITAMO! Dežurstva Občina Velenje Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je telefonska številka 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Direktne številke, ki jih pokličete mimo centrale so vam na voljo v šolskem dispanzerju: 855-492, v otroškem dispanzerju 851-320 in v ginekološkem dispanzerju 851 -421. Vljudno prosimo, da koristite te številke in s tem razbremenite telefonsko centralo! Zdravniki: Četrtek, 18. septembra - dnevni dežurni dr. Slavič in dr. Lazar, nočni dežurni dr. Rus in dr. Glušič Petek, 19. septembra - dnevni dežurni dr. 0. Renko, nočni dežurni dr. Stravnik in dr. Lovrec-Veternik Soboto, 20. septembra in nedeljo, 21. septembra - dežurni dr. Kočevar in dr. Mijin Ponedeljek, 22. septembra - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. 0. Renko in dr. Lazar Torek, 23. septembra - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. Urbane in dr. Rus Sreda, 24. septembra - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: V nedeljo, 21. septembra - dr. Danica Bakulič v dežurni eiSTItMieA "POL>AK" Velenje, Koroška 44, Tel.: 856-856 Ze 26 let čistimo za Vas vse vrste oblačil in odej. Del. čas: ponedeljek, torek, sreda, četrtek 8.-17. h, petek 8.-15. h Našim strankam in bralcem voščimo za praznik občine Velenje! ENOTA V E L E N J Dinos Celje d.d. ENOTA VELENJE Simona Blatnika 9 Tel. in Fax: 063/861-721 ISKRENO ČESTITAMO ZA PRAZNIK MESTNE OBČINE VELENJE! zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 19. septenfbra do 26. septembra - Franc Blatnik, dr.vet.med., mobitel: 0609/618-117. Prodajalna ye|enje odslej v NOVIH PROSTORIH!!! V steklenem objektu A Fininga ob Kulturnem domu, v Modni galeriji Športnikom, rekreativcem in ostalim voščimo za praznik občine Velenje! KAMNOLOM PAKA d.o.o. PAKA b.š. 3320 Velenje tel.: 063/855-457 Cenjenim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo! v (ZCSIUAMC za pMznik cbcine. Izgradnja sodobnega športnega igrišča, ki ima tudi majhno tribuno in lepo urejeno okolico, je bila vredna 7 milijonov tolarjev; od tega je slovenjgraška občina prispevala 2 milijona, prav toliko tudi velenjska, mislinjska in ministrstvo za šolstvo pa po 1 milijon SIT. Igrišče so zgradili v zelo kratkem času. Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije območna organizacija Velenje Občanom Mestne občine Velenje iskrene čestitke za praznik občine. Naj naši kraji postanejo mesto priložnosti za vse delovne in poštene ljudi! NASI KRAJI IN UUDJE 18. septembra 1997 Graška Gora glasbo pozdravila novo igrišče Krajevna skupnost Letuš 1 ; v ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Območna organizacija Velenje Občani živijo tudi na podeželju Čestitamo za praznik in želimo veliko uspehov! V krajevni skupnosti Letuš ugotavljajo, da se jih vsa leta drži pečat obrobne krajevne skupnosti in da se ga najbž tudi z morebitno ustanovitvijo nove občine Braslovče ne bodo znebili. Čeprav so v zadnjem obdobju uresničili nekaj načrtovanih nalog, je to glede na pridobitve v središču sedanje občine Žalec zelo malo. »Občin-skkveljaki se očitno ne zavedajo, da tudi na podeželju živimo njihovi občani. Drugače si namreč dejstva, da nam jemlje toliko energije skrb za zagotavljanje minimalne varnosti udeležencev v cestnem prometu, drugje pa krepko gradijo nadstandard, ne moremo razložiti,« nam je povedal predsednik KS Letuš Uroš Čer-nevšek. Po dalj časa trajajočih nerganjih jim je končno uspelo urediti cesto čez glavni most, polovico pločnika iz Letuša proti Smartne-mu ob Paki. Se vedno pa jim ostaja največja težava- ureditev križišča s prehodi za pešce. "V naši KS imamo podružnično šolo, označenega prehoda za pešce pa niti enega. Promet seje precej povečal, s priključitvijo na avtocesto v Šentrupertu bo stanje še slabše. Prometni tokovi za ves tovorni in tudi siceršnji promet iz Koroške, Zgornje Savinjske in Šaleške doline že danes vodijo k temu delu povezave. Če hočemo zagotoviti res minimalno varnost zlasti pešcev, moramo nujno zgraditi še pločnik od osrednjega križišča v smeri proti Braslovčam. Rešitev tega vprašanja mora potekati vzporedno z eno največjih načrtovanih naložb v zadnjih letih v naši KS - z obnovo naše podružnične šole in izgradnjo prizidka k njej." Na obravnavo idejnih projektov za slednjo se pripravljajo v teh dneh, krajani pa pričakujejo, da se bo začelo v zvezi z naložbo kaj premikati prihodnje leto. Šola je stara 90 let, z uvedbo de-vetletke bo prostora premalo, po končanem denacionalizacijskem postopku pa bodo ostali brez prostorov KS in kulturnega doma. Zato so v prizidku predvideli tudi telovadnico, ki bo hkrati služila kot večnamenska dvorana za organiziranje kulturnih prireditev v kraju. Naložba bo »težka« približno 800 tisoč nemških mark. Ob prednostnih naložah je Černevšek omenil še preostale potrebe, kot so obnova voda primarnega omrežja, ureditev obeh bregov reke Savinje z jezovi (načrti zanje so, pri Nivoju Celje pa trdijo, da za te namene ni denarja), nujno se bodo morali, v sodelovanju s sosednjo občino Mozirje, dogovoriti glede onesnaženosti reke Savinje. "Iz tistih koncev priteka k nam včasih gnojnica, saj je mozirska čistilna naprava usposobljena le za mehansko čiščenje odplak, pa še v okvari je kar nekajkrat na leto." Uroš Černevšek in najbrž tudi tamkajšnji krajani upajo, da bo prepiha, ki veje v KS na tromeji med občinami Žalec, Šmartno ob Paki in Mozirje, kmalu konec, in da v svojih prizadevanjih in tudi že nekaterih dogovorjenih zadevah ne bodo »izviseli« ne glede na predvidene spremembe in prihajajoče dogodke. ■ tp Veselje in sreča - popotnici športnemu igrišču ko smo mladim podarjali njim namenjene objekte. Tako kot mleko in kruh sta iiamreč mladini potrebna tudi igrišče in drugi prostori za šport.« Skupna gradnja vodovoda bo nekoliko zajetnejša investicija, v kateri bodo prav tako sodelovale vse tri občine, z njo pa bo 37 domačij dobilo dobro pitno vodo. »Mislim, da to ne bo zadnja akcija, saj mej skoraj ne poznamo in prav je, da ne mi in ne prebivalci ne čutimo občinskih meja.« Naložbo je tokrat vodila MO Slovenj Gradec, dobro sodelovanje pa je potrdil tudi tamkajšnji župan Janez Komljanec. »Nobenega razloga ni na Graški gori, da ne bi še naprej vsi krajani živeli za isto stvar, saj jih občinske meje resnično ne smejo ločiti. Po mojem jih tudi ne.« O novi cesti, ki bo nekoč, menda ne bo treba čakati v nedogled, vodila iz njihove smeri, pa je povedal: »Bistveno boljše je že, kot je bilo, saj ni dolgo nazaj, ko je v Slovenj Gradec vodil kolovoz in kadar je deževalo, se ni dalo v dolino. Uredili smo dobro makadamsko cesto, ki jo nameravamo tudi preplastiti, seveda pa ne bo šlo čez noč. V nekaj letih pa vsekakor.« ■ Bojana Špegel Igrišče je moderno in lepo, otvoritvijo za žogo podili m/a priprav na devetletno osnovno šolo, govorili smo o tem, kako bodo sami pripravili predvsem stvari v zvezi z šolskimi okoliši, kjer bo potrebno veliko sodelovati z občinami in pa kako bodo pripravili učitelje na začetek kurikularne prenove ali, rečeno drugače, prenavljanje učnih načrtov.« Ob otvoritvi igrišča pa je dodal le to, da je vesel skupaj s krajani. Občinskih meja tu ljudje ne poznajo! Srečko Meh je ob otvoritvi igrišča povedal: »Prva iniciativa je prišla iz krajevne skupnosti. Omeniti moram pokojnega predsednika KS Lojzeta Klančnika, ki je bil pobudnik mnogih aktivnosti in jih tudi na njem pa so se tudi tik pred di, ki jim je v prvi vrsti namenjeno. vodil; tu je bila prireditev »Graška Gora poje«, ki smo jo vsi skupaj dolga leta podpirali. Tako smo tudi župani pristopili k tej pomoči in preprosto želeli narediti prostor, kjer bi se ljudje lahko srečevali. Naša želja je bila, da poskušamo pomagati. Najprej je bila to cesta, sedaj je še vodovod in kanalizacija, potem pa nas čaka še ureditveni načrt. Ljudje tukaj so navajeni trdo delati in v takih pogojih tudi živeti, mi pa jim bodo ob tem stali ob strani.« Najmanjša od treh sosednjih občin je Mislinja, župan Mirko Grešovnik pa je še posebej poudaril, da jim ni bilo težko dati denarja za igrišče, pa čeprav imajo v občini ogromno potreb. »Moji občutki so danes zelo prijetni, takšni, kot so bili vedno, Prejšnji teden, v sredo popoldne, je bil na vrhu Graške gore, kjer se nevidno stikajo tri občine, pravi krajevni praznik. Številni krajani, med njimi veliko mladih, so se pridružili gostom, ki so prišli na otvoritev njihove najnovejše pridobitve, sodobnega športnega igrišča. To je v prvi vrsti namenjeno tamkajšnji mladini za športno dejavnost, prizadevni krajani, ki složni živijo na tromeji, pa ga bodo uporabljali tudi za številne kulturne in zabavne prireditve. Res je lepo videti zadovoljne in srečne ljudi. V njihovem imenu je občutke povzel Drago Plazi, predsednik vaške skupnosti Šmiklavž: »Hvala vsem, ki ste nas finančno podprli. Naši boste in mi bomo vaši,« je poudaril. Govoril je tudi števil- nim gostom, med njimi ravnateljem osnovnih šol iz občin mejnic, vsem trem županom ter ministru za šolstvo in šport dr. Slavku Gabru. Učenci tamkajšnjih osnovnih šol so pripravili prisrčen program, otvoritveni trak pa so skupaj prerezali minister za šolstvo dr. Šlavko Gaber ter vsi trije župani. Prvi je simbolično vrgel žogo na koš minister Gaber in zgrešil. Si je pa zato v drugem uspelem poskusu zaslužil toliko večji aplavz gostoljubnih domačinov. Minister Slavko Gaber je bil ta dan ves čas na »našem« območju. Dopoldne se je v Žalcu sestal z ravnatelji osnovnih šol s celjskega območja, popoldne v Slovenj Gradcu pa še s koroškimi. In o čem so govorili? »Govorili smo o nadaljevanju Kar štiije so bili zaslužni, da je igrišče novo podobo dobilo v tako kratkem času. Njihovi najvišji predstavniki so tudi prerezali otvoritveni trak. REZANJE ŠOŠTANJA KAES Po odstopu "kralja" Matjaža decembra 1996 je občinski župan ustoličil novega mestnega cesarja, ki so .mu ga predlagali krščanski demokrati. Roko na srce, za njega slišimo bolj redko, pa tudi ne vemo, kaj pravzaprav počne. Najbrž je zelo aktiven, kot se za ljudi njegove starosti spodobi, a nad njim visi teža imenovanja, ne pa izvolitve. Gre za to, da danes noben vodja KS v naši občini svojega mandata ni dobil od svojili so-krajanov, ampak so zgolj "začasni" upravitelji po županovi volji. Začasnost pa se spreminja v večnost, zato ker svet ol^pi-ne Šoštanj ni sposoben spraviti na dnevni red spremembe statuta, katerega predlog skrivajo v predalih, že od junija lani. Res da je zadevo za nekaj časa "blokiral" postopek pred Ustavnim sodiščem RS, a zdaj je tudi od njihove odločitve poteklo več kot pol leta - pa nič! Nato sije svetnik obvezo spremembe statuta zapisal celo v program dela za leto 1997, in sicer naj bi ga sprejeli aprila letos, da bi lahko volitve v krajevne skupnosti izvedli sočasno s predsedniškimi volitvami. Pa tudi iz tega plana dela ne bo držala druga obveza kot tista za mesec avgust, ko so si zapisali: letni oddih sveta občine Šoštanj. In tako volitev v svete KS to jesen zanesljivo ne bo, vse bolj pa smo lahko prepričani, da jih občina v tem mandatu nikakor ne bo uspela organizirati. Pa zakaj bi jih? Ekipe so uigrane, županovi zaupniki mu pridno kimajo in včasih se zdi, da zadeve tudi tako funkcionirajo. V resnici pa je zaradi te zadrege že kar precej smeti pod preprogo. Vse bolj očitno je tudi, da se občinska oblast kot kuge otepa organiziranja zbora občanov. Tako je lani, ko se je že "nova" KS v Šoštanju močno hudovala zaradi sramotno nizke postavke proračuna v korist Šoštanja, županova "ekipa" prepričala KS, da proračun ne more biti drugačen, kot je predlagan, da pa bo takoj po sprejetju proračuna župan sklical zbor občanov in ljudem v oči povedal, kako in kaj ... Zbora seveda ni sklical, ne lani in ne letos, zna pa biti, da bo prihodnje leto, ko bodo volitve ... Žal pa Šoštanj ni osamljen primer za izogibanje volivcem. Zadnje tedne je kar nekaj hude krvi tudi v Belih Vodah. Iz zaupnih virov (pizzeria) smo namreč izvedeli, da so Belovoj-ci kar dvakrat čakali na zboru občanov predstavnike občine, pa so bili obakrat zadržani. Pa tako še zdaj ne vedo iz prve roke, kaj občinska oblast namerava s šolo, v katero noče vlagati denarja, kljub temu da si jo je v procesu delitvene bilance grobo in brez soglasja krajanov enostavno prilastila. Od tu pa je samo korak, da novi lastnik ugotovi ekonomično vprašljivost "svoje" šole. Potem jo lahko ponudi najboljšemu ponudniku. Tako je mogoče po ovinkih razumeti "šifre in signale" o postopni "privatizaciji" objekta, saj je že zdavnaj znan tudi tisti ekonomski izračun, da bi bilo ceneje voziti otroke iz Belih Vod v šoštanjsko občino. Ekonomika ima svoje zakonitosti, ki jim ne moremo oporekati in nenazadnje bi bilo za občino ceneje, če bi se vsi "hribovci" preselili v Šoštanj, da potlej tam gori ne bi bilo nobenih sitnih domačinov. Vre pa tudi drugje. Tako v Ravnah že dve leti moledujejo in zaman zahtevajo zbor občanov, pa jih županov vodja KS menda vztrajno prepričuje, da sedaj to ni več mogoče. Ker gre očitno za slabo poučene ljudi, je prav, da za krajane povzamemo, kaj govori veljavni statut. Piše: "Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo sveta občine ali na zahtevo najmanj petih odstotkov krajanov." Če torej vtem občinskem svetu ni nikogar, ki bi dal pobudo in je obenem premalo svetnikov, ki bi za tako pobudo dvignili roke, je torej še vedno možno povsem legitimno sklicati zbor občanov po zahtevi petih odstotkov krajanov. Za Bele Vode, na primer, pomeni, da lahko že devet tamkajšnjih volilnih upravičencev povsem zakonito zahteva zbor občanov. Toliko v vednost ti' stim, ki trdijo, da se na takšnih zborih odloča nelegalno. Vsi drugi pa bi se morali pogosteje spomniti, kaj pomeni beseda demokracija. Demos je ljudstvo. Kratien pa vladati. ■ Perorez ^mmmmm VtSA mmmm n ABANKA D.D. LJUBLJANA PODRUŽNICA CELJE ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE IN VAS VABIMO, DA NAS OBIŠČETE OD 1 2. DO 21 . SEPTEMBRA- t 997 NA 30. MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU Skupaj bomo poiskali prave odgovore na Vaša finančna vprašanja. Jugovarnost Vratolomno ovinkarjenje med (pre)gostimi vratci pri zapuščinski razpravi o premoženju bivše Jugoslavije kot kaže ni naključno, tudi ni naključna spretnost i n prehitevanje po levi in desni tistih, ki bi radi bili edini dediči (pre)ostalega bogastva. Njihovo zadovoljstvo je seveda upravičeno, če nam še vedno zagotavljajo varnost, celo pri smučanju. (Čas bi že bil, da ni na Golteh odstranili tole »poroštvo« z nasveti vred!). To pa je zaščita! Mozirske planine in njihova smučišča tudi ležijo v visokogorju, kjer je vpliv raznoraznega žarčenja seveda še večji. In proti tej nevarnosti je potrebna zaščita, to je jasno. Ukrepi so seveda različni in vsak se jih loteva po svoje. Dolgoletni graditelji tele stavbe očitno vedo, kako se tej stvari streže, obstaja le bojazen, da jih bi kdo skušal posnemati. (Morda pa tole ne pomeni nič drugega, kot zakrivanje oči pred lastno sramoto). Po domače Če je že res, da se v boj za predsedniški položaj podajajo štirje Krjavlji, je vprašanje, če imajo tako bridke sablje, da bodo presekali na pol hudiča. Pa naj si že bo kdorkoli. Pot pod noge Dobro je trenirati peš hojo v Logarsko dolino. Če ceste med Ljubnim in Lučami res ne bodo kmalu popravili, bo sčasoma moč priti v to kraljico med dolinami res le še peš. Velenjska posebnost Pravijo, da se nam obeta še ena posebnost. Bazen v jezeru. No, v TRC Jezeru! Ostrejši ukrepi Obetajo se ostrejši ukrepi proti brezposelnim. Če ne bodo ravnali, kot je treba, jih lahko doleti kazen. Pa menda ne taka, da bi jim zagotovili delo. Vsi enaki V nekatere kraje v savinjskih hribih je šele zdaj priplezala elektrika. Kljub zagotavljanju, ki ga poslušamo že dolgo: vsi enaki, vsi enakopravni. Komu zvoni Vsaj za žalski Feralit ne velja pregovor o bosi kovačevi kobili. Ti so izdelali že veliko zvonov, zdaj so začeli še biti njim. Spet v šolo Za otroke je osnovna šola obvezna, starejše je treba vanjo primamiti. "Poučni del" velenjske delavske univerze ponuja odraslim osnovnošolsko šolanje kar brezplačno. Bojim se, da tistih odraslih, ki imajo osnovnošolce, tudi to ne bo primamilo. Saj imajo bogate izkušnje, koliko jih stane brezplačna osnovna šola! ■■___ . JKfe^i. :. - - - i •■ _■ _lii. Prevoznik pa, prevoznik! Imeti domačega avtobusnega prevoznika ni vedno prednost, ugotavljajo nekateri v Šmartnem ob Paki. Vse prevečkrat naj bi bili namreč razočarani nad njegovimi uslugami. Sedaj menda razmišljajo, če bi pri njem sploh še naročili kakšen prevoz oziroma ga izbrali tudi, če bi jim ta ponudil, da bo udeležence na vožnjah z njegovimi avtobusi zabavala njegova žena, sicer zelo priljubljena slovenska pevka. Vprašanje ob rekordu Knapi so spet dosegli nov rekordni izkop. Upajmo, daje to korak k rešitvi in njihovega položaja utrditvi in ne še globlji izgubar-ski pokop. Pa srečno pot Če je šlo vse po sreči, bodo jutri odprli odsek avtoceste med Arjo vasjo in Vranskim. Mnogi, ki so bili prizadeti zaradi gradnje, si bodo ob tem oddahnili. Drugim, ki so se šli prave kmetijce in so v tej gradnji videli tudi molzno kravo, bo kar nekako žal. B H 'Pravi naslov za storitve z vrednostnimi papirji: • posredujemo pri prodaji in nakupu vrednostnih ipapirjev, • upravljamo finančno premoženje strank, 9 odkupujemo privatizacijske delnice. Odslej tudi v VELENpj, v Prešernovi 8 Tel: 063 40 200, fax: 063 441 491 http://www.cbfc.si Etnološka paberkovanja 33 svetniki in Piše: mag. Jože Hudales Pred slabim tednom je godovala sv. Notburga (14. september), danes malo znana tirolska svetnica, ki je bila uradno priznana šele leta 1862, čeprav izročilo o njej sega v 13. stoletje. K nam je njeno čaščenje zašlo s tirolskimi srednjeveškimi priseljenci iz Pustriš-ke doline in se tako razširilo, daje bilo na Kranjskem po podatkih iz srede 19. stoletja komajda kaka cerkev ali domačija brez njene podobe. Skupaj s sv. Izidorjem (15. maj) pa sv. Notburga, ki jo upodabljajo s srpom v rokah, predstavljata kmečki zavetniški par, h kateremu so še v tem stoletju romali s priprošnjami za vse kmečke nadloge. Najbližja romarska cerkev z obema svetnikoma je bila v Do-brovljah. Seveda pa sv. Notburgo s srpom najdemo upodobljeno tudi v cerkvah Šaleške doline; tako je bila njena podoba v velenjski trški podružnici matere božje, njena podoba iz 18. stoletja je v Šentilju, iz 19. stoletja pa v Topolšici. V nedeljo in ponedeljek pa godujeta še dva kmečka vremenika; najprej evangelist sv. Matevž (21. septembra), katerega god mora biti topel in sončen: "če je sv. Matevž vedren, prijetna bo jesen". Za njim goduje še sv. Mavricij (22. september), katerega čaščenje so v 13. stoletju k nam iz Švice zanesli kartuzijani, ki so mu posvetili samostansko cerkev v Jurkloštru. Tudi v ponedeljek bo bolje, da sije sonce saj: "Mavricija dan če sonce sije, pozimi huda sapa brije." Sicer pa je ta teden kvatrni teden, saj se jesenske kvatre vedno za- čenjajo v tednu, katerega sreda je prva po povišanju sv. križa (15. septembra), tako da kvatrna sreda vsako leto pade na čas od 15. do 21. Septembra. Po starih (Mlinškovih) zapiskih je bil tudi v Šaleški dolini prav jesenski kvatrni teden čas, ko se mora sejati ozimno žito. Sicer pa so se kvatrnih dni (zlasti konca tedna) naši predniki bali, saj je bil te dneve po ljudskem verovanju spet "odprt svet" in na piano so prišle nadnaravne sile. Tokrat so to kvatrnice - kva-trne babe, ki so predvsem škodovale ženskam, ki bi na ta dan predle ali prale, moški pa so se na kvatre (zlasti na kvatrno soboto ali nedeljo) morali izogibati kvartanja in lova. Na kvatrno soboto pa je veljalo, da "se ne sme nikamor iti ponoči, in sicer od večera do jutranjice (tudi ju-trnice - jutranje maše, svitanice ali zornice), razen če je sila." Nekaj ohranjenih izročil o kvatrah iz Šaleške doline smo že objavili v času pomladanskih kvater (teden po drugi postni nedelji), zdaj si poglejmo še druga izročila iz okolice Velenja, ki najbrž bolj veljajo za jesenske kvatre: "Neki nedeljski lovec je šel na kvatrno nedeljo na lov. Tedaj se mu prikaže koza (srna) in ko jo ustreli, vidi, da ima roge. Tega se je tako ustrašil, da ni nikoli več šel v nedeljo na lov." Drugi lovec, "neki Špegu je hudo klel in hodil v kvatrnih nedeljah na lov. Zato ga je nekoč hudo strašilo. Šlo je za njim do podvoj. Bilo pa je tako veliko, da ni moglo skozi podvoje. Od tega strahu je Špegu zbolel in ni mogel več iz postelje." Savinjski polharji pa so se prav v kvatrnem tednu oborožili "s pastmi in nastavami razne vrste, z zvončki in dolgimi vrečami, v katerih je krompir, ter odidejo nad polhe, 600,800 m in še više v hribe nad Dreto, Kokarjem itd. Na kvatrni teden pa je tudi rado strašilo; najraje v mlinih in žagah. Posebno nevaren dan je bila kvatrna sobota, "ko se ne sme hoditi okrog. Nekdo je šel na ta dan na večer od doma. Na štoru je sedel fantek, ki gaje vprašal, če se gre z njim metati. Šla sta se metat, fantek pa je postajal vedno večji. Ubranil se gaje šele z blagoslovljeno palico" J 24 NAŠ ČAS ZANIMIVO 18. septembra 1997 Potočka zijalka Po pol stoletja nova izkopavanja Potočka zijalka v nedrjih mogočne Olševe, sicer eno najpomembnejših najdišč in pričevanj o življenju ledenodobnega človeka v srednji Evropi, je znova deležna obiska uglednih strokovnjakov. In čas je že bil, saj je dr. Srečko Brodar svoja obsežna izkopavanja prekinil že leta 1935. Najdišče so kasneje obiskovali »ljubiteljski« arheologi iz domovine in tujine ter najdeno veselo odnašali in po pričevanjih celo preprodajali. Zaradi tega so vhod v zijalko pred časom zavarovali in v prostorih gostišča Firšt ob cesti v Logarsko dolino odprli stalno razstavo o Potočki zijalki, v teh dneh pa so v jami ugledni arheologi in geologi iz Avstrije in Slovenije. Slovenski del vodi prof. dr. Vida Pohar, sestavljajo pa ga še dve geologinji, ki se prav tako ukvarjata s kameno dobo, in trije študenti arheologije in geologije. Geologinji sta mag. Simona Petru, sicer kustosinja v narodnem muzeju in se ukvarja s proučevanjem sledov uporabe na kamenih orodjih, ter mag. Irena Debeljak z Inštituta Ivana Rakovca Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Avstrijski del ekipe vodi prof. Gernot Rabeder z dvema asistentoma, sodelujejo pa še raziskovalec kamene dobe in trije študenti. Sedanje delo v Potočki zijalki je plod sodelovanja med paleonto-loškim inštitutom dunajske univerze, katerega predstojnik je prof. Dernot RabedeV, in geo- loškim oddelkom ljubljanske nar-avoslovno-tehnične fakultete. »To je pravzaprav kontrolno izkopavanje, z njim in s sodobnimi metodami pa želimo dopolniti Brodarjeva raziskovanja. Z najdbo dodatnih živalskih ostankov iz ledene dobe želimo predvsem ugotoviti točno starost tega najdišča, saj je dosedanja starost ocenjena na približno 35.000 let. Dejstvo je namreč, da imamo absolutne datacije denimo iz najdišča Divje babe, kjer smo v najmlajši plasti našli tudi koščena orodja, ki so pripadala kroman-joncu, torej ne več neandertalcu, pač pa njegovemu nasledniku, torej že modernemu človeku. Kromanjonci so namreč v srednji Evropi živeli pred 40.000 do 35.000 leti, najdišča pa so starejša na vzhodu, od koder so potovali proti zahodu, torej so ta najdišča mlajša in mi želimo ugotoviti točno starost najdišča na Olševi,« pravi prof. dr. Vida Pohar. Tokratna izkopavanja so pričeli 8. septembra in jih bodo sklenili to nedeljo. Najprej so očistili Bodarjev profil, torej mesto, kjer je ta raziskovalec leta 1935 prekinil izkopavanja, v naslednjih dneh pa so na približno metru globine pregledovali sedimente in pobirali ves material, naj bodo to živalski ostanki ali ostanki lovskega plena, upajo tudi na kakšno orodje, vse najdeno pa bodo spravili in ponovno raziskali. Do prejšnje sobote so odkrili največ ostankov jamskega medveda. »Seveda ne toliko kot Srečko Brodar, ki je našel kar 1500 osebkov, pač pa smo našli kosti, zobe, tudi prstni členek jamskega leva, povsem nova najdba pa je rosomah. To je največja kuna, ki danes živi v Skandinaviji in Kanadi, v ledeni dobi, torej v pleistocenu, pa je živela tudi pri nas. Povem naj še, da smo v petek v sondi 40 metrov pod površjem odkrili tudi kakšne 4 centimetre velik del koščene konice,« je na polovici tokratnih izkopavanj v soboto zjutraj še dodala prof. dr. Vida Pohar. Seveda je raziskovalcem od takrat ostalo na voljo še precej časa za nova odkritja, o tem pa naslednjič. Ujp Slovenski in avstrijski raziskovalci na Ložekarjevi domačiji, kjer prebivajo, pred odhodom na Olševo. Krajani Belih Vod se bojijo, da jim bodo ukinili podružnično šolo Je bojazen odveč, zapleti pa nepotrebni? V Belfh Vodah je vroče. Krajani zbirajo podpise in sestankuje-jo. Vzrok naj bi bila šola. V zvezi z njo naj bi se dogajalo nekaj skrivnostnega, nekaj, česar krajani ne marajo in kar je treba preprečiti. Da jih nekdo »okoli prinaša«, je za nekatere dovoj velik dokaz že to, da župan Šoštanja dr. Bogdan Menih, ki bi moral priti do njih takrat, ko želijo, ne more, in se opraviči. Dovolj za očitek, da snuje nekaj proti njim. Zgodba o šoli v Belih Vodah naj bo primer, kakšni smo. Ne samo tam, tudi kje drugje. Zaplet v zvezi s šolo pa kaže še na nekaj, kar postaja kronično: ljudem, ki se jim nekaj »dogaja«, nihče ne prisluhne ali razloži problema. Šola v Belih Vodah je podružnica Osnovne šole Biba Roecka Šoštanj. V njej obiskuje v tem šolskem letu 1. razred en učenec in 3. razred štirije, skupaj pet. Toliko učencev je v tej šoli obiskovalo pouk tudi lani. Stroški za vzdrževanje so ogromni. Denar zanj priteka iz poračuna občine Šoštanj, premalo ga je, da bi z njim lahko krpali najnujnejše. V Belih Vodah je zavrelo, ko so krajani videli, da se šola ureja in da bo v njej še kaj drugega kot pouk. Nekateri so takoj pomislili, da bodo šolo ukinili. S tem se je začelo. Kdo naj bi bil pri tem najbolj glasen, niti ni pomembno. Moč govoric Ivo Drev, predsednik krajevne službe v Belih Vodah pravi: »Šola v Belih Vodah je velika in že več let razmišljamo o tem, koga bi pritegnili, da bi se v njej dogajalo še kaj drugega kot zgolj pouk. Zdaj, ko je pokazalo zanimanje podjetje EsoTech in v šolo vložilo tudi precej sredstev, je pa vse narobe. Osebno ocenjujem tak način za dobro stvar, od katere bo imel precej koristi tudi kraj.« Pravi, da so stroški za vzdrževanje takega objekta veliki, če bi uspeli pritegniti še koga, ki bi šolo napolnil z življenjem in pri tem prispeval za vzdrževanje, bi bilo to idealno. »Ko seje to zgodilo, pa so se med krajani razširile govorice, da bo šola v Belih Vodah s 1. januarjem ukinjena,« je še povedal. Kdo take govorice širi in s kakšnim namenom, je druga stvar. Pouk ne bo okrnjen V ospredju vrenja v Belih Vodah je bojazen, da bi podružnico ukinili. Pa jo res bodo? Na to vprašanje je odgovorila ravnateljica matične šole Vida Rudnik. »Šola in mala šola v nobenem primeru ne smeta biti okrnjeni. To je naš pogoj in za tem stojimo. V vsakem primeru pa je tako za kraj kot za občino in nas zelo dobro, če šolski prostor ponudimo še komu, ki bi imel z njim kaj početi in ki bi bil pripravljen vanj tudi kaj vložiti. Takih bi morali biti samo veseli. Bojazen v zvezi z ukinjanjem podružničnih šol je odpravil posvet, ki je bil v zvezi s tem pred nedavnim v Žalcu. Jasno je bilo rečeno, da se šole na demografsko ogroženih področjih, kar Bele Vode so, ne bodo ukinjale, čeprav imajo občine tudi tako možnost,« je povedala Rudnikova. Zaskrbljeni krajani Ko smo poklicali še »najbolj zaskrbljenega krajana« za usodo šole v Belih Vodah, nam je posebej naročil, naj njegovega imena ne omenjamo. »Mi smo, in tako se tudi podpisujemo, zaskrbljeni krajani.« Njegovo željo upoštevamo. Rekel je, da vse, kar delajo, delajo v dobro šole in da hočejo, da ta v Belih Vodah ostane. Namen je dober, misel pa zgo- vorna. Kaže na to, da krajani (podpisniki peticije, teh pa naj bi bilo menda kar 80 odstotkov) z namerami niso najbolj seznanjeni. Zakaj niso, je druga stvar, tako kot tudi to, kdo bi jih bil pred zapletom dolžan o tem seznaniti, pa jih očitno ni. Do tega ne bi prišlo, če bi kdo (v krajevni skupnosti, občini, šoli...) zadevo ljudem predstavil, preden so začeli sami spoznavati, da se nekaj dogaja, niso pa si tega znali razlagati. »Saj nam je bilo šele na sestanku, ki smo ga »zaskrbljeni krajani« sklicali v nedeljo, 7. septembra, prvič jasno predstavljeno in povedano, za kaj gre. Direktorica EsoTecha Zofija Kukovič, ki se je tega sestanka udeležila, je bila prva, ki nam je povedala, da se nam za šolo ni treba bati.« V šolo in kraj več življenja, za to 0re Zofija Kukovič. direktorica EsoTecha je povedala, da bi želeli v Belih Vodah ustanoviti inte- lektualno-izobraževalno-rekrea-cijski center, center znanja, kjer bi se dogajalo veliko zanimivih reči, za kar so v kraju vse možnosti - lepa narava, igrišča, kmetije ... »Veliko stvari ponujajo Bele Vode, pa za to ljudje sploh ne vedo,« je rekla. Na dolgi rok bi to za kraj in njegov razvoj lahko pomenilo veliko. »Po drugi strani pa ljudi razumem, vsaka sprememba pomeni stres, škoda se mi zdi le, da je do tega prišlo. V EsoTech smo prepričani, da imamo dober program in na njem bomo delali. Če ne v Belih Vodah, pa drugje.« Zadeve se zdaj najbrž že ohlajajo, najbrž se bodo tudi razpletle, pa čeprav z grenkim priokusom za tistega, ki je kraju z dobrim namenom želel povrniti nekaj življenja in ga (tudi z denarjem) obogatiti. Ivo Drev, predsednik krajevne službe je zatrdil, da sestanek, ki ga zahtevajo krajani, bo.*" ■ Milena Krstič - Planine Avtocenter Meh % Servis in prodaja 3320 Velenje, Koroška 7d, tel.: 063/85 29 55 in 85 68 24 razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. AVTOMEHANIK 2. PREVZEMNIK vozil v servisu Od kandidatov pričakujemo: Pod 1: Najmnaj IV. stopnja ustrezne izobrazbe, zaželjene delovne izkušnje. Pod Z: Najmanj V. stopnja tehnične smeri, komunikativnost, urejenost. Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom in potrdili o izobrazbi pošljejo na naslov, Avtocenter Meh d.o.o., Koroška c. 7 d, 3320 Velenje s pripisom "razpis" najkasneje do 5. oktobra 1997,0 izbiri bodo kandidati obveščeni do 20. oktobra 1997. OVEN OD 21.3. DO 21.4. Prav vse, kar se vam bo zgodilo v prihodnjih dneh, bo vplivalo na vaše spremenljivo razpoloženje. Še tako majhne graje boste sprejemali kot velike, še tako majhne dogodke boste napihnili. Hitro boste nadvse navdušeni, hitro pa boste tudi slabe volje. Močno vam bo pomagalo, če boste šli med ljudi in z njimi tudi le klepetali, ne pa iskali možnost za kreganje. ludi več športa ne bi bilo odveč. BH< OD 22.4. DO 20.5. Ni kaj, če se želite odločiti za veliko spremembo, je sedaj čisto pravi čas zanjo, Seveda se vam bo zdelo, da čas ni primeren, a kdaj bi pa bil? Za takšne stvari ni ugodnega trenutka, so po nujno potrebne. Ko bo to za vami, se bo vaše razpoloženje naglo izboljšalo. Predvsem boste polni novih idej in dobrodošli v vsaki družbi, saj boste v njo vnašali le dobro voljo. Jutri bodite previdno, ko boste nekomu povedali, kar mu gre, da vas ne bo zaneslo predaleč. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Veliko, morda celo preveč dela vas čaka. lo vas bo močno obremenjevalo, bolj kot ste si kdaj koli mislili. Ce je le mogoče, se odpravite na zaslužen oddih, če seveda tega niste že storili. Poležavanje vam ne bo šlo od rok, zato se raje odločite za bolj aktivne počitnice. Predvsem pa ne pozabite, da je partner vedno na vaši strani in pripravljen na vse vaše muhe. Vrnite mu to z več pozornosti, pa bo obema še lepše. RAK OD 22.6. DO 22.7. Pozitivna energija se vam bo začela vračati. Potrebovali ste jo mnogo bolj, kot ste občutili, saj ste se, dogodkom primerno, zelo dobro držali. Res pa je tudi, da se niste obremenjevali s stvarmi, ki bi vas le zamorile, ampak ste vsaj poskušali poskrbeti za lepe dogodke, pa če so bili še tako drobni. Od tu dalje bo šlo le navzgor, seveda pa bo kakšen turoben dan še vnesel nemir v vašo ranjeno dušo. LEV OD 23.7. DO 23.8 Zdelo se vam bo, kot da seje vse zarotilo proti vam. Pa sploh ne bo tako hudo, kot bo izgledalo na prvi pogled. Res, da boste potrebovali več moči, da razrešite trenutno situacijo, a jo boste tudi dobili. Z drobnimi stvarmi, ki vam bodo lepšali trenutke, boste tudi dneve znali narediti lepe. Vaš ljubezenski odnos ne bo povsem iskren, kar se bo seveda poznalo in čutilo, tako vam kot partnerju. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Delovali boste polni same sebe, drugim se boste zdeli kat precej samozavestni. Pa bo to žal le fasada. Kaj lahko se vam zgodi, do boste izgubili živce in tla pod nogami. Sploh, če se bo črni scenarij, ki ga imate v glavi, pričel uresničevati. Predvsem pa boste preveč razmišljali o sebi, kar vam ne bo čisto nič dobro delo. Zato se rešite iz začaranega kroga z aktivnostmi, ki vam bodo pomagale pozabiti na težave. Zdravje bo pešalo. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Dnevi, ki so pred vami, ne bodo najbolj uspešni. Predvsem zato, ker si boste močno želeli zabave, vsi okoli vas pa bodo videli le delo. Pomagajte jim, da ne bo več tako, pa bo vsem lepše. Predvsem pa se rešite vsaj nekaj odgovornosti, saj vas bo sicer vsakdanjik pričel preveč utrujati. Kar se ljubezni tiče, ne bo nič novega, pa tudi nič pretresljivega, denarnica pa bo srednje polna. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Ustvarjalni boste, kot že dolgo ne. Vsak košček prostega časa boste zato preživeli ob delu, ki ga imate najroje. Ob tem boste kar malo pozabili, da so okoli vas ljudje, ki vas tudi potrebujejo in tega vam ne bodo tako zlahka odpustili. Vseeno boste le uživali, znali pa se boste tudifiasmejati in se sploh sprostiti. Ce si boste upali, se le preizkusite v kakšni igri na srečo. Imeli boste namreč neverjetno srečo, saj so pred vami vaši dnevi. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. te si želite, do vas bodo vaši domači lepše gledali, poskusite potlačiti svojo trmo in muhavost. Cisto preveč sta vas okupirali v zadnjem času. Od tega nimate nič ne vi, ne vaš partner, ki vas ima na trenutke že »poln kufer«. Poskusite se prepustiti vašim željam in pozabite na razum. Boste videli, kakšne zanimive dogodke vam bo namestilo življenje. Finančno stanje kritično še ne bo, bo pa slabše, kot ste vajeni. Zato boste veliko razmišljali o tem, kako spet dodatno zaslužiti. Kot kaže, vam bo šlo dobro od rok. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Škoda, da večkrat ne pokažete svojega provega obraza. Partner bo namreč močno presenečen, ko mu boste pokazali, kako občutljivi in ranljivi ste v resnici, lo vaju bo le še zbližalo in poglobilo že tako lep odnos. Močno vas bodo prizadeli vaši sorodniki, ki bodo za vaše pojme storili nekaj nepojmljivega. Njim se bo zdelo povsem normalno, vam pa še dolgo ne. Zato bo zamera tu in veliko večja bo, kot boste sprva pričakovali, tudi vi boste morali malce popustiti. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Se mordo čudite, do se vam zdi, da se močno trudite, sadove vašega dela pa pobirajo drugi. Premalo se znate pohvaliti in dokazati, da ste mnogo bolj sposobni, kot vas ocenjujejo vaši nadrejeni. Ce bi jim vsaj enkrat pokazali zobe, bi bilo vse veliko lepše. Zal ste doma ravno obratni. Partner seje že naveličal, da mora vedno biti vse po vašem. Ce boste tako nadaljevali, mu bo kmalu dovolj vsega in vseh okoli vos. Zato se vsaj poskušajte spremeniti. RIBI 0D20. 2. DO 20.3W Se vedno ste v odlični formi. Poskrbeli ste tudi za bolj svež izgled, kar so mnogi opazili. Pohvale bodo kar deževale, vi pa boste v sedmih nebesih. Simpatija, ki to ni od včeraj, bo dobila krila. Kako daleč jim boste pustili leteti, je odvisno le od vas, saj ste žal v položaju, ko boste morali le vi pokazati, koj si želite in koliko ste pripravljeni tvegati. Partner bo nekaj sumil, zato se ne čudite, če bo do vas mrtvo-hladen. —. 18. septembra 1997 ZA RAZVEDRILO MS VAS 25 PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA - KOVINOTEHNA PRODAJNI CENTER VELENJE KOVINOTEHNA Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Fotiova 10, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka "KOVINOTEHNA", najkasneje do ponedelj- ka, 29. septembra. Kovinotehna bo izžrebancem podelila 5 nagrad: 1. nagrada BRIVNIK PHILIPS 2. nagrada KOMPLET PLASIČNE POSODE CURVER 3. nagrada VBODNA ŽAGA BLACK & DECKER 4. nagrada 3-DELNI LESTENEC KAIJ Prijazno vabljeni v PRODAJNI CENTER KOVINOTEHNA V VELENJU! \ t 3 (if i i e r e 9 40 M AL 1/3 U4 ' i i. . ., . /5" # W i .....A.. ■ 48 ZO \Z4 > i 12. i.3 Z6 2> 26 2^ 3 O 34 r Hit Gorica - Rudar 2 : 0 (1: 0) Nič novega Takšen je enostaven odgovor, na vprašanje, kaj je z Rudarjem. V sedmem prvenstvenem krogu so doživeli novi poraz, že četrti to jesen, in še naprej ostajajo na predzadnjem mestu s samo 5 točkami. Za njimi je le novinec v ligi - SET Vevče s točko manj. Velenjčani so izgubili z 0 : 2, oba zadetka pa je dosegel Enes Demirovič, prvega v 13. minuti z enajstih metrov, drugega pa v 86. minuti. Vsi, ki spremljajo Rudarjeve igre, in ki želijo, da bi vendarle začeli igrati, kot se od njih pričakuje, so upali, da bodo med štirinajstdnevnim odmorm le "prišli k sebi". Pa se za sedaj to (še) ni zgodilo. V Novi Gorici so naleteli na zelo razpoložene gostitelje, ki so v prvem polčasu pokazali moderen nogomet: igrali so enostavno, hitro, brez nepotrebnih ustavljanj akcij in preigravanj v nedogled, kar je značilno za nekatere velenjske nogometaše, in njihovo igro je bilo resnično užitek gledati. Vseeno pa so domači v v prvem polčasu, kljub veliki premoči dosegli le en zade- tek, pa še tega z bele točke. V 13. minuti so izigrali velenjske obrambne igralce, Osterec je sam krenil proti vratarju Mladenu Dabanovi-ču, ki mu je stekel nasproti, pri tem ga je oviral in dobil zato rumeni karton. Kranjski sodnik Štefan Ti-vold je seveda pokazal na enajst-metrovkoč. "Še sreča, da mi sodnik ni pokazal rdečega," je dejal Dabanovič po tekmi. Domači so imeli v prvem polčasu še nekaj izrednih priložnosti za zadetek, vendar je bil prav velenjski vratar zaslužen, da se še kakšna žoga ni znašla za njegovim hrbtom. Branil je resnično sijajno.Občudo-val ga je lahko tudi domači vratar Borut Mavrič, ki je bil v prvem delu povsem brez dela. Da bi mu čas hitreje minil, se je kratkoščasil s tem, da je pisca teh vrstic nenehno spraševal: "Koliko je še do konca?" V prvem polčasu rudar;' niso neporedno proti njegovim vratom poslali nobe žoge. Prvič je moral resneje posredovati šele po petnajstih minutah igre v drugem polčasu. Po petnajstih minutah igre v drugem delu so le nekako vzpostavili ravnotežje na igrišču, vendar bolj po zaslugi hitovcev, ki so zaigrali precej slabše, ob tem pa so bili vselej nevarni, ko so Osterc, Demirovič ali drugi krenili proti Dabanoviču, in nekaj minut pred koncem je Demirovič tudi iz igre zatresel mrežo njegovo mrežo. Tako so Velenjčani znova razočarali, saj je bila to, pa čeprav so imeli nasproti sebi enega izmed resnih kandidatov za državni naslov, najslabša igra v jesenskem delu doslej. Na novinarski konferenci je Josip Vugrinec, pomočnik trenerja Miloša Šoškiča, med drugim dejal: "Ekipa je vsekakor sposobna narediti več!" Zakaj ne, se jesamo vsililo vprašanje. Bo to sposobnost pokazala v nedeljo, ko bo v Velenju gostovalo vodilno Primorje, ki je v soboto premagalo v gosteh Maribor? Rudar: Dabanovič, Kosič, Balagič, Caushllari, Breznik, Brezič (od 69. Javomik), Kokol, Rad (od 68. Gajser), Vidojevič, Šumnik, Sulejmanovič. ■ vos ESOTECH ■ Elan 2:2 (1:0) Izvrsten nogomet v Šmartnem Šmarčani so po dveh zaporednih zmagah doma in v gosteh tudi v nedeljskem krogu tekmo odigrali izredno dobro, saj ljubitelji nogometa v Šmartnem tako dobre in zanimive igre že zelo dolgo niso videli. Na vso nesrečo pa jim tokrat sreča zares ni bila naklonjena, saj so kar petkrat zadeli okvir vrat, gostujoči vratar pa je s čudežnimi obrambami spravljal domače strelce v obup. Začetek tekme je pripadel domačinom, saj so takoj prevzeli pobudo in že v 10. minuti povedli, ko je Polovšak lepo podajo z leve strani zaključil s strelom z glavo in zadel mrežo. Dve minuti kasneje so zapretili gostje, vendar so bili netočni. V 22. minuti je Spasojevič lepo prodrl v kazenski prostor, vendar je bil odličen novomeški vratar. Domači so še bolj napadli in po lepi akciji Grobelška in Spasojeviča, a je vratar Elana zno- va sijajno posredoval. V 32. minuti so gostje zadeli vratnico, izredno razburljivo pa je bilo tik pred koncem polčasa, ko je vratar gostov prav čudežno ubranil dva strela Grobelška, s tretjim zaporednim strelom pa je Jeseničnik zadel prečko. Po odmoru so domači še naprej napadali. Omeniti velja izreden strel Smajloviča, ki ga je vratar spet ukrotil, takoj za tem je strel Grobelška znova zaustavila vratnica, v 53.minuti pa so gostje po hudi napaki domače obrambe izenačili. Le štiri minute kasneje je Spasojevič lepo prodrl, podal v sredino in Borštner je potisnil žogo v mrežo za vodstvo domačih z 2:1. Nogometaši ESOTECHA niso popustili. Še naprej so prevladovali na igrišču in si od 70. do 76. minute ustvarili tri stoodstotne prilike. Najprej je Smajlovič s silovitim strelom zadel prečko, njegov dru- gi strel je vratar sijajno ubranil, le nekaj minut za tem pa je Jeseničnik vnovič zadel vratnico. »Kazen« je prišla v 80.minuti, ko so gostje po novi napaki domače obrambe drugič izenačili. Dve minuti kasneje je okvir vrat še petič na tekmi preprečil, da bi domači po strelu Spasojeviča dosegli tretji zadetek, čisto na koncu pa bi se lahko celo veselili gostje, vendar je njihov napadalec zgrešil prazna vrata. V soboto bodo igralci ESOTECHA Šmartno gostovali v Dravogradu. ESOTECH ŠMARTNO: Magrič, Stojko (Žurej), Jeseničnik (Fajdiga), Bulajič, Irman, Doler, Polovšak, Grobelšek, Borštnar, Spasojevič, Smajlovič. M Janko Goričnik OK Šoštanj Topolšica Čaka jih zahtevna sezona Novo sezono so začeli tudi odbojkarji. Kot vsi ostali klubi, je bil na pripravah tudi OK Šoštanj Topolšica. Deset igralcev je na sedemdnevnih pripravah v Šmarjeških toplicah, kjer so bili enkratni pogoji za boljšo telesno pripravljenost, izvedlo uspešen program, ki jim ga je zadal njihov trener Darko Menih. Po vrnitvi so pričeli s štiritedenskim treningom. Ekipo so uigravali tudi s trening tekmami z OK Mislinja in OK Granit. Veliko sprememb je v postavi igralcev. Izgubili so podajača Uroša Dvornika. Prav tako je prenehal igrati dolgoletni odbojkaš Janez Nahtigal, kije sedaj prevzel mesto trenerja v 2. ekipi. Dobili so novega igralca Petra Žitnika, ki se je zelo dobro vklopil v ekipo in nanj resnično lahko računajo. Po enoletnem premoru zaradi poškodbe se je na igrišče vrnil Igor Medved. Podobne težave s poškodbami imata tudi Dimec in Kugovnič. Izredno težak boj se bo to sezono bil za obstanek v 1. A ligi, ker so se druga moštva krepko ojačala. Za obstoj v 1. A ligi bi OK Šoštanj Topolšica moral zasesti vsaj šesto mesto. V nasprotnem primeru bodo drugi del tekmovanja nadaljevali v 1. B ligi, na tamkajšnjih kvalifikacijah pa bi se lahko zopet uvrstili v 1 A ligo, ki bo z naslednjo se- Kočevje ■ Vegrad 31:29 (19:10) Tekmo izgubile v prvem polčasu Očitno je mladost naredila svoje. Močno pomlajena in neizkušena gostujoča ekipa seje očitno prestrašila nasprotnic, saj so jih domače v prvem polčasu povsem nadigrale in si priigrale neulovljivo prednost devetih zadetkov. V nadaljevanju so Velenjčanke vendarle zaigrale pogumneje, verjetno so jih domače malce podcenjevale, in drugi polčas nepričakovano dobile z 19:12. Po končani tekmi so se gotovo upravičeno spraševale, kaj je bilo z nami v prvem delu. Rokometašice Vegrada bodo v drugem krogu gostile državne prvakinje Krim Electo, ki so v uvodnem derbiju najboljših slovenskih ekip premagale Robit Olimpijo s 26:22, čeprav so^gostje prvi polčas dobile s 13:10, omeniti pa velja še Zalčanke, ki so doma kar s 30 zadetki razlike premagale Izolo (48:18 (23:8). Igralke Vegrada bodo srečanje s Krim Electo v velenjski Rdeči dvorani pričele jutri (petek) ob 18.00. Turnišče • Usnjar 1:3 (0:1) Dva poraza doma, dve zmagi v gosteh Na dokaj zanimiv način osvajajo točke nogometa- jima drugim in tretjim zadetkom na tej tekmi zape ši 1 Jsniaria v v/htulni skunini 1 Hmvnp Hup Ohp tpk- til lisnHn Homarih zono štela dese- t ekip, doslej jih je bilo le osem. V soboto, 11. septembra, je bil v šoštanjski telovadnici trening turnir, katerega sta se poleg domače ekipe udeležili še ekipi Granita ter Olimpije. Ljubljanska Olimpija je bila boljša od ostalih dveh. Šoštanjčani so tako ugotovili pomanjkljivosti, ki jih je treba do začetka prvenstva popraviti in s tem v nadaljevanju uspešneje igrati. Postava OK Šoštanj Topolšica: Dimec, Kravcov, Bevc, Kugovnič, Žitnik, S. Sevčnikr, D. Sevčni-kar, Medved, Jerončič, Mihalinec. Monika Košarkoska Na dokaj zanimiv način osvajajo točke nogometaši Usnjarja v vzhodni skupini 3. državne lige. Obe tekmi na domačem igrišču so doslej izgubili, na obeh precej zahtevnih gostovanjih pa so prepričljivo zmagali. V tem krogu so gostovali v Turnišču in bili s 3:1 boljši od domačinov, vse tri zadetke za Šoštanjčane pa je dosegel najboljši igralec tekme Rade Kovačič. Prvi polčas so dobili gostje z 1:0, takoj po odmoru so domači izenačili, v 55. in 66. minuti pa je Kovačič s svo- jima drugim in tretjim zadetkom na tej tekmi zapečatil usodo domačih. Usnjar je sedaj s polovičnim izkupičkom in šestimi točkami na sedmem mestu, v naslednjem krogu pa bo gostil ekipo Uniroja iz Zreč, ki je s točko zaostanka le mesto za Šoštanjčani. USNJAR: Čanič, Senko (Sulejmanovič), Uršnik, Omič, Kraljevič, Staničič, Gabrič, Novak (Puckmei-ster), Pudgar, Mujakovič (Kočnik), Kovačič. Celje - Elektra 71:104 (35:56) Uspešen začetek v pokalu Gorenje - AFP Dobova 22 :16 (11: 5) Odlično za začetek Domači trener Tone Tiselj je bil po tekmi zelo zadovoljen, saj Dobovo premagali lažje, kot je očitno pričakoval. Po tekmi je namreč dejal: "Pred začetkom srečanja sem se jih bal, sja je to vedno zelo nevarna ekipa." Vzrok njegovi bojaznika, kašken bo izid srečanja, so bile krive poškodbe, ki rokometaše Gorenja v pripravljalnem obdopbju resniočno nivo božale. "Z uigravanjem ekipe smo imeli kar precej težav z, saj je bil stalno kdo poškodovan." Začelo se je z Brametom Bedekovičem, pa nadaljevalo s Sandijem Krejanom, Sašom Khimtchenkom, Borutom Plaksanom, Alešem Anžičem ter Benom Oštirjem. Prvih pet se je poškodovalo na treningih, Beno pa doma. Stopil je na žebelj... "Ko sem se že sprijaznil, da nekaj časa ne bom mogel uvrstiti v ekipo Braneta Bedekoviča, sem na petkovem treningu ostal tudi brez Sebastjana Soviča, ki bi bil igral od začetka." Ta hitri in vse boljši igralec se je poškodoval na treningu dan pred začetkom prvenstva. Želel je preprečiti akcijo Boštjana Kavaša (trenira z Velenjčani pa čeprav mu Pomurka ni dala izpisnice). Pri tem je dobil Sovič je dobil seveda nenameren udarec po ustnicah, ki je bil tako hud, da je moral na šivanje v bolnišnico. Kljub vsemu se je vse dobro razpletlo. Začel je bil za gledalce povsem nezanimiv, saj so v sedmih minutah videli le po zadetek na vsaki strani. Nato pa so domači začeli svoj rokometni ples. V 24. minuti je njihovo vodstvo znašalo kar 9 : 1. V tem delu igre so resnično navdušivali z igro v obrambi, kjer sop bili gostje povsem nemočni. Gostujoči trener Dinko Vuleta v tem delu sploh ni našel ključa, kako zaustaviti razigrane ga naspro-tonika. "Ne vem, kaj je bilo mojim fantom. Zaporavili so 14 čistih napadov, 2 sedemetrovke. Bili so kot ohromeli." na njihovo srečo pa Velenjčani niso mogli nadaljevati v takšnem ritmu, poleg tega sta se po do- brih deset minutah nadaljevanja eden za drugim poškodovala Sandi Krejan in kapetan Borut Plaskat, kije obnovil staro poškodbo ramena, in gostje so se jim, tudi zaradi odličnih obramb Denilča, šest minut pred koncem prbližali na samo tri zadeteke (17: 14). V preostalih minutah srečanja pa so domači spet stisnili zobe in razliko podvojili in že začeli razmišljati o Pivovarni Laško, sobotnem nasprotniku, ki je v Trebnjem zmagala le z dvema zadetkoma razlike -23:21 (11 :12). Pred gledalci sta sodilka Požežnik (Celje) in Repenšek (Rečica). Kapetan Plaskan je obnovil staro poškodba. Z igrišča mu je pomagal tudi vratar gostov Denič, takoj za tem še Kre-janu, in gledalci so ga za to seveda nagradili z dlanmi. Gorenje: Anžič, Saftescu 3, Krejan 5, Ojsteršek 3, Plaskan 1, Khimtchenko 2, M. Oštir, Tome 3, Roz man 3(2), Cvetko 2, Radšel, Senica. Trener: Tone Tiselj. Sedemmetrovke - Gorenje: 3/2, AFP Dobova: 5/2; izključitve: Gorenje: 12 min., AFP Dobova 12. 18. septembra 1997 ŠPORT IN REKREACIJA NilS VAS 27 TVD Partizan Šmartno ob Paki Konec improvizacije? V mali dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki se je v torek prejšnji teden, če povzamemo besede predsednika izvršnega odbora TVD Pratizana Šmartno Franca Podgorška, zvrstil dvojni program: najprej izredna seja skupščine TVD Partizana Šmartno, nato pa še ustanovni zbor Nogometnega društva Šmartno ob Paki. Koliko zanimanja sta dogodka vzbudila pri članih oziroma šmarš-kih nogometnih zanesenjakih, pa podatek, da je bila seja ob napovedani uri začetka nesklepčna. Tisti, ki so se udeležili januarskega sklica seje TVD Partizana, so na tokratni seji ugotavljali, da so si člani takrat novo izvoljenega izvršnega odbora društva vzeli časa za odgovor na vprašanje o reorganizaciji društva ne tri mesece, kot so ob-^ ljubili, ampak več kot pol leta. Ponudili pa so rešitev, o kateri so govorili že na januarski obravnavi - izločitev nogometne sekcije iz okrilja TVD Partizana in ustanovitev samostojnega nogometnega duš-tva. Kot je v obrazložitvi povedal Franc Podgoršek, s to odločitvijo uzakonjajo trenutno stanje na področju nogometa v kraju, hkrati pa napovedujejo konec improvizaciji pri nekaterih stvareh. Nadaljnje ohranjanje dosedanjega stanja oziroma nadaljevanja delovanja nogometnega kluba v okviru TVD Partizana bi povzročilo še večje težave pri usklajevanju aktov društva z zakonom o društvih, kakor tudi pri nadaljnjem delu organov društva in kluba. »Ustanovitev samostojnega nogometnega društva je hkrati tudi priložnost zastaviti razvoj nogometa in delo nogometnega društva na novih temeljih, torej brez obremenjevanja s preteklostjo, dosedanjim uradnim imenom društva, v okviru katerega je deloval nogometni klub, in dosedanjim načinom dela, kar vse je v zadnjem času postalo že moteče.« O ukinitvi TVD Partizana so sicer v izvršnem odboru razmišljali, vendar se Atletika Prva medalja v skoku s palico V soboto in nedeljo je bilo v Novem Mestu državno prvenstvo za pionirje in pionirke. Skoraj 400 najmlajših atletov in atletinj se je zbralo na stadionu Portovald, med njimi tudi 13 predstavnikov velenjskega atletskega kluba. Jožica Hozjan in Andreja Ternik sta bili 7. in 8. v teku na 300 m, Matje Mraz in Jožica Hozjan sta osvojila peti mesti v suvanju krogle in v teku na 600 m, štafeta 4 x 300 m v postavi Hudej, Njenjič, Rak in Ternik je osvojila bronasto kolajno, enako odličje pa si je s palico priskakal Primož Ledinek. Primoževa kolajna je še toliko bolj razveseljiva, ker v Velenju pred leti niso mogli razvijati te discipline. Z novim stadionom in sodobno atletsko opremo so se tehnični pogoji izboljšali, zato je AK Velenje v svoje vrste privabil trenerja in strokovnjaka za skok s palico Staneta Škoberneta in plodovi njegovega dela so se pokazali že na prvem tekmovanju. Sklop atletskih disciplin v velenjskem atletskem klubu se je tako še razširil, zato klub vabi vse mlade, da se priključijo atletski šoli. Balinanje - še možnosti za obstanek V 15. krogu 1. državne lige Velenje Premogovnik v gosteh ni uspel premagati osmouvrščeni Hrast iz Huj, saj so bili domači boljši kar z 19:5. K sreči ta poraz ni vplival na lestvico, saj tudi Jadran iz Izole ni bil uspešen, tri kroge pred koncem je ekipa Velenje Premogovnik še ved- dodaten sejemski popust do 10% od 12.9. do 21.9. Vlesna PRODAJALNA PAMEČE Telefon (0602) 41-481, 41-240, 41-497 Fax (0602) 42-164 Poiščite nasvet strokovnjakov Lesne za: # stavbno pohištvo # izdelke po naročilu # zamenjavo oke in vrat # montažo # inženiring # brezplačnq dostavo # servis # svetovanje in izmero na objektu TeL: 8882 /41-411 MOS '97 za takšen korak za zdaj še niso odločili. Po Podgorškovih besedah je prevladalo mnenje, da je potrebno počakati na Zakon o društvih. Izrazil je tudi dvom, da je v občili še kdo, ki bi začel z novo dejavnostjo, saj delo pri nogometnem klubu zaposluje veliko ljudi. Na vprašanje Janeza Dvornika, enega od udeležencev izredne skupščine, kaj bo sploh še ostalo pod okriljem TVD Partizana, pa povsem jasnega odgovora nismo slišali. Zato je menil, da bi v občini morali oblikovati telo, ki bo povezovalo društvene dejavnosti z vseh področij, ne samo športa in kulture. Bojan Kladnik, predsednik sveta občine Šmartno ob Paki in član uprave nogometnega društva, je povedal, da na tej pobudi v občinskih službah že delajo. Naj še zapišemo, da so celotno dejavnost sekcije, vključno s premoženjem, terjatvami in obveznostmi TVD Partizana, prenesli na Nogometno društvo Šmartno ob Paki, kije tudi pravni naslednik TVD-ja. Če bo držalo to, kar so zapisali ob koncu utemeljitve sklepa - spremembe bodo pripomogle k boljši organiziranosti, učinkovitejšemu delovanju in dvigu kakovosti strokovnega dela ter s tem k ponovnemu doseganju boljših rezultatov vseh nogometnih sekcij v občini bo znano v,najbližji prihodnosti. Namesto sekcije sedaj samostojno nogometno društvo Po krajšem odmoru so nato opravili še drugo predvideno dolžnost - 21 udeležencev se je vpisalo med ustanovne člane Nogometnega društva Šmartno ob Paki. Naslednja štiri leta ga bo vodil Avgust Reberšak, med nogometnimi delavci znano ime, njegov namestnik je Ivo Berdnik. Skupaj z njima se bo trudilo za nemoteno delo šestih selekcij šmarškega nogometnega društva še 10 članov upravnega odbora, v statutu so predvideli skupaj 15 mest. Letos članarine ne bodo pobrali. Prihodnje leto pa bodo tisti, ki bodo člani društva, dokazovali svojo pripadnost med drugim tudi s plačilom 1000 tolarjev. mtp TEDEN ŠPORTA 1997 OBČINE ŠOŠTANJ Ponedeljek, 22. septembra • mali nogomet ob 16. uri: Rokometno igrišče Šoštanj • namizni tenis ob 16. uri: telovadnica TVD Partizan Šoštanj (prijave sprejema g. Anton LEBER tel.: 882-535) Torek, 23. septembra • odbojka ob 16. uri: igrišče OŠ KDK Šoštanj ■ lokostrelstvo ob 17. uri: Rokometno igrišče Šoštanj (organizator: rod Pusti grad Šoštanj) Sreda, 24. septembra • rokomet ob 17. uri: Rokometno igrišče Šoštanj • badminton ob 17. uri: telovadnica TVD Partizan Šoštanj (prijave sprejema g. Tomaž SEKULIČ tel.: 882-368) Četrtek, 25. septembra • košarka ob 16. uri: Športna dvorana Šoštanj • kolesarjenje ob 17. uri: zbor - telovadnica TVD Partizan (vodja: Stane Grudnik) (relacija: TVD Partizan-Gaberke-Lajše-Topol-šica-Florjan-Lokovica-TVD Partizan) Petek, 26. septembra • kegljanje ob 16. uri: kegljišče TEŠ • Cooperjev test ob 17. uri: Nogometno igrišče Usnjar (vodja: Marjan Grudnik) . Sobota, 17. septembra • trim pohod ob 8. uri: vodja g. Vinko PEJOVNIK (relacija: AP Šo-štanj-Fortinek-Pristava-Zgornje Ravne in nazaj) • turnir v šahu ob 10. uri: Gasilski dom Šoštanj (prijave sprejema g. Gregor RUPNIK tel.: 832-640) Nedelja, 28. septembra • tenis ob 8. uri: prvenstvo Občine Šoštanj na igrišču vTopolšici (prijave sprejema g. Samo ZAKERŠNIK tel.: 892-080) Mali nogomet Prvi prehodni pokal ekipi Fori V petek in soboto že 14. Petrolov raily Športni klub Cirkovce je minulo soboto izvedel prvi turnir v malem nogometu za prehodni pokal Mestne občine Velenje. Udeležilo se gaje 12 ekip, ki so jih razdelili v štiri skupine. Tako so v sklepnem delu ostale štiri ekipe, finalista sta postala Fori Skale, ki je premagal Vigo iz Vinske Gore s 5:1, ter ekipa Doliča, premagala je Tehno Many (Gorenje Velenje) s 6:1. Zaradi hudega naliva in pozne ure tekem za prvo in tretje mesto niso odigrali, ampak so zmagovalca določili z žrebom. Ta se je nasmehnil škalskim nogometašem - KMN Fori, ki je tako osvojil prvi prehodni pokal, drugi je bil Dolič, tretji Vigo in četrti Tehno Many. Prve tri ekipe so dobile lepe podale, prve štiri pa tudi denarne nagrade. Zanimivo Liga Skale 97 no na šestem mestu, kar po vsej ver; jetnosti pomeni tudi obstanek v ligi. Megrad iz Rogaške Slatine je moral prepustiti vse tri točke gostom iz Fužin, vendar je še vedno na 8.mestu, kar zagotavlja nastopanje v drugi državni ligi - vzhod tudi v naslednjem prvenstvu. Pogoj za obstanek pa je, da balinarji Megrada premagajo zadnjo ekipo Zarje vsaj za 8 točk, sicer bo njihova usoda v rokah nasprotnikov iz tržiča. ■ Boris Knavs Izidi 13. kroga v 1. ligi malega nogometa Škale 97: Sportklub Mister X-Kamnoseštvo Kozjak 5:3, Avtoprevozništvo Sovič-Saloon Mins 0:4, Mušketirji Cigrad Kajuh-KMN Fori Škale 0:3, Muišketirji Cigler-Vigo 5:2 in ŠD Škale Zlatorog-TTG 10:1; vrstni red po 13. Krogu: 1. ŠD Skale Zlatorog 30,2. KMN Fori Škale 28, 3. Sportklub Mister X 25,4. Mušketirji Cigler 20, 5. Vigo 18, 6. Mušketirji Cigrad Kajuh 16, 7. Saloon Mins 14,8. Kamnoseštvo Kozjak 11,9. Avtoprevozništvo Sovič 9 in 10. TTG 8. V drugi ligi so odigrali že 15.krog, izidi pa so bili: HTZ-Vigo Teves 3:3, SK Cirkovce-S Team 8:4, Tempo Florjan-Kremenčkovi 2:2, Kalimero-Zavodnje 1:1, Okrepčevalnica Mastig-Club Duo 3:1; vrstni red: I. ŠK Cirkovce 33 (14 odigranih tekem), 2. Texas KK Zbičajnik 31 (13), 3. Okrepčevalnica Mastig 26 (14), 4. Kalimero 24 (13), 5. Zavodnje 22 (14), 6. HTZ 19 (14), 7. Club Duo 16 (13), 8. Tempo Florjan 16 (14), 9. S Team 11 (14), 10. Kremenčkovi 7 (14) in 11. Vigo Teves 7 (13). Liga Šmartno 97 V občinski liga malega nogometa v Šmartnem ob Paki so odigrali prvi krog drugega dela prvenstva. Izidi v skupini osem najboljših ekip po prvem delu, ki se borijo za naslov prvaka: Adsalute-Kokodilčki 1:1, Adriatic-Gostišče Pri orehu 4:1, RBM Commerce-Keramičarstvo Kemo 6:0 in Klub 81-Saloon Mins Nol 6:4; vrstni red po 1.krogu (skupaj s prenešenimi točkami): 1. Adriatic 7,2. RBM Commerce 6,3. Klub 81 6,4. Adsalute 5,5. Saloon Mins Nol 2, 6. Keramičarstvo Kemo 2, 7. Krokodilčki 2, 8. Gostišče Pri orehu 1. V drugi skupini je povedla Podgora s 7 točkami, na lestvici strelcev pa prepričljivo vodi Cerovšek (RBM Commerce) z 31 zadetki. M L. P. Sedmič za pokal KS Klub malega nogometa Fori Škale bo v soboto in nedeljo v sklopu praznika Mestne občine Velenje izvedel 7.tradicionalni turnir za prehodni pokal KS Škale - Hrastovec. Tekme bodo na igrišču pri OŠ Škale, žrebanje bo danes (četrtek) ob 20.00 v GD Škale, za najboljše pa so pripravljeni lepi pokali in denarne nagrade. Sabljanje - Obetaven start Velenjski sabljači so uspešno začeli novo tekmovalno sezono. V soboto, 13. septembra, je bilo v Ljubljani ekipno državno prvenstvo v flo-retu in meču za dečke in deklice ter mladince in mladinke. Velenjski deč-, ki so bili s floreti med sedmimi ekipami zelo dobri, saj je njihova prva ekipa (Matej Zapušek, Gregor Kralj in Tadej Knez) osvojila 2. mesto, njihova druga ekipa (Jan Žičkar, Klemen Špeh, Anže Guček in Uroš Kuz-man) pa je bila šesta. Mladinci so bili s floreti solidni. Velenjska ekipa mladincev (Rok Bezlaj, Jure Uranjek in Lenart Jerabek) je bila 4., druga ekipa (Rok Kovše, Tadej Knez in Tine Čas) je bila šesta. Med mladinkami je kombinirana ekipa sabljačic Branika in Rudolfa Cvetka Velenje zasedla 3. mesto. Velenjski mladinci (Lenart Jerabek, Matej Gorjan, Tadej Knez in Tine Čas) so z meči osvojili 3. mesto. mhj Slovensko društvo Hospic Šolanje prostovoljcev v Velenju Pred letošnjim poletjem je Slovensko društvo Hospic (izvaja program celostne oskrbe umirajočega bolnika in njegove družine doma), tudi v Velenju pripravilo nekaj predavanj. V ponedeljek, 22. septembra, bo organiziralo še šolanje prostovoljcev. Trajalo bo od 18. do 21. ure, prijave pa zbirajo do sobote, 20. septembra, od 8. do 13. ure na telefonski številki 061/ 131 - 53 - 99. Sedmi rally za letošnje slovensko prvenstvo bo na cestah v Velenju in širši okolici v petek in soboto, 19. in 20. septembra. To bo že 14. velenjski rally, ki se zadnja leta po generalnem pokrovitelju imenuje Petrol rally Velenje. Prijavilo se je preko 70 posadk iz 7 držav, vse pa obetajo velike hitrosti in napete dogodke. Vozniki bodo svoje sposobnosti pokazali na 19 hitrostnih preizkušnjah. Začeli bodo že v petek ob 16.00 na Titovem trgu. Do petkovega večera bodo imeli za sabo 6 hitrostnih preizkušenj med Lazami, Veliko in Malo Pirešico, Polzelo in Kavčami. Verjetno najbolj privlačen del raliyja bo zadnja etapa v petek ob 20.00, ko bo ob jezeru nočna hitrostna preizkušnja. To bo za voznike sicer zelo kratek del dirke, bo pa toliko bolj zanimiv za gledalce, saj je proga zelo razgibana in zlasti pregledna. V soboto bodo rally pričeli ob 8.00, prevoziti pa bo treba J 2 hitrostnih preizkušenj mimo Vinske Gore, Gaberk, čez Skorno do Šmartnega in Podkraja. Rally bodo sklenili ob velenjskem jezeru ob 17.00, ob 200.00 pa bodo razglasili najboljše. To bo predzadnji letošnji rally za slovensko prvenstvo, za končno uvrstitev pa bo najbolj zanimiv razplet med vodilno trojico Tomaž Jemc in Jani Trček (oba Petrol Proton Racing Team) ter Vojko Podobnik (SB Racing Team). Našim najboljšim bodo v boju za vrh velenjskega rally-ja štrene mešali seveda odlični mojstri iz tujine. Turistično društvo Šmartno ob Paki Zabavne igre Rekreativno-zabavne igre so na prostor pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki vedno privabile precej tamkajšnjih krajanov. V družbi tekmovalcev in tekmovalk so namreč preživeli zanimivo nedeljsko popoldne. Člani turističnega društva iz Šmartnega ob Paki obljubljajo vsem, ki se bodo udeležili letošnjih iger, znova obilo smeha in zabave. Prepričani so, da se bodo vabilu za sodelovanje v štirih spretnostnih preizkušnjah odzvali v vseh 10 vaških skupnosti občine Šmartno ob Paki. Na običajen prostor jih vabijo v nedeljo ob 14. uri utp Invalidski šport Velik uspeh balinarjev Na državnem prvenstvu v balinanju v Ljubljani so balinarji MDI Velenje dosegli svoj največji uspeh doslej. V močni konkurenci osmih najboljših ekip iz ve Slovenije so zasedli prvo mesto in osvojili lep pokal v trajno last. Za ekipo so nastopili Rudi Hudarin, ki jo je tudi vodil, Štefan Špilek, Oto Fijavž in Mirko Krk. Balinarke MDI Velenje so se z zmago na področnem prvenstvu v Celju prav tako uvrstile na državno prvenstvo in osvojile 5. mesto, kar je za prvi nastop na takšnem tekmovanju zelo solidno. Nastopile so Štefka Drolc (vodja), Pepca Skornšek, Slavka Penšek in Anica Pirmanšek. Šahovski turnir Šahisti MDI Velenje so ob praznovanje Mestne občine Velenje izvedli 7. memorial Draga Zgonjanina. Na tem hitropoteznem tekmovanju je sodelovalo 12 šahistov. Najboljši je bil Redžo Lukvačkič, drugi je bil Šefket Čeličkovič in tretji Peter Žagar. ■ tri h KK Energija Vzpon na Vršič Pred nedavnim so se člani KK Energija Velenje udeležili vsakoletnega in tokrat že 19. kolesarskega vzpona na 1611 metrov visoki Vršič. V lepem in sončnem vremenu se je vzpona udeležilo skoraj 2000 kolesarjev, med njimi tudi 26 članov KK Energija. Zmagovalec Vršiča je bil tudi letos Velenjčan Grega Tekavec, najboljši član Energije pa je bil s 4. mestom Igor Mernik v kategoriji članov nad 30 let. Zmagovalec Vršiča je seveda vsak, ki zmore 12 kilometrov težkega vzpona, zato je število članov KK Energija dober obet za uspešno prihodnost velenjskega rekreativnega kolesarstva. _ Na Paškem Kozjaku je bil v soboto pravi praznik ... peli so, igrali, recitirali. En sam hvalospev vsem, ki so jim pomagali do lepih novih učilnic, telovadnice, ki je prej niso imeli ... Zahvaljevali so se ministru za šolstvo in šport dr. Slavku Gabru, državnemu podsekretarju Niku Žibretu, županoma Mislinje in Vojnika, Mirku Grešovniku ter Benu Podergajsu in predstavnikom velenjske občine. Vsi ti so pripravili tudi govore. Iz njih smo izvedeli zgodovino obnove šole, ki je stala 98 milijonov tolarjev, od česar je ministrstvo prispevalo polovico, po 17 milijonov vojniška, velenjska in mis-linjska občina, skoraj milijon pa so zbrali krajani v obliki lesa. Prva šola, enorazrednica, je na Paškem Kozjaku, na 1065 metrih nadmorske višine, zaživela leta 1900, šola pa ni delovala le med drugo svetovno vojno... Zadnji je svoje misli ob odprtju te verjetno najvišje ležeče osemletke v Sloveniji strnil predsednik Milan Kučan, ki je skupaj s tamkajšnjo učiteljico prerezal otvoritveni trak. Potem so si šolo ogledali domačini in gostje, slavje pa se je nadaljevalo še pozno v popoldne. Seveda, saj je bil to praznik, ki ga bodo ljudje na Paškem Kozjaku še dolgo nosili v svojih srcih. Minister na otvoritev ni prišel praznih rok. Trem tamkajšnjim učiteljicam in učencem je izročil računalnik, s tem pa jih je resnično presenetil. »Pentuim 166 je zelo sodoben računalnik z vgrajenim modemom in priključkom, z dostopom do in-terneta in naslovom te šole na njem. Zame je to znak, da je potrebno tam, kjer je nekaj težje po kakšnih drugih parametrih, z opremo omogočiti stik s svetom. Učenci bodo sedaj prišli hitreje v Ameriko z računal- »V naši šoli je fajn!« »Prvi koraki po šoli so bili nepopisni.« Tako nam je prve vtise o šoli, ki uradno leži v mis-linjski občini, obiskujejo pa jo tudi učenci iz velenjske in vojniške, opisala vodja šole Angela Voštner. »Mislim, da nas je vse skupaj šola zelo presenetila. Tako učiteljice kot učence. Dobili smo jo v izredno kratkem času, saj so z deli pričeli konec maja.« »To jo šola prihodnosti!« Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je v svojem govoru poudaril, da je pomen šol, kot je ta, velik. Nam je to utemeljil še z besedami: »Razlog je zelo preprost. Slovenija je država, ki ne more razmetavati s svojim prostorom, potrebuje ga, zato je pametno, da je poseljena. Da ljudje živijo na svojem, kjer so s svojimi ljudmi, s svojim svetom in iz njega potem komunicirajo z drugim delom države. Naša želja je, da bi otroci blizu doma opravili vsaj del šolske obveznosti, če ne celotne. Zato želimo tovrstne šole obdržati pri življenju, najverjetneje, kjer bo le mogoče, vzdržati vsaj dve triadi, odločati pa se bo potrebno vedno od primera do primera. To niso situacije, ki bi prenesle šablone, saj bi, če bi delali po njih, takoj zaprli 50 ali 60 šol v državi. S tem bi verjetno na nek način celo razselili ljudi v doline, v večje centre.« Angela Voštner nikom kot v dolino po cesti. In ko bo tukaj dosti snega in ko ne bo mogoče z avtomobilom v dolino, se bodo otroci lahko sprehajali po vsem svetu in komunicirali s kolegi v vseh kotičkih sveta. Mislim, da je to šola prihodnosti.« In kako novi prostori vplivajo na Stanka Grešovnik njihovo delo? « Imamo večje, nove učilnice, kabinete, nove pripomočke, telovadnico ... To je res čudovito. Vsi, tako učiteljice, ki smo še vedno v isti sestavi, kot vsi učenci, lažje in bolje delamo.« Na šoli vsako leto pouk poteka drugače, saj glede na število učencev v posameznih razredih oblikujejo tri, kolikor je tudi učiteljic. »V prvem oddelku sta prvi in tretji razred, obiskuje pa ga 11 učencev, v drugem oddelku sta četrti in peti razred, v njem je samo 5 učencev. V tretjem oddelku so šesti, sedmi in osmi razred, torej trojna kombinacija. Takšen pouk je zelo težak, včasih kar nemogoč, zato si tudi mi želimo, da bi na predmetno stopnjo prihajalo več predmetnih učiteljev. Zaenkrat prihaja le učiteljica angleščine,« smo izvedeli. Prepričana pa je, da bo šola živela s krajem tudi zato, ker bo telovadnica večnamenski prostor, ki so ga zelo veseli tudi krajani. Stanka Grešovnik je osmošolka, zato krepko čuti razliko med staro in novo šolo: »Rada hodim v to šolo, sedaj pa je še bolj »fajn«, ker je šola nova in veliko lepša. Zdi se mi, daje pouk, čeprav smo trije razredi skupaj, zelo zanimiv. Prihajam iz vojniške občine, do šole pa imam dobro uro hoda. Ni mi hudo, ker sem že navajena, le malce se bojim zime. Dosedaj je bil moj učni uspeh prav dober ali odličen, zato razmišljam, da bi šolanje nadaljevala na ekonomski srednji šoli. Bom še videla. Danes smo vsekakor vsi zelo veseli, ne le mi, učenci, tudi naši starši in drugi krajani.« ■ Bojana Špegel Skateboard na kotalkališču Slavnostna in vesela otvoritev šole na Paškem Kozjaku »Šola je duša in srce tega kraja« V soboto je velenjski skateboard team Daggers skupaj z društvom Dnevi želja organiziral vseslovensko skatersko tekmovanje. Na kotalkališču so se zbrali vsi, ki znajo »skate pod svojimi nogami obračati« in tudi večerni dež, ki je prekinil slavje zmagovalca Borisa Pet-koviča, ni zmotil dobre volje. Na koncu so bili zadovoljni prav vsi, celo Ali En-u se je v Mladini zapisalo:... (da seje v Velenju) posrečilo, kar je čakal celo kariero«. Dogodek je bil torej ravno pravšnji... Se več takšnih, pa bo še lepše! ■ Jure T, foto: Leši. S to mislijo je strnil svoje občutke po res slavnostni otvoritvi razširjene in obnovljene, za domačine kar »nove« šole na vrhu Paškega Kozjaka predsednik države Milan Kučan. K temu je dodal: »Tako ljudje tudi res čutijo in če si z njimi, ne samo da moraš, ampak tudi želiš deliti veselje in praznik. In to je res praznik.« Tisti, ki so slavje spremljali, bilo pa jih je veliko, se zagotovo strinjajo z njim. Dogodek je bil namreč za ljudi, ki živijo na obronkih Paškega Kozjaka, dvakrat zgodovinski; dobili so novo šolo, ki so jim jo pred dvema letoma skoraj ukinili. Njihovo srečo pa so z njimi delili tudi številni pomembni gostje, s predsednikom države na čelu. Arhitektka Pia Koraca je opravila izredno delo, saj se nova šola lepo vklaplja v prostor med cerkvijo, strmino in skalo, kjer se razprostira. Ta dan so jo krasile papirnate sončnice, ki so ji dale prav slavnostni navdih. Pod njimi so se nam najprej predstavili srečni učenci; letos jih je kar 27, kar je največ v zadnjih letih. Njihov program je bil sproščen; Kdo koga in zakaj šikanira v primeru Plonk bara v Velenju? Policija Šalamona ali Šalamon policijo? Bernarda Jaklin je v enem svojih znamenitih uvodnikov v Jani pred kakšnima dvema letoma, ko je pisala o tiskovnih konferencah, ki da jih po Sloveniji sklicujejo za vsako figo, zapisala, da jih nekateri tudi zato, ker ne morejo spati. Gotovo ne bi zapisala tega danes, če bi poznala primer iz Velenja, ko tiskovne niso sklicati tisti, ki ne morejo spati, ampak tisti, ki jim hote ali nehote, zavestno ali nezavestno, tega ne privoščijo. Razlog za tiskovno ni bil predstavljen tako, dobesedno seje glasil: Šikaniranje nekaterih velenjskih gostincev in nasilje nad strežnim osebjem s strani Slovenske policije. Podpisan: Bojan Šalamon, lastnik več lokalov v Velenju. Razlog? »Policisti so v petek ob 22.30 za 12 ur zaprli natakarja iz mojega lokala Plonk bar na Trgu mladosti 6 v Velenju, in to zato, ker je bila v lokalu po njihovem mnenju preglasna glasba. Pri tem mu niso dovolili, da bi me poklical. To je edinstven primer, zagotovo pa pivi tak v Sloveniji,« je pojasnil razlog za tiskovno Bojan Šalamon. »Lokal je v poslovni zgradbi v ulici, ki je v bistvu cela namenjena poslovni dejavnosti,« je še dodal. Natakar, ki so ga »zaprli«, je Dejan Skaza. Ta trdi, da glasba ni bila preglasna, ni pa skrival, da so bili policisti, preden so ga odpeljali, v lokalu tisti večer dvakrat, in da so ga na postaji seznanili z možnostjo, da lahko pokliče odvetnika, vendar je ni uporabil. Na policiji, v posebnih prostorih, so ga pridržali do naslednjega dne, ko gaje v Celju zaslišal dežurni sodnik za prekrške. Oba, tako Šalamon kot Skaza, sta prepričana, da bi na zaslišanje, ker ni naredil nič kaznivega, lahko čakal tudi doma. »Ne pa v tisti grozljivi temi. Si sploh predstavljate, kakšne posledice lahko ima to nanj?« je vprašal Ša-Tamon. » V Plonk baru je problem stanovalec, edini v celi ulici, ki živi v bistvu v poslovnih prostorih in se nesprestano pritožuje. Inšpektorji - kdo, ne smem povedati - so mi svetovali, da ga ovadim, ker ni plačal spremembe namembnosti iz poslovnega v stanovanjski prostor,« je razlagal Šalamon. Na vprašanje novinarjev, če ima za lokal uporabno dovoljenje, pa odgovoril, da ne. Ima gradbeno dovoljenje, na uporabno pa, čeprav ima vse papirje in vlogo na upravni enoti že osem mesecev, še čaka. Ta podatek, če drži, lahko samo skrbi. Ni nam dalo miru in poklicali smo načelnico Upravne enote Velenje Mileno Pečovnik. »Na upravi enoti Velenje nimamo nič s Plonk barom. Tam je in- vestitor Farmin, zadeva je v fazi obnove postopka, za prostor, v katerem je danes ta bar, pa je bila dana vloga za frizerski salon, ki pa je ni dal Bojan Šalamon, ampak podjetje Farmin F in D, d.o.o.,« je povedala. Potem smo šli na Policijsko postajo Velenje. »Policisti na vsak klic, '(na vsako prijavo, reagiramo skladno z zakonom. V Plonk bar nismo nikoli šli na lastno pest, ampak vedno na podlagi zaprosila, kot se temu reče. Od februarja letos, odkar je lokal odprt, smo zaradi neupoštevanja zapiralnega časa ali motenja nočnega miru s hrupno glasbo posredovali 32-krat. V vseh primerih smo zadeve odstopili tržnemu inšpektoratu,« je povedal Robert Videč, komandir Policijske postaje Velenje. Kako tržna ukrepa v takih primerih, je druga stvar, do zaključka redakcije nam tega podatka žal ni uspelo pridobiti. Mimogrede pa smo na Policiji zvedeli še nekaj o sobotnem dogajanju, o čemer pa na tiskovni niso rekli nobene. »V petek smo dobili tri prijave: ob 20.40, ob 22.06 in ob 22.34. Razlog je bil vedno enak: jakost glasbe, ki je motila stanovalce. Policisti so prvič in drugič natakarja D.S. opozorili in pustili pri njem plačilni nalog ter zahtevali, da zmanjša jakost glasbe. To je v obeh primerih v prisotnosti policistov tudi storil. Ker pa so klicali tudi tretjič, in ker so bila prejšnja posredovanja očitno neuspešna, smo natakarja z intervencijskim vozilom prepeljali na postajo in ga pridržali do prihoda dežurnega sodnika za prekšrke v službo, za kar imamo vse zakonske možnosti.« To je bil petek, ki mu je sledila sobota, 13. septembra, ko so policisti istega natakarja malo po 22. uri na podlagi klica ponovno opozorili na preglasno glasbo. Zaposleni so se odločili, da lokal za-pro, policistom pa povedali, da bodo poklicali novinarje. Da pa sosedje ne bi mirno spali, je nek do še poskrbel. »Tisto noč se je v lokalu občasno vklapljala glasba s tako močjo, da so se sostanovalci prebujali. To se je dogajalo vsake toliko časa za približno dve minuti, potem pa spet za nekaj časa utihnilo,« so povedali na Policiji Velenje. Ko človek posluša eno, drugo, tretjo, nima pa časa, da bi vprašal še četrto in mogoče peto stran, lahko pomisli samo na tisto, na kar ste pomislili vi. ■ Milena Krstič ■ Planine