Leto LEVIH_Postnim, pi.i-an* t irotovini V Ljubljani, v torek, dne 3. decembra 1940 ^tev. 278 a Unionu< je bila 6eveda najlepša in po svoji snovi tako svojevrstna, da ni nič čudnega, če so tudi z dežele prihiteli mnoci prijatelji naših mladinskih organizacij. Ni nam treba posebej poudarjati, da je bila že zgodaj pred 8. uro dvorana zasedena do zadnjega kotička in da je bila tik pred 8 že nabita, kakor smo to navajeni le ob prireditvah ZFO in ZDK. Veliki oder je bil zastrt s svellomodro zaveso. Nekaj minut pred 8 je prispel v dvorano predsednik senata in prosvetni minister dr. Anton Korošec, ki ga je vsa dvorana navdušeno pozdravila. Veliko je bilo tudi število drugih odličnikov, ki so prišli pogledat prizadevanja naše mladine. Tako so bili navzoči ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ki je prišel z gospo, škof dr. (ik-egorij Rožman, zastopnik divizijskega poveljnika treneral Janež z gospo, divizijski general in poveljnik štaba za utrjevanje Lev Rupnik z cospo. ceneral Masi? z gospo, župan dr. J. Adlešič r cospo. rektor univerze dr. M, Slavič, podban dr. Majcen z gospo, senator d«-. Kulnvec. bivši minister Snoj z gospo, načelnik prosvetnega oddelka dr. Sušnik, veliko število bivših narodnih poslancev in odličnikov ter zastopnikov našega javneca, kulturnega in gospodarskega življenja. Ministra za telesno vzgojo je zastopal načelnik Drago Ulaga. Točno ob 8 so prikorakali pred zastor postavni fanfaristi, čiani fantovskega odseka Sv. Pe- Pogačnik, ki je prosil g. bana, naj tolmači Izraze vdanosti odlikovancev na najvišjem mestu. Ljuhljanski župan dr. Adlešič je v svoji zahvali, v kateri je poudaril, da je s tem odlikovanjem prejela odlikovanje vsa Ljubljana, prosil g. bana, naj tolmači na najvišjem mestu hvaležnost in vdanost bele Ljubljane. Dr. Korošec v Ljubljani Ljubljana, 1. decembra. Prosvetni minister in predsednik senata g. dr. Anton Korošec se je v soboto zjutraj pripeljal v Ljubljano, kjer je praznoval državni praznik Zedinjenja. V soboto zvečer se je minister dr. Korošec udeležil slavnostne akademije Zveze fantovskih odsekov in Dekliških krožkov v Unionu na čast 1. decembra. V nedeljo zjutraj je dr. Korošec v marijan-ški kapeli maševal za praznik Zedinjenja in za domovino. V nedeljo zvečer se je udeležil časnikarskega koncerta v Unionu, ki ima že od vsega početka značaj domoljubne manifestacije. šola naše mladine" HnHRBnHBnHHHKBBHBBR^nn ter v Ljubljani. Odigrali so pozdravno koračnico in želi za njo lepo priznanje. Improvizirani zastor na odru se je nato odgrnil in odkril na odru skupino naše mladine. Od najmlajših pa do rednih so bili zbrani člani naših organizacii okrog slike Nj. Vel. kralja Petra, ki je bila okrašena z zastavami in zelenjem. Godba >Sloget je zaigrala državno himno, ki jo je vsa dvorana poslušala sloje. Ob prapor Zveze je stopil nato član v kroju in z zanosom recitiral Župančičevo pesem >Vseh živih dan«. Po pesmi je stopil na oder predsednik ZFO g. d>r. Stanko Žitko in spregovoril: Dr. žitkov govor Povabili smo Vas. da s slovensko mladino praznujete praznik zedinjenja, praznik prerojenja, praznik svobode jugoslovanske države. Bila je res velika naša želja, da pridete k prvemu nastopu v tem delovnem letu, ki smo ga vsega posvetili sodelovanju slovenske mladine ob nastopu vladanja našega mladega kralja Nj. Vel. kralja 1'etra II. Ta akademija je namreč uvod v mladinske nastope in zlvore, s katerimi hočemo leto« tako poudariti svojo pripravljenost in svojo ljubezen do domovine, da bomo v tem ob sebi združili ves narod. Danes nastopajo naši mlajši. Spored kaže, da hoče akademija pokazati na svoiski način zeodo-vino našo narodne svobode, kako se je najprej bohotila v brezskrbni neugnanosti moči in življenja polnega, a neizkušenega naroda, kako jn potem bila zatrta in uklenjena v verige narodnega robstva in tlačanstva in knko je slednjič po dolgih dobah zopet zasijala v Vidovih zarjah ob Veličastna fantovska in dekliška akademija v Unionu Začetna slika na mladinski akademiji. Naša mladina okrog svojega kralja zopetni združitvi bratov, ki so gnani po nemili usodi stoletja hodili svoja pota. Kaj nam pove zgodovina, kaj nam kličejo naši predniki, oni od včeraj in oni stoletja nazaj tja v davho preteklosti Da je država močna na zunaj samo takrat, ko je enodušna in strnjena v svoji notranjosti. Da morajo rodovi biti vedno pripravljeni veliko trpeti in veliko žrtvovati, če hočejo, da bodo prihodnji rodovi uživali sad njihovega trpljenja in njihovih žrtev — svobodo. Kot najsvetlejša in najzanesljivejša luč pa jo ves čas trpljenja in bojev za svobodo sijala našim prednikom, luč vere, luč krščanstva. Ta luč jim je dajala čudežno moč, da so ohranili svoj pogum, svojo zavest, svoje zaupanje v prihajajočo svoliodo, čeprav je večkrat zgledalo, da je že vse zgubljeno. Tako trpljenje naših prednikov ni šlo v izgubo, ker niso izgubili zavesti svoje pravice do svobode, ker so živeli po nravnih načelih Kristusovega nauka in ker 6o trpeli z močjo krščanske vere. Od tega trpljenja smo postali vsi — tudi današnji rodovi — le še bolj odporni in sposobni, da tudi zdržimo in no omahnemo v boju in trpljenju za svobodo. To sino dolžni sebi, svojim prednikom in onim, ki bodo prišli za nami. Na nas je, da sprejeto svobodo, krščansko vero in nravnost ohranimo in ohranimo sebi in prihajajočim rodovom. Naša volja — je volja stoletij. Naša odločnost in naša pripravljenost — sta sad odločnosti in pripravljenosti stoletij. Jezik, zemlja, vera, značaj in kri. ki nas združujejo s predniki, so tako močne vezi, da jih ne bo nihče uničil ali premagal. V odločilnih časih so imeli naši predniki voditelje, katerim so sledili z vsein zaupanjem in spoštovanjem. Za edinost in udarnost jc to neizogibno potrebno. Tudi mi smo polni zaupanja, vdani in zvesti svojim državnim voditeljem, ki v težkih časih z veliko modrostjo vodijo jugoslovansko državo na znorvaj po poti prave edinosti in reda, na zunaj pa po poti nepopustljive odločnosti in miroljubnosti. To so misli, to so obljube slovenske mladine, ko v teh usodepolnih časih praznujemo praznik zedinjenja, ko se pripravljamo na delo v letu, v katerem bo naš mladi kralj prevzel v svoje roke vladarstvo jugoslovanske držve. Njemu poklanjamo vso svojo pripravljenost. Vemo, da to ne smejo biti samo besede. V našem slovenskem značaju je, da smo bolj zaprli, da svoje notranjosti ne kažemo na zunaj; toda če in ko bi bilo treba, bodo naše moči planile na dan, takrat bomo pokazali, da 6mo vredni nasledniki svojih prednikov. Vsa naša mlada moč, vse naše delo, vsa naša ljubezen Bogu, domovini in kralju! Kadarkoli je govornik omenjal našega kralja, našo domovino in pripravljenost ter vdanost naše mladine državi, kraljevski družini in kralju, ga jo vedno prekinilo navdušeno ploskanje. Godba je zaigrala učinkovito Jenkovo »Kosovsko uverturo«, na kar se je začel po kratkem odmoru simbolični ciklus zbornih recitacij z gimnastični-lni vajami pod naslovom »Iz naše zgodovine«. Vse točke tega ciklusa, ki je bil razdeljen v tri dele: 1. Pod svobodnim soncem, 2. V robstvu in 3. V Zarje vidove, je vezala miselna povezanost. V gibih in simboličnih kretnjah ter zbornem spremljevanju je nastopajoča mladina prikazala dogodke iz prvih dob naše narodne zgodovine do končne osvoboditve pred 22. leti. Za uvod je bila odigrana Simon Jenkova »Molilev«, na kar je sledila recitacija Gradnikovega »Prihoda«. Ob tem so izvajali simbolične vaje člani Fantovskega odseka Ljubljana-Trnovo in pokazali mlade borce-stražarje. V žarki luči so nastopili suličarji in lokostrelci, ki so z eleganco pokaz,ali nekaj bojnih iger. Ko pa jih je poklical glas trombe, so se postavili strumno v vrsto, da branijo svojo zemljo. Prisrčna je bila sličica rajanja mladine pod svobodnim soncem. Posebno ljubke so bile gojenke z venčki na glavi. Nato se je začel drugi del z zborno recitacijo odlomka iz Prešernovega »Sonetnega venca«. Dobo turških napadov v našo deželo so simbolično prikazali janičarji, ki so na Beethovnovo turško koračnico izvajali težke in učinkovite gimnastične vaje. Podmladek fantovskega odseka v Celju se je s temi vajami postavil in žel obilo priznanja. Članice dekliških krožkov so z ritmično vajo »žalujoče žene« slehernemu prikazale obup in trpljenje ob brezuspešnih poskusih priti izpod tujčevega jarma. Pomladek fantovskega odseka klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil z »Galioti« po pesmi Vladimirja Nazorja. Goli hrbti so se krivili, mišice so se napenjale, ko je skupina živo pokazala trpljenje sužnjev, ki so gnali z dolgimi vesli tujemu gospodarju barke po morju. Pa ni še trpljenja konecl Naš kmet ječi pod valpetovim bičem stoletja. Trpljenje postaja vedno hujše. Kmetje se združijo in uprejo. Pomladek fantovskega odseka škofovih zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano je učinkovito ob puntarski pesmi pokazal kmečki upor in njegov žalostni konec. Recitacija odlomka iz Aškerčevega odlomka iz »Kronanja v Zagrebu« je zaključila prikazovanje brezupnega trpljenja z vprašanjem »Kdaj vzkres-ne stara pravda nam?« Tretji del nastopa je pokazal našo pot v svobodo. Člani pomladka fantovskega odseka škofovih zavodov iz Št. Vida nad Ljubljano so na besedilo Zupančičeve pesmi »Naša beseda« odlično pokazali, kako se je naš narod s silo otresel suženjskih spon in kako je vstopil z neomajnim pogumom in nezlomljivo voljo do dela v novo svobodno državo. Sledila je zadnja simbolična slika »Vstajenje našega naroda«. Ob recitaciji Krekove pesmi »Zarji« je zasijalo nad alegorično skupino sonce svobode. Prizor so zaključile Cankarjeve besede: »Dano je življenje našemu narodu, nihče več mu ga ne more vzeti! Saj si je s svojim delom, s svojim umom in srcem zaslužil sončno življenje, ta narod kmetov in delavcev, ta narod sužnjev, ki ne mara bitivečnarod sužnjev!« Vse točke so druga za drugo žele obilo odobravanja in priznanja. S posebnim navdušenjem pa so bila sprejeta izvajanja pomladka iz škofovih zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano. .Velika zasluga za veličastni potek akademije gre prav vsem, ne samo tistim, ki smo jih videli na odru. Tako zaslužijo vso priznanje tudi recitacijski zbor in organizatorji tega večera, ki so nam s to prireditvijo ustvarili vzorno mladinsko akademijo, iz katere vejo pravi duh ljubezni do načel, ki sta si jih ZFO in ZDK izbrala za svoja vodila. Časnikarski koncert Na državni praznik zvečer ob 8 pa so ljubljanski časnikarji povabili Ljubljano na tradicionalni časnikarski koncert, ki je bil že nekaj dni razprodan do zadnjega sedeža. Izbrana ljubljanska družba je napolnila veliko dvorano Uuiona, časnikarji pa so sprejemali odlične goste. Koncert je počastil tudi predsednik senata, prosvetni minister in veliki prijatelj časnikarjev dr. Anton Korošec. Nadalje so bili navzoči g. ban dr. Marko Natlačen, divizijski poveljnik general Ljubomir Stefanovič, poveljnik štaba za utrjevanje general L. Kupnik, ljubljanski župan dr. Adlešič, predsednik vrhovnega 6odišča dr. Fran Konda, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia, rektor ljubljanske univerzo dr. Slavič, podban dr. Stanko Majcen, ravnatelji državnih uradov in ustanov in mnogi drugi odlični predstavniki ljubljanskega kulturnega življenja. Ves koncertni spored je izpolnila Ljubljanska filharmonija, ki ji je dirigiral g.^ Drago Šijanec. Za uvod v koncert je zaigrala Filharmonija državno himno, ki jo je vsa dvorana poslušala stoje. Potem je Filharmonija odigrala simfonično pesnitev »Zapeljivec«, delo Blaža Arniča. Arni-čevo delo je izredno prevzelo vse poslušalce in ko je bila skladba odigrana, je vsa dvorana z viharnim navdušenjem ploskala izvajalcem, dirigentu in komponistu. Blaž Arnič je sprejel tudi lep zlat venec. Sledila je koreografska simfonična pesnitev L. M. Škerjanca »Marenkac, kateri je bila za podlago istoimenska novela Ivana Cankarja. Tudi to delo je dvorana sprejela z odobra- Maribor, 2. decembra. Maribor je proslavil včeraj praznik Zedinjenja v istem okviru, kakor prejšnja leta, samo da so bile letošnje proslave še bolj prisrčne in poglobljene, saj Mariborčani posebno sedaj, ko imajo priložnost v soseščini opazovati posledice vojne vihre, hvaležni, da živijo v mirni, nrejeni jugoslovanski državi. Že na predvečer praznika se je mesto okrasilo z državnimi zaslavami, ki so vihrale s slehernega poslopja, V množici proslav-nih prireditev, ki so se vršile na predvečer praznika v soboto, je bila gotovo najlepša in najbolj uspela slavnostna akademija fantovskih odsekov in dekliških krožkov v narodnem gledališču, ki je združila poleg mnogoštevilnih prijateljev slovenske mladine tudi vse predstavnike javnega mariborskega življenja. Vsi prostori gledališča so bili zasedeni, med navzočimi omenjamo pa prevzv. knezoškofa dr. Ivana Tomažiča z gg. kanoniki, mestnega j>oveljnika generala Paraca s fK>lkovnikoma Kilerjem in Božovičem ter poveljniki ostalih mariborskih vojaških edinic, rektorja visoke bogoslovne šole in predsednika Prosvetne zveze dr. Hohnjeca, mariborskega župana dr. Juvana, predsednika okrožnega sodišča dr. Hud-nika, viš. drž. pravdnika dr. Zorjana, okrajnega glavarja dr. Šiško in Eiletza, predstojnika mestne jjolicije Kosa, podžupana Zebota in druge. Program telovadne akademije. Je bil posrečeno in pestro sestavljen ter so gledalci nastopajoče nagradili z živahnim odobravanjem. Slavnostni govor je imel dr. Franček Zebot. V nedeljo, na državni praznik, je bila dojx>l-dne ob 11 v stolni cerkvi cerkvena proslava z molitvami za kralja in domovino. Prisostvovali so ji mestni poveljnik general Parac na čelu številnega zbora aktivnih in rezervnih častnikov, rektor visoke bogoslovne šole dr. Hahnjec, predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik in prvi državni tožilec dr. Zorjan, mestni župan dr. Juvan z občinskimi svetniki, obč. glavarja dr. Šiška in Filetz, predstojnik mestne policije Kos, namestnik šefa obmejne policije komisar Jančič ter predstavniki drugih državnih in gospodarskih uradov, narodnih in kulturnih društev ter gospodarskih organizacij. Molitve za kralja in domovino ie opravil prevzvišeni škof dr. Ivan Tomažič ob asistenci stolnih kanonikov in številne duhovščine. Pred cerkvijo je bila postrojena častna četa s pol-povno zastavo in vojaško godbo. vanjem, komponist L. M .Šijanec pa je prejel dva venca. Izredno je ugajala Čajkovskega koncertna fantazija za klavir, pri kateri je kot solist na klavirju nastopil rektor Glasbene akademije g. Trost. Občinstvo je nagradilo vse izvajalce, jk>-sebno pa g. Trosta z lepim priznanjem. G. Trost je prejel tudi lep venec. Po krajšem odmoru je prišla na vrsto zadnja točka, znamenita Dvora-kova simfonija »Iz novega sveta«. Kakor pri vseh prejšnjih, tako je tudi pri tej simfoniji Ljubljanska filharmonija z dirigentom Šijancem žela navdušeno priznanje. Po enodušni sodbi je bil ta koncert doslej najbolj uspeli koncert časnikarjev in pravi glasbeni užitek za vse ljubitelje lepe glasbe. Hkrati je bil ta večer poln priznanja za delo Ljubljanske filharmonije, kakor tudi dirigenta Draga Šijanca. Včeraj dopoldne je bilo potem še več slavnostnih zborovanj,' tako obrtniško v dvorani Ljudske univerze, — najlepše pa je bilo spet zborovanje slovenske katoliške mladine v dvorani na Aleksandrovi cesti 6, kjer so se slavnosti udeležili oficielni zastopniki cerkvenih, vojaških in svetnih oblasti. Otvoril je zborovanje Mirko Geratič, slavnostno besedo pa je imel prof. Šedi-vy. — Zvečer so priredili mariborski oficirji družabni večer v unionski dvorani, ka'erega se je udeležilo veliko število mariborskega narodnega občins'va s predstavniki mesta in državnih uradov. Slavnosti v Čelu Ze na predvečer praznika so zaplapolale s celjskih hiš državne in narodne zastave, pročelje mestnega poglavarstva pa je bilo slavnostno razsvetljeno. Celjska društva so se tudi letos dostojno pripravila za ta veliki praznik. Tako je imelo Katoliško prosvetno društvo v veliki dvorani Ljudske j>osojilnice slavnostno akademijo, pri kateri so sodelovali orkester vojaške godbe j»od vodstvom kapelnika g. Fabijanoviča, pevsko društvo Celjski zvon, Dekliški krožek, Fantovski odsek in Gledališka družina. Proslave so se udeležili senator Alojzij Mihelčič, župan dr. Voršič, okrajni načelnik dr. Zobec, poveljnika polkovnika Tomaševič in Caska, policijski predstojnik Uršič, opat Peter Jurak, direktor Bračko, poveljnik orožniške čete Svetlič, podžupan Stermecki,1 predsednik ZFO celjske podzveze prof. Bitenc, predstavniki uradov in korporacij, gasilci in drugi odličniki ter mnogo občinstva, največ članstva katoliških organizacij. Na praznik so bile v vseh cerkvah zahvalne službe božje, katerih so se udeležili zastopniki upravne in vojaške oblasti, šole so imele interne proslave. V Mladinskem salezijanskem domu v Gaberjih so proslavili praznik Zedinjenja s prisrčno mladinsko akademijo. Zvečer je priredilo vojaštvo po mestnih ulicah bakljado. v Mestnem gledališču, ki je bilo do zadnjega kotička zasedeno, pa so priredila celjska pevska društva: Celjski Zvon, CPD in Oljka ter Glasbena matica slavnostni koncert. Oficirji celjske garnizije so imeli v Narodnem domu družaben večer. Tako je Celje tudi letos dostojno proslavilo naš največji praznik. stoletja. Te svoje pridobitve, svojo Jugoslavijo, moramo vedno biti pripravljeni braniti. Samo s požrtvovalnim delom 6e ustvarjajo velika in trajna dela. Popoldne so v Belgradu na Kalimegdanu vojaške godbe priredile koncerte, zvečer pa je bila slavnostna bakljada po belgrajskih ulicah. Vse ulice so bile polne ljudstva, ki je navdušeno pozdravljalo vojsko. V Zagrebu Zagreb je slovesno obhajal državni praznik zedinjenja. Ob 9 dopoldne je bila v zagrebški stolnici slovesna zahvalna služba božja, ki jo je opravil zagrebški nadškof dr. Stepinac ob veliki asistenci. Službe božje v stolnici se je udeležil ban banovine Hrvatske dr. Ivan Šubašič, podban dr. Krbek, zagrebški župan Starčevič, kakor tudi zastopniki političnih strank. Pred cerkvijo je stala častna vojaška četa. Ob pol desetih je bila služba božja v pravoslavni cerkvi, ki 60 se je udeležili isti zastopniki kakor katoliške. Poleg njih je bil navzoč tud armadni general Peter Nedeljkovič z generali in častniki. Tudi pred pravoslavno cerkvijo je bila postavljena častna vojaška četa. Po službi božji je ban dr. Šubašič v barskih prostorih sprejemal čestitke. Med drugimi so prišli banu čestitat angleški konzul, francoski konzul, nem. ški konzul dr. Freund, italijanski Bobi, general Nedeljkovič z več generali, rektor univerze z dekani vseh fakultet, predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti dr. Božala in mnogo drugih. Po drugih krajih države V Novem Sadu in po vsej donavski banovini so 1. december zelo slovesno obhajali. V soboto zvečer je bila sokloska akademija. V nedeljo zjutraj je bilo vse mesto v zastavah. Po cerkvah pa so bile slovesne službe božje, nakar je ban dr. Kiju-rina sprejemal čestitke raznih gospodarskih, kulturnih in narodnih organzacij. Tudi nemške in madžarske manjšine so se prišle poklonit. V okviru te slavnosti so Srbi v Novem Sadu v Srbski matici obhajali tudi 250 letnico, odkar so se naselili v Vojvodini. Vseučiliški profesor dr. Jovan Radonjič je pri tej priliki imel slavnostni govor. Zelo slovesno je praznoval 1. december Niš, ki je bil že dan prej ves v zastavah. — Sarajevo je bilo na predvečer praznika vso razsvetljeno in v zastavah, kakor doslej še ne. Službe božje so bile dopoldne po vseh cerkvah, nakar je zvečer bila ' bakljada ter nato še slavnostna zabava v narodnem gledališču v spomin 22 letnice osvoboditve. — Prav tako slovesno je bil obhajan ta praznik na Cetinju, zelo slovesno v Skoplju, kjer je bila vsa slavnost tako mogočna kakor doslej še nikdar. — Tudi Banjaluka, Split in druga mesta so obhajala ta državni praznik zelo mogočno in lepo. Naši izseljenci v Ameriki obhajajo 1. decemaer Washington, 2. decembra. AA. Jugoslovanski izseljenci v Severni Ameriki so letos šo prav posebno svečano proslavili narodni praznik zedinjenja. Opaziti je bilo, da so se letošnje proslave udeležili zastopniki vseh srbskih, hrvaških in slovenskih narodnih društev. Glavna proslava je bila v Saint Louisu ob navzočnosti jugoslovanskega poslanika Konstantina Fotiča, ki je imel slavnostni govor na veliki manifestaciji narodne sloge, prireditvi, ki so se je udeležili v velikem številu Srbi, Hrvati in Slovenci. Prav tako je bila svečana proslava 1. decembra tudi v Washingtonu. Na njej je imel o priliki sprejema jugoslovanskih izseljencev govor poslaniški svetnik Ribar. Svečane prireditve so bile dalje v Newyorku, v Chicagu, Detroitu, Clevelandu in v Pittsburgu ob navzočnosti generalnih konzulov. Vse izseljensko časopisje, tako srbsko, hrvatsko in slovensko v svojih uvodnikih pozdravlja zedinjenje in poudarja potrebo, da mora Jugoslavija v današnjih časih vztrajati pri politiki nevtralnosti ter nujno braniti samostojnost in neodvisnost države. Istočasno listi podčrtavajo tudi veliko vero vseh naših izseljencev v bodočnost domovine. AmerUlco časopisje prav tako s toplimi besedami piše o zedinjenju Jugoslavije ter poudarja, da je Jugoslavija država, ki je nastala po junaških naporih ter da uživa respekt in simpatije pri vsem ameriškem ljudstvu. Govor kneza-namestnika v ameriškem radiu Neivyork, 2. dec. b 30 minut po govoru Nj. Vis. kneza namestnika Pavla so imeriške radijske postaje reproducirale vsebino njegovega govora. Ob 20 je prenašala govor National Broad Casting Com-pany, ob 22 pa Columbia Broad Casting. I. december v Atenah Atene, 2. decembra. AA. Danes dopoldne je bila v^tukajšnji ruski cerkvi svečana zahvalna služba božja o priliki jugoslovanskega praznika Zedinjenja. Službe božje se je udeležil tudi kr. poslanik dr. Vukčevič z osebjem poslaništva ter člani jugoslovanske kolonije. Navzočni so bili dalje številni Grki, prijatelji naše države, na čelu z zastopniki jugoslovansko-grške lige. Današnje grško časopisje prinaša zelo tople članke v zvezi s proslavo jugoslovanskega državnega praznika zedinjenja. Vsi listi ugotavljajo složno, da je Jugoslavija bila ustvarjena za ceno velikih žrtev in da so novi jugoslovanski rodovi pripravljeni za svojo državo, za njeno nedotakljivost in svobodo dati tudi svojo življenje ter doprinesti največje žrtve. Listi podčrtavajo, da jugoslovanska nevtralnost ni znamenje njene slabosti, pač pa želja, da so ohrani mir na Balkanu, za kar Jugoslavija neprenehoma dela. Vpliv Jugoslavije pri delu za ohranitev miru je zlasti pomemben v času kr. namestništvn, ki državo vodi na pot velike bodočnosti pod prosvetljeno vladavino Nj. kr. Vis. kneza namestnika. Praznovanje po vsej Jugoslaviji Vsa država je 1. december letos obhajala še bolj slovesno in prisrčno kakor druga leta. V Belgradu Glavno mesto Jugoslavije je 1. december letos obhajalo nad vse slovesno. V nedeljo ob 11 dopoldne je bila v dvomi kapeli na Dedinju slovesna služba božja, ki so se je udeležili kralj Peter II., knez namestnik Pavle, kneginja Olga s kneževiče-ma Aleksandrom in Nikolajem ter knežnjo Elizabeto. Istočasno je bila v saborni cerkvi slovesna služba božja, ki 60 se je poleg kraljevih namestnikov Starnkoviča in dr. Peroviča ter predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča udeležili tudi ministri, med nji. mi zunanji minster dr. Cincar-Markovič, vojni minister general Peter Pešič, pravosodni minister dr. Markovič, socialni minister dr. Budisavljevič itd. Službe božje so se udeležili tudi zastopniki drugih držav, med njimi nemški poslanik v. Heeren, sovjetski poslanik Plotnikov, italijanski Mamelli, ameriški Leyn, dalje grški, poljski, romunski, francoski, belgijski, slovaški, čilski itd. Zelo številno je bila zastopana tudi generaliteta. Službo božjo je opravil pravoslavni patriarh Gavrilo. Pred eabomo cerkvijo je bila postavljena častna četa pehotnega polka kraljeve garde z zastavo in godbo. V katoliški župni cerkvi Kristusa Kralja v Krun-ski ulici je službo božjo opravil belgrajski nadškof dr. Ujčič. Službe božje se je udeležil kraljevi zastopnik general Alajič, ministra dr. Krek in dr. Torbar, več generalov ter višjih in nižjih častnikov belgrajske posadke. Poleg civilnih in vojaških dostojanstvenikov je bilo pri božji službi mnogo vernikov. ktočasno je bila služba božja tudi v evangelj. ski cerkvi, kjer je zastopal kralja topniški major Milosavljevič, vlado pa minister Dušan Pantič. Tudi tukaj je bilo zastopano nemško poslaništvo po svetniku dr. Heineju. V židovski sinagogi je zastopal kralja konjiški kapitan Colovič. Zastopan je bil po zastopniku tudi predsednik vlade. V okviru slavnostnih prireditev tega dne je bil v Zemunu tudi slovesen krst treh jadralnih letal tamkajšnjih Sokolov in gasilcev. Nova jadralna letala tipa Kondor so zgradili člani 6ami. Slovesnosti 6e je udeležil kraljev odposlanec letalski polkovnik Miodrag Tomič. Vlado je zastopal minister za telesno vzgojo Dušan Pantič, mesto Belgrad župan Tomič, Po krstu so gasilci detilirali pred častno tribuno, nakar je minister g. Pantič imel nagovor, v katerem je dejal, da je Jugoslavija sad dolgega in napornega boja za osvoboditev, ki je trajal dolga Prizor i mladinske akademije; na levi: rajanje v svobodi. Na desni: pripravljenost na obrambo domovine iu svobode, Prisrčne slovesnosti v Mariboru Pol milijona kg bomb na Southampton Angleška poročila priznavajo strahotno razdejanje — Tudi London je bil spet hudo udarjen — Angleški bombniki napadli Koln in Wilhelmshaven Nemški napadi na angleška mesta so od sobote zvečer pa do ponedeljka popoldne trajali brez prestanka. V soboto zvečer se je začel napad na veliko južno-nngleško pristanišče Southampton, na katerega je bilo dve zaporedni noči vrženih do 300.000 ka bomb vseh vrst Povzročile so veliko razdejanje. V naslednji noči je bil napravljen podoben napad na London. Nemška taktika je sedaj ta, da nemški bombniki napadejo vsako noč po eno mesto z vso silo in ga skušajo čim bolj razdejati. Na tn način so bila bombardirana do sedaj že: Coventry, Birmingham, Plymouth, Bri-stol, Southampton in London. Ponočni napadi napadalca skoraj ne stanejo nobenih žrtev. Tudi Angleži so očividno izbrali isto taktiko in tudi vsako noč bombardirajo po eno nasprotnikovo mesto z večjo silo. Sledijo uradna poročila obeh vojskujočih se taborov. Nemška poročila Berlin, 1. dec. AA. DNB: Neka nemška pomožna križarka, ki operira v čezmorskih krajih, javlja, da je dosedaj potopila 79.000 ton sovražnega brodovja. Tu niso šteti uspehi zaradi min, ki jih je bila položila ta križarka. V noči od petka na soboto je nemško letalstvo izvršilo nov velik naoad na London. Viil za valom so preletavala nemška letala mesto in metala bombe težkega in najtežjega kalibra. Bombe so padale na Paddington, Ken-sington in Battersca. Ogromni požari so osvetljevali mesto in kazali pot letalom, ki so napadala Izvršen je bil napad tudi na druge cilj o, ki so važni za vojno. Ti napadi so veljali Liverpoolu, Birmingham u in I11 y m o u t h n. V teku včerajšnjega dne je bila delavnost nemških eskadril in letal omejena na oglede. Ob tej priliki je bilo ugotovljeno, da v Plymouthu besnijo še vedno hudi požari, zlasti v rezervoarjih bencina. Berlin, 2. dec. AA DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Močni oddelki nemških letal so izvedli v trumah napad na Sou t h a m p t o n v noči od soliote na nedeljo in vrgli na pristanišče lx>m-be najtežjega kalibra. Izbruhnilo je nad 600 velikih in nebroj malih požarov, ki so se ponoči spremenili v veliko morje plamenov. Zadeta je bila velika tovarna ob pomolu, v drugih delih pristanišča pa so nastali veliki požari po raznih skladiščih. Isto noč kakor tudi čez dan so lahka in težka bojna letala napadla London in vrgla bombe. Podnevi se je udejstvovanje letalstva nad drugimi kraji omejilo na ogledniške polete in na polete lovskih letal, ki so se večkrat uspešno sjx>prijela s sovražnikom. V noči od 1. na 2. december so se nadaljevali napadi na Southampton in druga mesta, dočim angleška letala niti to noč niso nastopila Šele ob zori je priletelo nekai letal 'i smeri od Severnega morja ter vrglo nombe ia stanovanjske okraje v nekem mestu ob Jbali. Ranjenih je bilo več ljudi. Nemška lovska letala so sestrelila včeraj nad južno Anglijo II sovražnih aparatov, Izginili sta dve nemški letali. Angleška poročila London, I. dec. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost sporočata: Sovražno letalsko delovanje v noči od sobote na n c d e'l j o je v glavnem vel jalo južni obali in njeni okolici. Med napadom na neko mesto (Southampton) je izbruhnilo več požarov, od katerih so bili nekateri resni. Bilo je tudi precej škode na delavskih in drugih zgradbah. Obvestila še niso popolna, bali pa se je, da je bilo precej ranjenih in ubitih. Bombe, ki so padle po drugih mestih, so povzročile majhno škodo. Ubitih je bilo zelo malo, nekaj pa je bilo tudi ranjenih. V Londonu so letala odvrgla na treh mestih bombe, ki so povzročile zelo majhno škodo. Tudi ranjencev je bilo malo. Letalsko in varnostno ministrstvo poročata, tla so se v noči od nedelje na ponedeljek izvedli letalski napadi na London in da so bombe z močnim eksplozivom in zažigalne bombe poškodovale poslopja. Nekaj ljudi je bilo ubitih, nekaj pa ranjenih. Popolnih poročil še ni, mislijo pa, dn število žrtev ni veliko Sovražnik je metal bombe predvsem na London in na sosednje grofije ter na nekaj mest v drugih delih Anglije, toda po doslej dobi jenih poročilih je bila škoda ma jhna, prav tako tudi število žrtev. Pri včerajšnjih napadih na Anglijo smo zbili 8 sovražnikovih letni, izgubljenih je pa 5 angleških lovskih letal, a njihovi piloti so bili rešeni. Razdejani Southampton London, 2. dec. t. Reuterjev f>osebni poročevalec, ki je obiskal Southampton jx> zadnjem nemškem napadu, pripoveduje, da so celi predeli mesta spremenjeni v kupe razvalin in dn je na tisoče in tisoče ljudi brez strehe. Na stotine delavcev je zjutraj prišlo na delo, pa jc namesto tovarn našlo kupe ruševin. Skoraj vsaka ulica ima poškodovana poslopja. Mnogo ulic pa je zasutih Nemci so metali najprej svtjlne rakete, za tem zažigalne bombe, končno Pa eksplozivne. Vso noč so val za valom pri -'lajali nemški bombniki Razdejanje je trajalo do jutra. Največ je trpel trgovski del mesta. kamor je bil naperjen glavni napad. Toda hudo prizadet je stanovanjski del. V teku današnjega dneva je bilo vse prebivalstvo, ki je prišlo ob streho, spravljeno v zasilne barake, kj so bile pripravljene. Odprte so bile javne kuhinje. Med tem ko je bilo število pri sobotnem _ napadu ubitih oseb zelo visoko, je število žrtev snočnjega napada mnogo manjše. Vojna na morju London, 2. dec. A A. Reuter: Admiraliteta poroča z obžalovanjem, da je angleška podmornica »Triade« izgubljena, ker se predolgo ni vrnila v svoje oporišče. Newyork, 2. dec. t. Reuter. »Mac.kay Radioc poroča, da je sprejel klic na pomoč od naslednjih ladij: 1. »Virlor Ross* (11.000 ton) je javila, da je bila torpedirana od TK«lniornice, 2. »Kilgerran Castle« (276 ton) javlja, da je bila bombardirana od sovražnega bombnika, 3. »Loch Ranza< (5.000 ton) poroča, da je bila torpedirana iu da se potaplja. Uvoz sadja v Anglijo ukinjen London, 2. dec. t. Reuter: Minister za prehrano lord \Voolton je objavil uredl>o, s katero je prepovedan uvoz v Anglijo vseh vrst sadja, z izjemo pomaranč. Uvažati se smejo samo proizvodi, ki so za nadaljevanje vojne neobhodno potrebni, Lord Woolton je izjavil, da 1m> verjetno moral tudi znižati količino slanine, kj jo dobiva vsak Anglež na dan za svoj zajtrk. Na Nemčijo London, 2. dec. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da so letala angleško obrežne obrambe napadla in več ur bombardirala pristanišča Lorient (oporišče podmornic). Brest in Bou-logne. Druga skupina je bombardirala norveško oporišče Christiansand in napravila mnogo škode. London, 2. dec. t. Reuter. Letalsko ministrstvo j>oroča: V noči od sobote na nedeljo so angleški bombniki napravili običajen obisk pristaniščem na nizozemski, belgijski In francoski obali. V notranjosti Nemčije so bombardirali Kiiln in industrijsko okolico. V noči od nedelje na ponedeljek pa so naperili glavni cilj svojih napadov na pristanišče in ladjedelnice v Wilhelmshavenu, kjer eo povzročili velika razdejanja. Grško-italijansko bojišče Na severu so Grki prodrli mimo Podgradca Italijani pripravljajo protiofenzivo Od sobote zvečer do ponedeljka zvečer so se razvijali na severnem in južnem delu grško-italijanske Ironte v Albaniji hudi boji. Grški pritisk je bil tako hud, da je nasprotnika potisnil iz Podgradnca nazaj proti Elbasann. Prav tako uspešen je bil za Grke sunek na južnem delu fronte blizu morske obale, kjer so zaplenili precej orožja in potiskajo nasprotnika po reki Vojuši navzdol. Italijani organizirajo protiofenzivo na tretji obrambni črti. Grški generalni štab se pri prodiranju drži zemljepisnih razmer in sledi vedno tokom rek od izvirov navzdol, tako da ima grška vojska nasprotnika vedno pod seboj. Grki bi radi do italijanske ofenzive ki jo z gotovostjo pričakujejo dosegli takšne uspehe, da bi jih bilo težko vreči nazaj čez albansko mejo. Italijanska poročila Nekje v Italiji, 1. dec. AA. Štefani. Službeno poročilo št. 177 vrhovnega poveljstva italijanske oborožene sile se glasi: Naše čete, ki so začele z močnimi protinapadi, so na grški fronti odbile vrsteče se sovražne napade. Posebno se je odlikovala alpinska divizija Zulis. — V Severni Afriki je naša letalska eska-drila v izvidniški ofenzivi v pokrajini El Ruenta odbila in bombardirala z bombami lažjega kalibra sovražne mehanizirane oddelke. Dve sovražni letali sta metali bombe na Menelso (Kirineja), toda bombe niso povzročile ne škode niti niso zahtevale človeških žrtev. Nekje v Italiji, 2. dec. AA. 178. uradno poročilo glavnega štaba italijanske vojske se glasi: Na grškem bojišču so bili srditi sovražni napadi povsod odbiti. Z našimi protinapadi je bil sovražnik odbit na prejšnje njegove postojanke in je pretrpel hude izgube, zlasti na desnem krilu devete armade, kjer je bila pred napadom izvedena živahna artilerijska priprava vsega armadnega zbora. Na odseku 11. armade sta se zlasti odlikovala dva bataljona divizije »Pusteria« in »Fer-rara«. Na čelu 47. pehotnega polka je slavno padel polkovnik Tricio. Naše alpinske ogledniške patrole so presenetile konjeniške oddelke in jih uničile. Sovražna letala so metala bombe na pusta področja nekaterih otokov v Dodekanezu in pri tem niso dosegla nobenih uspehov. Grška poročila Atene, 2. dec. AA. Atenska agencija. Uradno poročilo vrhovnega poveljstva oboroženih grških sil št. 36 z dne 1. decembra zvečer se glasi: Poniembno prodiranje na vsej fronti. Zavzeli smo točke izredno važnega pomena za razvoj naših operacij. V pokrajini P r e m e t i j i (na jugu) smo ujeli nekaj sovražnikovih vojakov in zaplenili vojni material. Naše čete so vkorakali v Podgradec. Atene, 2. dec. b. Pomočnik ministra za tisk je danes sporočil, da so zavladali v Albaniji veliki snežni viharji. Grške čete utrjujejo zavzete posto-j janke. V Atene prihajajo zadnja jjoročila, ki govo-I rijo, da vlada na fronti trenutno skoraj popolno zatišje zaradi slabega vremena in silovitih snežnih viharjev ter so bile na odseku od Podgorice do Elbasana le manjše praske, na drugih frontah pa divjajo boji z vso srditostjo. Glavno vlogo igrajo ročne granate, puške in noži. Na bojišču v Epiru se grške čete odločno upirajo. Sodelovanje med angleško in grško mornarico je popolno, prav tako tudi med grškim in angleškim letalstvom, ki skupno uničuje luke ob italijanski obali. Atene, 2. dec. AA. Atenska agencija. Odločno zanikamo poročilo, ki so ga objaviti nekateri tuji časopisi, češ da so bili v Grčiji vpoklicani pod orožje mladeniči od 18. do 20. leta za službo v zaledju. Poročilo je popolnoma zlonamerno in netočno, ker ima Grčija še široke možnosti v vrstah rezervistov in ni nobene potrebe, da bi klicala pod orožje mladeniče od 18. do 20. leta. Z naše meje Belgrad, 2. dec. m. O zadnjih bojih, ki so se odigravali na grško-italijanskem bojišču, poročajo iz »kopija: Po padcu Podgradca se borbe razvijajo na bližnjih vrhovih na Mokri planini in ob obali Madžarski „puščičasti o prijateljstvu do Jugoslavije Budimpeita, 2. dec. b V parlamentu je za-'topnik »puščastih križev« Zoltan Mecko govoril 0 zunanje-političnih vprašanjih ter zlasti toplo govoril o madžarsko-jugoslovanskem prijateljstvu "ejal je: Ustvaritev novega prijateljstva in zgraditev starjga spada v življenski načrt madžarskega naroda. Mislim predvsem na J u g o -s'avijo. Nato je citiral poročilo jugoslovanskega časopisa, ki govori o dobrih medsebjjnih odnosih in pravi:Jaz sem prepričan, da bosta obe dr-"vi, ki živitB v svobodi, naili pot in obliko, ki (e Potrebna za ohranitev dobrih cdocžajev ased obe- ma narodoma. Prijateljski stisk roke mora biti iskren, kakor morajo biti iskreni tudi oni, ki si podajajo roke. Z veseljem lahko poudarim, da bo v najkrajšem času skupina parlamentarcev, brez ozira na politično stališče, odpotovala v Belgrad, da se medsebojno spozna in ohrani dobre sosedske odnošaje, ki so potrebni tudi v interesu Evrope. Nato je govoril predsednik skup ne madžarskih kmetov, ki je prav tako izjavil, da je niegova politična skupina prejela povabilo iz Belgrada, ki se mu je z največjim veseljem odzvaia. Ohridskega jezera ter na cesti Podgradec—Elbasan. Topniško streljanje ni prenehalo že ves dan in vso noč Iz Ohrida morejo prav lepo opazovati razvoj operacij na bojiščih. Medtem ko se je včeraj streljanje slišalo od strani pred Podgradceni, prihaja zdaj izza Podgradca in okoliških hribov. V Svetem Naumu so okna na vseh hišah popokala zaradi močnih detonacij. Zlasti močne detonacije so bile ob priliki angleško-grških letalskih napadov. Kakor zdaj poročajo z jugoslovansko-albanske meje pri Sv. Naumu, je glavno vlogo pri padcu Podgradca igralo letalstvo. Grški in angleški bombniki so zadnje dni strahovito bombardirali italijanske položaje in osrednji del fronte na kraju, ki ga imenujejo Ploče. Šele po napadu letalstva in po topniškem udejstvovanju so izvršili Grki napad in osvojili mesto. Z grške strani javljajo, da so se Italijani hrabro borili. Italijani so zapuščali jx>lo-žaje šele po večkratnih hudih grških napadih, ko jih ni bilo več mogoče obdržati. Izgube so na obeh straneh zelo velike. Včeraj so se boji nadaljevali z nezmanjšano srditostjo. Kljub slabemu vremenu, snegu in mrazu, ki vlada v teh krajih na planinah Kainiji in Mokri gori, se razvijajo tam ogorčeni boji. Toda vse to ne ovira vojaških operacij, ki se nadaljujejo brez prestanka. Grki imajo še vedno za cilj zavzetje planin Kamije in Mokre gore. Grki so v teku včerajšnjega dne precej napredovali. Napadajo zelo oprezno in počasi, ker imajo mnogo vrhov okoli Podgradca Italijani še vedno v svojih rokah. Zato Grki predvsem poskušajo zavzeti te vrhove. Danes se boji razvijajo v gorovju Mokre planine in na cesti Podgradec—Elbasan. Čeprav na bojišču Podgradec—Moskoplje vlada zelo slabo vreme in snežni veter, so grške čete zavzele vas Mamujišče na zahodni obali Ohridskega jezera pet kilometrov za Podgradcem. Bclgvad, 2. dec. m. Iz zadnjih poročil, ki prihajajo iz Djevdjelije o bojih na italijansko-grških bojiščih, je razvidno, da pri Podgradcu danes ni bilo večjih bojev. Italijansko topništvo je obstreljevalo grške položaje okrog Podgradca, Grki pn so obstreljevali s topništvom Lahe na Mokri gori. Na tem sektorju teče fronta na črti Mumu- Ogl. reg. pod S. B. 1318 od 15. XIX. 1938 jišče—Berdova—Dragoma t po kotah 1430, 1202, 14433 in 1042. V teku današnjega dne je italijansko letalstvo bombardiralo vojna skladišča v Kor-či in cesto Korča—Podgradec, Grki pa Elbasan, Klisuro in Meteleni ter še nekatere kraje v Albaniji ter premikajočo se italijansko kolono. Z odlokom grškega poštnega ministrstva |e bil včeraj obnovljen reden poštni promet s Korčo. Na vseh pošiljkah za Korčo je treba napisati naslove v grškem jeziku, namesto Korča pa so mora napisati Korita, kakor jo imenujejo Grki. Oddelek za gospodarsko služIlo v Solunu jo včeraj izdal naredbo, po kateri morajo vsi trgovci v dveh dneh prijaviti vse zaloge življenjskih potrebščin, žita, namenjenega za trgovino, ki naj bi se uporabile za vojne jx>lrebe. Po tej naredbi je treba prijaviti žitarice vseh vrst, olje, masline, milo, konservirano mleko itd. .hitri so vrne iz Grčije skupina nemških državljanov, ki zapušča Grčijo zaradi vojne in potuje v Nemčijo. M t lv< p «( v v Afriško bojtsce Italijanska poročila Nekje v Italiji, 2. dec. t. Uradno poročilo štev. 178 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi: V Vzhodni Afriki so naša lovska letala uničila eno letalo na letališču Gebareu. Sovražnikova letala so metala bombo na področje Casalle, kjer sla bili dve osebi ubiti, štirje civilisti pa ranjeni. Eno sovražno letalo jo sestrelila protiletalska obramba. Drugi letalski napadi so bili izvedeni na Gurao, kjer sta bili ranjeni dve ženski, na Assabo in Metemo, kjer so bili trijo mrtvi in 17 ranjenih. Rim, 2. dec. t. Reuter. Bivša bojna ladja >Lorraine<, ki se je nahajala v pristanišču v Aleksandriji, je bila uničena po italijanskih bombah, ki so jih na njo vrgli bombniki ob priliki zadnjega napada na to luko, preteklo soboto. Dve drugi ladji, katerih narodnosti ni bilo mogoče ugotovili, sta bili prav tako zažgani. >Lorrainec je imela 22.000 ton, zgrajena je bila 1. 1013, pred C leti pa popravljena. Angleška poročila Kairo, 2. dec. t. Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo poroča: V odseku pri Kassali naše patrulje uspešno izkoriščajo uspeh, ki so ga dosegle v solioto, ko so prizadele nasprotniku velike izgube. Naše letalstvo je. bombardiralo sovražno jx>stojanke v zahodni egiptsko-Iibijski puščavi in pristanišča v Libiji. Na drugih frontah se ni zgodilo nič jx)sebnega. Vojna Siam-lndokina Bangkok, 2. dec. t. Reuter. Siamske oborožene sile so ujele francoski topničarski rečni čoln na reki Mekong. Francoska ladja je bila upepeljena po srditih bojih, v katerih so Francozi f>odlegli. Siamski bombniki so v soboto zvečer bombardirali sovražne postojanke na meji Cambodgea v lndokini. Vrgli so 10 bomb. Dve osebi sta bili po francoskih obvestilih ubiti, nekaj jih je bilo ranjenih. Tokio, 2. dec. t. Domei. Danes dopoldne je bila seja cesarskega tajnega sveta. Trajala je dve in jjoI ure ter so na njej obravnavali besedilo prijateljske pogodbe med Siamom, Iranom in Japonsko, ki jo hoče japonska vlada sedaj uzakoniti. Uradnega sporočila o sklepih, ki so bili sprejeti, Kitajska zmaga Čunking, 2. dec. t. Tass. Maršal Čangkajšek je danes v svojem govoru, ki so ga prenašali radijske postaje, omenil, da so kitajske armade v pokrajini Hupeh dobile sijajno zmago nad Japonci. Japonci so pred 10 dnevi začeli obsežno ofenzivo proti kitajskim armadam v dolini reke Man, ki se pri Hankavu steka v reko Jangce. Japonci so hoteli odstraniti ki tajsko nevarnost za Hadkav, kakor tudi potisniti kitajsko armado, ki oblega mesto Ičang, dobrih 600 km daleč proč od Hankava, toda kitajske čete so napad odbile in Japonce pognale v beg. Japonsko uradno sjx>ročilo, objavljeno preteklo soboto, že samo priznava, da so »Japonci ofenzivo začasno prekinili«. Roosevelt si bo ogledal oporišča, ki jih te Ameriki dala Angliji Washington, 2. dec. t. Associated Press: Predsednik Roosevelt odpotuje na daljše križarjenje po Karibijskem morju, kjer bo obiskal vse ameriške posesti in verjetno tudi nekatera oporišča, ki so jih Združene države Severne Amerike nedavno dobile oo Anglije. Potovanje bo začel s Florido, kjer ga bo v Miami vzela na krov ameriška oklopnica, ki jo bo spremljevnlo nekaj križark in rušilcev. Dalj časa se bo zadržal v Puertorico, nakar l*i šel na Jamaico in verjetno tudi na St. Lucia. od koder se Iki skozi Bahamsko otočje vrnil nazaj na celino. Potovanje bo trajalo 14 dni do tri tedne. Nova ameriška tovarna orožta zletela v zrak Washington, 2. dec. t. Reuter: V državi Tacoma je zletela v zrak tovarna za smodnik. To je v petih dneh že druga eksplozija orožne in municijske tovarne v tej državi. Nov predsednik Mehike Me.\ico City, 2. dec. AA. DNB: Včeraj dopoldne je prisegel pred kongresom novi mehiški predsednik general Manuel Avila Cama-co. Slovesnosti so prisostvovala posebna odposlanstva 27 držav, med njimi tudi Nemčije in Italije. Dosedanji predsednik Cardenas jc izročil novemu predsedniku zeleno - belo - rdečo lento, znak predsedniškega dostojanstva, ki si jo je Coinaco pripel na prsi. Po tem ustavnem ceremonialu |e novi predsednik v nekaj besedah orisal program svoje vlade. Ameriški admiral naznanja: »Naše brodovje največje na svetu« Washington, 2. dcc. AA DNB: Šef admi-ralitete Združenih držav S. A , admiral Starke, je včeraj izjavil, da imajo Združene države danes najbrž najmočnejšo vojno mornarico na svetu. Meseca junija ietos, je rekel admiral, je zvezni kongres odobril ti "h povečanje ameriškega brodovja, meseca julija pa nadaljnje povečanje zn 70%. Če se bo to povečanje izvedlo, bo ameriška vojna mornarica imela tele enote: 32 bojnih ladij, 18 matičnih ladij za letala, 91 križark, 325 rušilcev, 185 podmornic in 15 tisoč letal. Admiral Starke je dalje v svoji izjavi izrazil svoje prepričanje, da je brodovje Združenih držav močno, da pa še zmeraj ni zadostno močno. Od leta 1921 do 1933 s poskusom razoroževanja nismo izgubili samo ladje, ampak tudi dragocen čas. Amerika Ik> potrebovala letn in leta, da zgradi zares močno brodovje. Zato more biti pripravljena, da se Ivo naslanjala le na samo sebe. Združene države ne potrebujejo samo ladij, letal in moštva, ampak tudi novih oporišč, med katera šteje Starke tudi Portorico. Ilavnj in Guajano. Na koncu je Starke nejal. da ima ta trenutek vojna mornarica Združenih držav 460 večjih in 193 manjših ladij, med njimi 15 bojnih ladij, 5 matičnih ladij za letala, 18 velikih in 19 manjših križark. 206 rušilcev in lahkih polagalcev min, 64 jx>nmornic. II patrulnih ladij in mnogoštevilnih pomožnih ladij. Zagrebška vremenska napoved: Hladno in jasno. Zemiinska vremenska napoved: Hladno. Po večini jasno na zahodni polovici in severnih krajih. V ostalih delih države se ho polacoma zjasnilo. Močna pooblačeno*t bo prevladovala na skrajnem jugu. kjer uteene še snežiti. V rednih dolinah jutra iiju MiC£i«. Ponoči liiljoi iiifuZ. Bolgarski tisk ves navdušeni za prijateljstvo s Jugoslavijo QmpcfdLcMtvjo Sofija, 1. decembra. AA. Opoldanski in večerni listi pišejo o današnjem jugoslovanskem narodnem prazniku. List »Dnes« piše pod naslovom »Praznik Jugoslavije«: »Jutri bo Jugoslavija slavila svoj narodni praznik, bolgarska javnost, ki dobro ve o bližnjih in prijateljskih vezeh, ki obstojajo med obema državama, zlasti od leta 1937 naprej, ko je bil podpisan zgodovinski pakt med Bolgarijo iu Jugoslavijo, ne more ostati ravnodušna ob tem velikem prazniku naše zahodne sosede. Iskreno prijateljstvo med Belgradom in Sofijo brez dvoma predstavlja boljšo bodočnost balkanskih narodov. 1'otom iskrenega prijateljstva in teženj se pripravlja pot k sodelovanju in trajnemu prijateljstvu med seboj, in vprav zaradi jugoslovanskega narodnega praznika bo bolgarska javnost poudarila tradicionalno tovarištvo in želela sodelovanja med obema prestolnicama, da bi se stalno razvila v duhu vzajemnosti in sporazuma.« Vladni list »Večer« pod naslovom »Jugoslovanski praznik« piše: »Jutri ima Jugoslavija praznik. Bolgarski tisk ne more, da ne bi ^apisal tega dogodka. Ob tej priliki naj opomnimo, da odnosi med Bolgarijo in Jugoslavijo, tako kakor so očrtani s pogodbo- od leta 1937, predstavljajo podlago za trajne odnose v duhu zaupanja med obema sosednjima državama.« Nato list poudarja, da sodelovanje med obema državama brez dvoma predstavlja dejanski doprinos za osvetitev vse atmosfere. Evo, zakaj mi beležimo ta praznik, pravi dalje list. V sosednji državi s polno vero, da ho jugoslovan-sko-bolgarsko prijateljstvo nedvomno doprineslo k zjasnitvi mednarodnega ozračja. List »Mir« na uvodnem mestu prinaša članek svojega glavnega urednika, v katerem se ugotavlja, da bo Jugoslavija jutri praznovala 22 letnico zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tudi list »Slovo« objavlja pod naslovom »Jugoslavija praznuje« dolg članek, v katerem omenja kot pobomika ideje južnega siovaustva škofa Stross-majerja. Vsi današnji jutranji časopisi prinašajo govor, ki ga je imel snoči po radiu Nj kr. Vis. knez namestnik Pavle. »Poslednja pošta« objavlja na prvi strani pod dvokolonskim naslovom besedilo govora kr. namestnika kneza Pavla pod sledečimi naslovi: Politika jugoslovanske države«, »Jugoslavija ni bila ustvarjena za zeleno mizo, pač pa s kostmi najboljših njenih sinov. Ona lahko računa na svojo moč in pravico«. Časopis »Sofija« tudi prinaša na prvi strani besedilo govora Nj. kr. Vis. kneza namestnika pod debelini naslovom: ^Jugoslavija vodi miroljubno politiko in želi prijateljskega sodelovanja z vsemi narodi, ki spoštujejo njeno nedotakljivost in no-odvisnost.« »Praznične vesti« na uvodnem mestu prinašajo besedilo govora kneza namestnika Pavla pod naslovom »Jugoslovanski knez namestnik govori o sedanjem položaju in poziva k miru. Jugoslavija bo sodelovala z vsemi, ki spoštujejo njeno neodvisnost in celoto. O11 veruje, da se bo Jugoslavija izognila vojski. »Duga« kakor tudi drugi časopisi prav tako prinašajo na prvih straneh snočnji govor kr. namestnika kneza Pavla, in sicer »Duga« pod naslovom »Jugoslavija vodi politiko miru in sodelovanja. Jugoslavija bo ohranila prijateljske vezi z vsemi sosedi, ki spoštujejo njeno neodvisnost in celoto«. Vsi časopisi prinašajo tudi poročilo o včerajšnjih zahvalnih službah božjih v Sofiji o priliki jugoslovanskega narodnega praznika in o sprejemu, ki ga jo kr. poslanik Milanovič priredil na ta dan za člane jugoslovanske kolonije. Nekateri listi objavljajo tudi slike, ki so bile posnete med zahvalno službo božjo v Sofiji. Odmev našega narodnega praznika v Italiji Rim, 2. decembra. AA. Italijanski tisk je na kratko zabeležil jugoslovanski praznik Zedinjenja. Večji redakcijski članek prinaša Popolo d'Itaiin ter turinski list »Stampn«. Prvi obravnava zgodovinski material o jugoslovanskem prazniku zedinjenja. Na koncu svojega članka pa pravi Stampa sledeče: »Fašistična Italija, ki je v preteklosti podala vse dokaze za svoje lojaino prijateljstvo do Jugoslavije, se s prisrčnostjo pridružuje narodnemu prazniku svojih sosedov. Italija in Jugoslavija lahko tudi v bodoče učinkovito in plodno sodelujeta na programu evropske obnove, ki bo za.jamčil evropskim narodom dolgo dobo pravičnega miru in plodovitcga dela.« Glasovi tist©w o letošnjem 1. decembru Vse časopisje v državi se je letošnjega 1. decembra spominjalo tako in mu dalo tak zunanji iu notranji naglas, kakor sc doslej še ni zgodilo. Vsi listi naglasa,jo velikanski pomen tega praznika za usodo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Belgrajsko »Vreme« je v svojem uvodniku, ki ga prinaša s sliko mladega kralja, naglasilo, kako je Jugoslavija v tej silni vojni mirna na znotraj in zunaj ter ni na potu nikakim tujini interesom. »Njena želja je, da bi na svetu spet zavladal mir, red in duh koordinacije... Tudi za prihodnje bo Jugoslavija obdržala svoje dosedanje stališče, trdovratno in neomajno. Ustvarjena v boju, dobljena za ceno neizmernega trpljenja, bo Jugoslavija varovala svoje pridobitve. Nam nikdar ni bilo nič podarjeno. Vsako stopinjo svoje zemlje smo v življenjem plačevali. Nikomur nismo nič vzeli, zato tudi nikomur nič ne dolgujemo. Umirali smo — to je bila naša usoda, ohranili si bomo, kar smo si ustvarili — to je naša naloga. Praznik 1. deccmbra mora biti dan velikega praznovanja, večjega kakor navadnega, dan moralnega in narodnega dviganja, dan prividov in spominov, dan praznovanja na grobovih tistih, ki so s krvjo zaznamovali sledove časti ter nam in potomecm zapustili v dediščino Jugoslavijo.« »Politika« na uvodnem mestu prinaša dolg zgodovinski članok o 1. decembru s sliko kralja Petra II. in kneza namestnika. List popisuje zgodovinsko dogajanje našega zedinjenja, nakar pravi: »Ne smemo pa ostati pri tem, kar je bilo doslej storjenega, niti se zanašati v tisto spontano silo in voljo vsega našega naroda. Pač pa je treba neprenehoma deiovati, da bi se v teh časih povsod pokazala narodna sloga in sila. To je v sedanjih časih naša pravica in naša dolžnost, knr si hočemo ohraniti svoj mir, ki ga brez največjih moralnih in gmotnih sil ne bo mogoče ohraniti. Kakor v časih, ko se je Jugoslavija ustvarjala, tako je tudi zdaj, ko vsi narodi sveta gredo skozi težave in preizkušnje, treba vse drugo pustiti ob strani ter iti za enim edinim ciljem: premagati vse preskusil,je ter ohraniti Jugoslavijo. Samo složni in zbrani okoli svojega kralja in svoje države bomo dosegli ta svoj cilj.« »Hrvatski Dnevnik«, glasilo dr. Mačka in podpredsednika vlade, je za 1. december prinesel dolg uvodni članek, kjer naglaša svoje stališče do tega državnega praznika, »ki je bil razglašen za rojstni dan Jugoslavije«. List pravi, da je o tem dnevu pisal že lansko leto ter da pri tem, kar je lani zapisal, tudi letos ostaja. Nato pa pristavlja nekaj novih misli, kako se je razvijalo delo za Jugoslavijo v inozemstvu ter kako je bilo stališče Hrvatov. »Bilo jc brez dvoma napačno stališče, da so Slovenci, Hrvati in Srbi na podlagi jezika komponente Iz banevinske službe Split. 2. decembra, b. Včeraj je postala veljavna odpoved tovarne cementa v Splitu svojim delavcem. Tovarna je delo ustavila in odpustila 700 nastavljenoev. Do odpusta je prišlo zaradi prenehanja izvoza in premajhe porabe cementa v državi. Tovarna ima v skladišču 3000 vagonov izdelanega cementa. Zagreb, 2. decembra, b. Danes ob 6.25 je prispel v Zagreb francoski opolnomočeni minister Roger Maugras. Na postaji so ga pričakovali generalni konzul v Zagrebu, Georges Oeraud in vicekonzul Andre Gaillard z osebjem konzulata. Ob 10 dopoldne je g. Maugras obiskal bana dr. šubašiča v banskih dvorih. Francoski poslanik na našem dvoru se je nekaj časa razgovarjal z banom v navzočnosti generalnega konzula In ravnatelja francoskega instituta v Zagrebu Jeara Ray-rca. Nato je francoski poslanik obiskal predsednika HSS dr. Mačka v njegovem stanovanju na Prilazu št. 2. Razgovor je trajal nad četrt ure in sta mu prisostvovala glavni tajnik HSS Jura,j Kr-njevič in francoski generalni konzul v Zigrebu. Francoski poslanik je obiskal tudi "adškofa dr. Stepinca. Opoldne je ban dr. šubašič v spremstvu kabinetnega šefa vrnil obisk poslaniku Mau-grasu, ki je nato v prostorih konzulata spreiel člane francoske kolonije. Ob 1 popoldne je ban dr. šubašič priredil kosilo, ki so se ga udeležili Maugras, dr Maček, predstavniki HSS, francoski generalni konzul v Zagrebu in drugi. Popoldne je francoski poslanik pregffedal etnografski muzej, ob 5 popoldne pa je priredil generalni konzul sprejem y prostorih konzulsts« enega in istega naroda, saj jezik ni odločilen faktor pri ugovarjanju, katera skupina je narod in katera ne. Misel državne skupnosti Hrvatov, Srbov in Slovencev ima poleg jezikovne enotnosti Hrvatov in Srbov ter sorodnosti slovenskega jezika s hrvatskim in srbskim jezikom še drugo močnejše opravičilo. To je skupnost naših interesov. Mi se vedno zavedamo te skupnosti. V tem duhu je deloval tudi Sljepan Radič. Gledajoč vprašanje države smo se prav gotovo razlikovali od tistih etatistov, ki jim je država sama na sebi bil namen... Naše razmerje do Jugoslavije je določeno le po oceni, ali se morejo Hrvati, Srbi in Slovenci dobiti pri skupnem delu, da zadovoljivo rešijo zadeve enih in drugih in tretjih ter da do drugih narodov nastopajo enotno, ko gre za življenjske interese vseh treh. Dejstvo, da je med nami moglo priti do sporazuma 26. avgusta, dokazuje možnost notranjega sodelovanja in vzajemnosti na zunaj. Zgolj od nas samih je odvisno, koliko bomo strnjeni v razmerju do tujezeinstva. Dejstvo, da je ta strnjenost mogoča, ko je bil ustvarjen sporazum, nam veleva, da inora ta strnjenost biti še okrepljena, ko se bo zgradil končni in popolni sporazum ... Želja kneza namestnika Pavla je, da bi državno skupnost Hrvatov, Srbov in Slovencev izročil mlademu kralju obnovljeno in na znotraj okrepljeno. V tem prizadevanju knez namestnik uživa pomoč hrvatskega, srbskega in slovenskega naroda.« s i® Nedeljski športni izidi Slovenska nogometna liga; Mars : Maribor 5 : 3 Bratstvo : Kranj 3 : 2 Železničar : Amater 2 : 1 Olimp : Ljubljana 0 : 5 Prihodnjo nedeljo so na sporedu še tekme zadnjega kola in sicer v tejle razporedbi: Bratstvo : Železničar, Amater : Mars, Maribor : Olimp, Ljub. ljana : Kranj. Dotcdaj pa je 6tanje na tabeli naslednje: Ljubljana 13 Železničar 13 Amater 13 Kranj 12 Bratstvo 13 Mars 12 Maribor 13 Olimp 52:21 28:12 35:29 25:24 28:36 33:25 25:39 13 1 0 12 11:51 20 19 15 13 13 12 8 Medmestne tekme: Bcigrad : Zagreb 3:1, Belgrad jim, : Zagreb jun. 5 : 1, Novi Sad ; Subotica 4 : 2. Nemški pokalni finale: Drcsdner SC : FC Nurnberg 2 :1 Meddržavno srečanje: Italija : Madžarska 1 :1. Tek Zedinjenja Kralkn pn#ga Rezultati teka na krajši progi (ca. 3000 m) so bili: Seniorji (že plasirani preko 800 m): 1. Kien Lado (Primorje) 11:11.2. 2. Stajner Valter (Con-cordia, Zagreb), 11:26.2. 3. Drovenik Branko (Pr.), 12:09. 4. Hlebce Jože (Pr.), 13:06.2. 5. Tavčar Slavo (Pr.). 13:07.2. Neverificirani (rojeni 1. 1922.. 1923. in 1924.): '1. Dobrajc Peter (Reka). 2. Trpine Milan (Kamnik). 13:12.4. Smučarji: 1. Mikuž Adolf (Pr.), 11:37. — Sokoli: 1. Baš in Miloš (Lj. Sokol). 13:06.2. — ZFO: 1. Jerman Franc (Dol pri Ljubljani), 11:55. 2. Kocutar Franc (Ljubljana, mesto), 12.08. Dolga proga: Rezultati toka na dolgi progi (proga je bila dolga okoli 5000 m in je potekala čez ljubljanski Grad) so bili: Kontrola izvoza lesa — šele od 1. januarja 1941 Pretekli teden je obiskala ravnateljstvo za zunanjo trgovino Stalna delegacija našega lesnega gospodarstva pod vodstvom g. dr. Adolfa Golie, glavnega tajnika Zveze industrijcev. Stalna delegacija je ravnateljstvu za zunanjo trgovino predočila vse posledice, ki so nastale zaradi nenadne uvedbe kontrole izvoza lesa brez predhodnih določil, ki naj bi omogočila razvoj izvoza lesa po starem. To ie povzročilo veliko zmedo in škodo v lesni trgovini in industriji. Poleg tega obeta tudi nameravani poseg ravnateljstva za zunanjo trgovino v lesno trgovino samo s tem, da bo ravnateljstvo samo nastopilo kol izvoznik, škodo za lesno trgovino in industrijo. Ta škoda bo pa tudi znatna zaradi lega, ker ravnateljstvo za zunanjo trgovino nima dovolj Cene govejih kož in usnja ne smejo biti višje, nego so bile 4. oktobra Kraljevska banska uprava, referat za kontrolo cen, obrača pažnjo vsem interesentom, zlasti mesarjem, tovarnarjem in trgovcem, ki proizvajajo in prodajajo kože in usnje, da spadajo surove kože in usnje od 4. oktobra t. 1. pod kontrolo cen. Zato bi se pregrešili vsi tisti, ki bi prodajali kože in usnje brez odobritve dražje, kakor so jih prodajali 4. oktobra t. 1., proti predpisom uredbe o kontroli cen. Kraljevska banska uprava vlog za povišanje cen kožam in usnju ni reševala, ker se bodo določile Ic cene za vso državo enotno in ker predvidoma ne bodo dosegle cen z dne 4. oktobra t. 1. Pri tem položaju bi odobravanje podražitev nad nivo z dne 4. oktobra prehod na bodoče maksimalne cene za kože in usnje le oleževalo. Pač pa bodo organi kontrole cen nadzorovali gibanje cen kož in usnja od dne te objave in bodo postopali no predpisih uredbe o kontroli cen proti vsakomur, ki bi tc predmete dalje dražil. Ta kontrola se bo začela pri surovih kožah, ki so osnova za nadaljnje formiranje cen v lej stroki. Rudarska in topilniška proizvodnja v oktobru Po podatkih za gozdove in rudnike je znašala meseca oktobra letna rudarska proizvodnja (v oklepajih podatki za september): Črni premog 3-1.557 (31.489), rjavi premog 466.770 (435.681), lignit 176.005 (151.674), nafta 93 (93), zemeljski plin 356.077 (304.123) kub. metrov, železna ruda 67.252 (17.819), manganova ruda 2.081 (1.352), kromova ruda 8.217 (8.453), boksit 22.552 (37.963), pirit 14.321 (15.611), bakrena ruda 87.711) (81.062), svinčenocinkova ruda 63.532 (60.334), ma-gnezit 6.220 (5.500), kromovi koncentrati 1.068 (1.030), bakreni koncentrati 6.668 (8.391), svinčeni koncentrati 7.847 (6.850), cinkovi koncentrati 3.673 (3.136). Topilniška proizvodnja je dala v oktobru (v oklepajih podatki za september): surovo železo 8.129 (7.018), baker 3.889 (3.711), elektrolitični baker 839 (1.174), svinec 4.605 (3.652), cink 541 (502) ton, zlato 50.2 (81.5), srebro 135.0 (152.2) kg. * Uvoz blokiranega blaga iz Italije. Poročali smo že, dn je bilo ob začetku vstopa Italije v vojno blokiranega v italijanskih lukah mno- 1. Bručan Jože (Primorje) 19:42.4. 2. Glonar Jože (visoka šola za tel. vzgojo), 19.52,8. 3. Be-nedičič Mirko (Skala, Jesenice), 20.37.8. 4. Pere Stane (Sokol, Hrastnik). 5. Jerman Jože (ZFO, Dol pri Ljubljani). Meddržavni troboj v pingpongu: Hrvatska : Nemčija 5:2 V Zagrebu je bil v 6oboto in v nedeljo meddržavni lableteniški troboj Madžarske, Nemčije in Hrvatske. V boju med Hrvatsko in Nemčijo so bile odigrane naslednje tekme: 1. Harangozo (H) : Hoffmann (N)) 21 :12, 21 : 13. 2. Kaspar (N) : Blaži (H) 21 : 19, 17 :21, 21 : 16. 3. Dolinar (H) : Eckl (N) 21:11, 21:10, Eckl je službeni prvak Nemčije. 4. Harangozo (H) : Kaspar (N) 21 : 19, 21 : 19. 5. Dolinar (H): : Hoffmann (N) 21 : 16, 21 : 15. 6. Eckl (N) : Blaži (H) 21 : 18, 21 : 19. 7. Dolinar (H) : Kaspar (N) 21 :14, 12:21, 24:23, Hrvatska : Madžarska 5:1 1. Szido (M) : Harangozo (H) 21:23. 18:21. 2. Soos (M) : Hexner (II) 21:10, 19:21. 21:19. 3. Rosza (M) : Dolinar (H) 12:21, 15:21. 4-. Szigo (M) : llexner (II) 15:21. 19:21. 5. Rosza (M) : Harangozo (II) 8:21, 16:21. 6. Soos (M) : Dolinar (H) 14:21, 8:21. Z dvema velikima zmagama nad najboljšima evropskima narodoma v namiznem tenisu je Hrvaška dokazala, da je daleč najmočnejši narod v namiznem tenisu v Evropi. Tokrat je levji delež za zmago pripadel Slovencu Žarku Dolinarju. Madžarska: Nemčija 5:4 t. Kaspar : Rosza 21:19, 21:18. 2. Eckl : Soos 20:22, 17:21. 3. Eckl : Szido 24:22, 21; 12. 4. Hoffman : Soos 17:21, 21:18, 17:21. 5. Kaspar : Szido 21:18, 16:21, 22:24. 6. Hoffman : Rosza 16:21. 21:17, 16:21. 7. Kaspar : Soos 21:18, 17:2), 21:14. 8. F>kl : Rosza 21:11, 21:14. 9. Iloffmann : Szido 18:21, 20:22. Profesionalno boksarsko prvenstvo W e 11 e r : Dimič (B) : Štelcer (Z), zmagal Dimič po 12 kolih. Srednja: Po tretji rundi v boju z Drva-ričem Pavlovič odsto.ni. Pavlovič jc padel tako nerodno, da si je nainrž poškodoval meniskus- sposobnih moči za to trgovsko stroko in bi tu škodovalo tudi fiskalnim interesom države. Po daljši razpravi je ravnateljstvo pristalo na to. da se uvedba kotrole izvoza lesa in proizvodov, ki je bila že ilak predložena na 1. de-cerniber, ponovno odloži in sicer ostane dosedanji način izvoza lesa v veljavi do 1. januarja 1941. Vendar je pričakovati, da se bo ves sistem nove kontrole izvoza lesa moral znatno izpre-meniti, ker ne odgovarja interesom gospodarstva in izvozne trgovine sploh. Prevelika birokratizacija bo zavrla izvoz, ne da bi uspešno izvedla konlrnlo, ki je vsekakor potrebna iu katere se nikdo ne more in ne sme braniti. go našega blaga, ki smo ga uvoziili iz prekmurskih držav, zlasti iz Južne Amerike. Pretekli teden se je vrnil iz Rima viceguverner naše Narodne banke g. dr. Ivo Belin, ki se je z ine-rodajnimi italijanskimi faktorji pogodil, du bodo te pošiljatve čimprej dane na razpolago našim lastnikom in bo to blugo v kratkem uvoženo v našo državo. Bombažna preja iz Italije. Nedavno je rav-nateljstvo za zunanjo trgovino izdalo večje število dovoljenj za uvoz bombažne preje iz Italije. Za tretje četrtletje je jireostalo nabaviti si v Italiji še okoli 500 ton l>ombažne preje, ki bo zdaj uvožena. Če med industrijo samo ne pride do sporazuma, bo vsa količina 500 ton ponudena Priv. izvozni družbi. Glede j dobav v četrtem četrtletju 1940, pričakujejo merodajni italijanski faktorji, da se bodo čimprej začela pogajanja za sklenitev tozadevnih dobavnih fKigojev, Novi delegat trgovinskega ministra v Vichy. Namesto pok, R. Šantiča je trgovinski minister dr, Andres jiostavil za našega trgovinskega delegata v Vicliy g. dr. Mirka Mrmoljo, Slovenca, ko je bil doslej v službi v ravnateljstvu za zunanjo trgovino. Splošna lnnloželezniška družba v Ljubljani ima občni zbor 19. decembra. Na dnevnem redu je poleg sklepanja o računskem zaključku za lelo 1939-1940 tudi volitev treh članov uprave in treh članov nadzorstva. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Stropnika Leopolda, trgovca v Trnovljah št. 180 pri Celju, narok za sklepanje poravnave 30. deceni- 1 bra, oglasiti se je do 25. decembra 1911). Odprava konkurza: Bcrgodac Odorik, lastnik 1 tvrdke Beko, trgovine z električnim materialom 1 v Ljubljani, Tyrševa cesta 18 (ker je vsa masa raz- | deljena). Borze Dne 2. decembra 1910. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90 ----- i Devizni promet je znašal na zagrebški bor/i •] 4,942.446 din, na belgrajski 8.7 milij. din, od tega | 83.306 v markah po novem in 271.000 din po no- I vem tečaju, 950.000 drahem, 34.259 švicarskih fr. | in 20.101 dolar. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 875.000 din. Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt....... 174.57— 177.77 j Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov ..... 1028.64— 103S.64 1 Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt.......215.90— 219.10 \ Newyork 100 dolarjev . . . . 5480.00-5520.00 Ženeva 100 frankov . . . . . 1271.10—1281.10 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 100 mark ....... 1772.00—1792.00 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem . « . * . . . 41.65—42.35 Curih. Newyork 431.—, Pariz 9.—, Berlin 172.50 (reg. marke 53.75, trg. marke 40.12), Madrid 40.—, London 15.75, Amsterdam 229.50 (nom.), Bruselj 69.25 (nom.), Milan 21.725, Kopenhagen 83.50 (nom.), Stockholm 102.75, Oslo 98.75 (nom.), Helsingtors 875.—, Budimpešta 84.—, Belgrad 10, Sofija 4.30, Bukarešta 2.15, Lizbona 17.24, Carigrad 337.50, Atene 300, Buenos Aires 101.25. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 443.50—444 v Zagrebu 442.50 blago v Belgradu 446.50—448 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. posojilo 99 denar, agrarji 57— 58, vojna škoda promptna 443.50—444, begluške obveznice 77 blago, dalm. agrarji 70—71, 8% Blerovo posojilo 100—102, 1% Blerovo posojilo 94—95, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50 denar, 7% stab. posojilo 95—96. — Delnice: Narodna banka 6500—6600, Trboveljska (360), Kranjska industrijska družba 136 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 denar, agrarji 57 denar, vojna škoda promptna 442 blago, begluške obveznice 78 blago, dalm. agrarji 71 blago, 6% šumske obveznice 71 blago, 4% severni agrarji 52.50 blago, 8% Blerovo posojilo 100.50 denar, 7% Blerovo posojilo 94.50 denar, 7% posojilo "Drž. hip. banke 100.50 denar, 7% stab. posojilo 99.50 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 192 denar. Trboveljska 365—370 (360, 365), Sladk. tov. Bečkerek 700 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50 denar, agrarji 58.50 denar, vojna škoda promptna 446.50- 448 (447.50, 446). begluške obveznice 77.50—78 (77.75), dalm. agrarji 70.T*5 do 71.50 (70.75), 4% severni agrarji (51), 8% Blerovo posojilo 101.50—102, 7% Blerovo r*osojilo 95.50 denar. — Delnice: Narodna banka 6500 denar, Priv. agrarna banka 197 denar. Jitni »f* Novi Sad. Rž: bač. 342.50—345, ban. 340 do 342.50. Ječmen: bač., srem. 355—357.50, spomladanski ne notira. Koruza: v smislu uredbe z dne 2S. nov. 1940 leta z 26—28% vlage 200: sušena s 14% vlage 250. Fižol: bač.. srem., beli, brez vreče 2% kasa duplikat 440—445. Tendenca neizpreme-niena. Promet srednji. Na lescnicah bo zagorel drugi plavž Povše Leopold: Turinska svetinja (S. Sindon.) Res, Janezova opomba, da je »sudarij« bil zvit na drugem mestu, nikakor ne more meriti na prtič, temveč na veliki prt: ker drugače bi prišli do čudnega zaključka, da bi Janez v svojem pripovedovanju polagal večjo važnost na brezpomembni prtič, kakor pa na prisotnost povojev, ki so bili raztreseni po tleh. Saj ta važnost, ta poudarek sloni vprav na Janezovi opombi: da je bil sudarium posebej zravnan na drugem mestu, povoji pa raztreseni po tleh. Kako vse drugače in bolj logično se sliši, če nasprotno sudarium ne pomeni prtiča, temveč razsežen platneni prt, tri ali štiri metre dolg, skrbno zganjen. Ta s svojo prisotnostjo nekaj posebnega dokazuje: četudi je telo odsotno, ni to izginotje v zvezi s kakšno krajo, skritim ropom, temveč dokazuje ta prisotnost velikega prta nekaj čisto drugega (vstajenje). Jezikovni razlog. Kot zadnji razlog, zakaj moramo Janezov sudarium vzeti v pomeni velikega prta (sindona) je jozikovni. Pomen besede »sudarium« namreč ne smemo razumeti pri rojenem Judu, palestinskem domačinu, v 6inislu klasične grščine ali latinščine, temveč v orijentalskem pomenu, v duhu kaldej-skega, sirskega, arabskega jezika in v duhu palestinske aramejščine, kot se je tedaj govorila v Palestini. In v tem jeziku, v katerem je pisan Targum (judovska obredna knjiga), je znana beseda sofldara za označbo prta z istim pomenom, kot ga ima beseda »sindon«. In s to bes. razlagalec pojasni besedo mitpahfik v Rutini knjigi III., 15, kjer stoji: Booz pravi Ruti: »Razgrni svoj plašč, s katerim si ogrnjena ter ga drži z obema rokama!« la ga je razgrnila in ga držala in on ji je nameril šest meric ječmena. — Ta plašč, ki je tu imenovan, je bil zolo razsežen kos platna, kot sindon! Prav isto besedo spoznamo y arabski besedi »schau- zar«, ki jo Lexicon Arabieo — latinum (J. Golii str. 1265) tudi razlaga kot obširen kos blaga, ki sega ženskam od glave do nog. Druži. Razen tega se zdi, da ni bil pri Judih v navadi do razdejanja Jeruzalema (1. 70) in še potem, tak prtič za pokrivanje mrličevega obraza. Mnogo boli verjetno se zdi, da so se namesto tega zadovoljili že kar s tem, ko so veliki prt vrgli mrtvecu, predno so ga zaprli v grob, še po obrazu in ga razprostrli od tam doli do nog. Tak običaj je še danes v navadi na Orientu. Na Libanonu n. pr. pri Družili, starih prebivalcih te dežele, je še ta navada. Truplo polože v mrtvaški prt, ki je platnen in puste obraz ter prednjo stran trupla odkrito do groba. Tu mu pa razpuste ostali del prta čez glavo do gležnjev. Nato prt na mrliču prevežejo, preden ga pokopljejo, s tremi ali štirimi trakovi, s katerimi povežejo najprej noge, nato, ko so mu roke položili tesno ob trupu, povežejo še trup, tako, da ga trakovi prekrižajo na prsih in se nato strnejo ob vratu in je na ta način glava vsa zamotana v prtu. — Enako je bil pokopan tudi Lazar (Jan., XI, 44): »In umrli je prišel ven, povezan na nogah in rokah s povoji in njegov obraz je bil povit s prtom.« Roke je imel spuščene ob životu in s prevezami mu je bila stisnjena ogrinjača tesno ob nogah, od tu so šle dve poveže navzgor, se križale na prsih in se stisnile ob vratu. Živ človek tako povezan in položen na tla, bi se mogel lo ob silnem naporu postaviti na noge; le s težavo in drsajoč bi se morda pomikal naprej, nikakor pa ne bi mogel hoditi, prestopati z ene noge na drugo, ludi se ne bi mogel sam oprosliti obraza, zato je tudi Jezus dal ukaz: jRazvežite ga iu pustite, naj liodi!« c) Pri vsem tem razpravljanju smo spoznali, kakšno vlogo je igral »sindon (pri Janezu sudarium)« ob pokopu Gospodovem, ob primeru pokopa Ipri Druzih in iz Lazarjevega popisa pa smo se poučili o vlogi povojev pri pokopu. Sedaj pa si bomo ogledali še pogoje in okoliščine, v katerih se je izvršil Jezusov pogreb, kajti tudi te so važne za pravo razumevanje izvora in postanka obrisov na sv. sindonu. 5. P-igoji in okoliščine, v katerih se je izvršil Jezusov pogreb. Rekli smo že, da je bil postopek pokopavanja po judovskem načinu mnogo bolj enostaven kakor egiptovski. Omenili smo tudi, da radi pomanjkanja časa tudi Jezusovi pokopovalci niso mogli izpolniti vsega, kar je zahtevala judovska šega, ampak le najnujnejše; izpolnili so le bistveno potrebno, drugo pa odložili na dan po veliki soboti. Nekateri ugovarjajo, češ, da je dve uri časa pač zadostovalo za vse, kar je bilo pri Jezusovem pogrebu potrebno storiti. A kako naj bi pičli dve uri zadostovali za vse, če le pomislimo, koliko predpriprav je bilo treba prej naredili. Najmanj uro časa so gotovo že te predpriprave za Jezusov pogreb zahtevale. Je li ostala polovica zadostovala za pokop? Iz opomb evangelistov lahko razberemo, da ni. Za cel, kompleten, pogrebni obred, kakor so ga zahtevali judovski običaji, ni bilo zadosti časa. Le poglejmg: Po Jezusovi smrti. Jezus je izdihnil proti tretji uri popoldne. Jezusovi prijatelji pa, še vsi ganjeni in užaloščeni zaradi Jezusove smrti, so gotovo skušali tedaj pohiteti. Poznali so dohro judovske predpise. Ki so se nanašali na usodo obsojencev, katerih trupla niso sorodniki dotičneg.i izprosili — »izterjali«. Pa so na drugi strani tudi Jezusovi nasprotniki (ki so se proti vsej pravici s sovraštvom prizadevali za Jezusovo smrt) naravnost skrupulozno pazili, da se ne bi kršila sveta postava Deutero-nomija (XXI. pogl. 22—23) Ta je določala: »Truplo človeka, ki se mora s smrtjo kaznovati ter je k smrti obsojen ter na steber obešen, naj ne ostaja na lesu, temveč naj se še isti dan pokoplje; zakaj preklet od Boga je oni, ki visi na lesu in naj ne ognuša svoje dežele, ki ti io bo dal Gospod, tvoj Bog v lasti« Taki je torej bila postava, ki se je nanašala na križane. Zato so šli dlakocepski formalisti takoj po Jezusovem križanju k Pilatu in se sklicevali na postavo. Pilat jim je takoj dal kohorto vojakov z naročilom, naj bi so križanifh kosti slrle, kakor vse lepo poroča sv. pismo. (Kosti so se slrle z namenom, da bi se pospešila smrt križanih.) Medtem, ko so oni odhajali od Pilata, je že prišel Jožef iz Arimateje prosit namestnika za Jezusovo truplo. Ta, ki je pravkar odposlal kohorto vojakov, se je tedaj začudil, da je Jezus tako hitro umrl. Obsojenci so namreč navadno živeli in trpeli na križu tudi po več dni in morali občutiti precej muk, predno so izdihnili. Judovska zahteva sinedrija, o kateri smo slišali^ je pač predpostavljala, da so križani še vsi živeli. Todr sedaj, ko je namestnik izvedel, da je Jezus umrl, je poklical na zaslišanje stotnika, ki je vodil Jezusovo justifikacijo in ko je dobil od njega uradno poročilo o Jezusovi smrti, je takoj, brez odloga izročil truplo Jožetu. Medtem pa je preteklo že kar precej časa, in Jožef Arimatejec je imel šele pooblastilo za izročitev Jezusovega trupla v rokah. Nalo je hitro nakupil čisto nov mrtvaški prt (iz najfinejšega platna) in povoje. Nikodem pa je v istem času dobavil najboljših dišav:^ zmesi mire in aloe v presenetljivo veliki množini; že vnaprej so računali, da za mazil jen je Jezusovega trupla ne bo več časa in se bodo morali v zadnjih trenutkih pred soboto zadovoljiti z najvažnejšim. Vse drugo, umivanje in niaziljenje pa bodo preložili na kasnejši čas. Kako naj pa ta čas zaustavilo razkroj trupla, tako zbitega in ranjenega, ko vemo, da se v palestinski vročini lo še hitreje začne, kot pri nas. Spomnimo se le na opombo Lazarjeve sestre. »Gospod že dolini, kajti leži že Četrti dani« (Jan 11, 39). Pa Lazarievo truplo ni bilo tako razdejano, kakor Zveličarjevo. Teh 100 funtov mire in aloe (32 kg) je znatno preveč za navadno niaziljenje. Res prava preobi-Iica dišav naj zadrži Jezusovo truplo pred razpadom vsaj toliko časa. da bodo lahko dovršili vse. kar je za časten judovski pogreb potrebno. (DaljeJ Te dni bo pri gorenjskih železarnah prižgana nova visoka peč - novi plavž je skoro stoodstotno domače delo, delo domačih strokovnjakov, domačih delavcev in iz domačega materiala Generalni ravnatelj Kari Noot. KID je imela tekom 72 let obstoja samo dva generalna ravnatelja. Kari Noot vodi gorenjske železarne že 35 let; pod njegovim vodstvom so pridobile svetovni sloves. Pred prihodom na Jescnice je prepotoval vse kontinente. dernejših načinih. Denarja ni bilo niti za izplačilo delavstva. Znano je, da je morala družba izdajati mesto denarja neke bone. Končno je prišlo najhujše: rude v domačih rudnikih je pričelo zmanjkovati. V tistih časih je vodil podjetje gen. ravn. in ustanovitelj KID C. Luck-mann. Na vse načine se je trudil, da bi prebil krizo, mislil je celo na povečanje obratov v najhujših časih. To je železarstvo pri nas tedaj tudi rešilo. Ponujal je nakup delnic delavstvu, a zaupanja ni bilo. Takrat pa se je posrečilo pridobiti za fi-nansiranje znano železarsko hišo Vogel & Noot. Prišel je denar, na Jesenicah so pričeli graditi nove obrate takoj po letu 1890. Ko je železarna v Bohinju zgorela, so na Jesenice prinesli sploh vse obratovalnice. Takrat je nastala nova tovarna na kraju, kjer stoji sedanja moderna železarna na Jesenicah, obrtc na stari Savi so opustili. Ostalo pa je nerešeno vprašanje rude. Domači rudokopi na Begun jsci, v Savskih jamah in v Bohinju so se poslavljali, istočasno pa se je na trgu pojavila boljša in cenejša železna ruda iz čezmorskih krajev. Zalo je KID takrat postavila svoje nove topilnice tik ob morju pri Trstu, stare plavže po Gorenjskem pa so pogasili. Pričel se je čezmorski promet z rudo kakor tudi z izdelki. Jeseniški izdelki so zasloveli po vseh čezmorskih tržiščih. Na tradicionalni plavžarski zemlji zagori nov moderen plavž Svetovna vojna je potegnila meje. Gorenjska industrija se je čez noč znašla v treh državah. Plavži v Skednju v Italiji, žebljarna v Rožu v Avstriji, drugo pa na Jesenicah. Predvsem so bile Jesenice odrezane od plavžev. Toda rešile so jih martinove peči. Delati je bilo treba s starim železom, surovo železo pa dovažati od drugod. Na ta način je bila odvisnost industrije huda. Vsaka kriza bi jo vrgla ob tla. Krmar-jenie z okrnjenimi železarnami je bilo težko. V tistih časih je vodil gorenjske železarne naš železarski jubilant gen. ravnatelj gosp. C. N o o I. Na drugi strani je bila težava še v tem, ker takratni lastniki niso hoteli hogzna kaj investirali na Jesenice. Sposobnosti gen. ravnatelja N ooo t a se moramo zahvalili, da je zaintere- Jesenice, dne 2. dec. Pred 40 leti so ugasnili zadnji plavži na Gorenjskem Leta 1897 so pričeli ugašali in podirati plavže na Savi in na Javorniku. Takrat so namreč jeseniške železarne zgradile svoje nove topilnice ob morju v Skednju. Leta 1906 so ugasnili zadnji plavž na gorenjski zemlji in sicer ob nekdanjih Zoisovih fužinah na Slovenskem Javorniku. Svoje dni je gorelo po Gorenjskem mnogo plavžev. Se leta 1870 jih je bilo v obratu devet. V teh plavžih so topili domačo železno rudo iz gorenjskih rudokopov. Ob teh topilnicah je gorelo še nešteto oglarskih kop, ki so oskrbovale plavže z ogljem. Rudarji plavžarji, fužinarji in vozniki so bili stoletja predstavniki visoke Gorenjske. Zapiski govorijo o železarski obrti v teh krajih že pred 800 leli, razne najdenine, analize žlindre ter zgodovinarji pa pravijo, da začenja pridobivanje železa na Gorenjskem že pred 2500 leti. Vsekakor je tu kraj ene izmed najstarejših železarskih podjetnosti v Evropi. Obsežna Mullenerjeva knjiga piše o tem podrobno. Najtežje preizkušnje gorenjskega železarstva pred 70 leti V sto in sto letih obstoja gorenjske železarske obrti so nastopale različne dobre in slabe konjunkture. Kot dobra lela se omenjajo lela okrog 1525, potem 1700, tudi Zoisova doba ni bila slaba. Vmes pa so nastopale tudi krize, toda železarske delavnosti niso mogle uničili, četudi je prišlo že tako daleč, da so nekdaj bogati lastniki gorenjskih fužin umirali kot berači po hlevih in po hiralnicah (primer družine Ruard, lastnikov plavžev in fužin na Jesenicah). Kriza je nastopila takoj po lelu 1870. Leta 1869 je bila ustanovljena Kranjska industrijska družba, ki je pokupila in združila domala vse železarske obratovalnice po Gorenjskem. Poznejša leta so pokazala, da je bila v tej združitvi tudi rešitev železarske podjetnosti v teh krajih, kajti kriza, ki je nastopila, bi gotovo zrušila male in posamezne obrate, če ne bi bili že združeni. Obrati so bili zastareli, proizvodnja draga. K temu je prišla pozneje še konkurenca boljšega inozemskega železa, pridobljenega že po mo- Nikolaj Bernard, najstarejši gorenjski kovinar. Prvič je šel na »šiht« leta 1869, ko 60 obratovale še fužine v Bohinjski Bistrici. Delal je pri železarski industriji 62 let, se z njo selil na Jesenice. Danes praznuje 92 letnico. G. Nikolaj Bernard je tudi soustanovitelj in večkratni predsednik delavskih katoliških prosvetnih društev. siral in pridobil nove lastnike, ki so prevzeli zastarele tvornice leta 1929. Z letom 1929 začenja nova doba železarske podjetnosti na Gorenjskem. Temeljito obnavljanje, novogradnje, širok program, investicije, to je vsebina te nove delavnosti. Dne 22. oktobra 1937 pa je pri jeseniški industriji zagorel nov moderni plavž kot simbol popolne metalurške industrije v mladi državi in kot znak zdrave podjetnosti. Odvisnost industrije je bila tako zmanjšana, zakaj v lastni topilnici so zopet pričeli topiti domačo rudo — toda ne več ono izpod Golice, ker je ni, nego železno rudo iz Bosne in Srbije. Te dni bo zagorel še en plavž — 100 % domače delo Zakaj vsebujejo stare žlindre še toliko železa Kjer koli najdejo ob nekdanjih topilnicah ostanke žlindro, ugotovijo, da je v žlindri še veliko železa. So celo primeri, ko pridobivajo železo iz take stare žlindre. Tu imamo dokaz, da naši predniki niso znali polno izločiti železa iz rude. Niso znali dati žlindri pravilnega se-slava in je sprejemala mnogo železa. Pa tudi peči niso bile za to najbolj primerne, bile so primitivne in zato neracionclne. Ob plavžih stoje martinarne Plavže na svetu zelo redko ugašajo. Ko je plavž enkrat prižgan, gori nepretrgoma več let — do popravila, odvisno od ulož.kov. Se bolj redko pa na svetu prižigajo nove plavže. V naši državi imamo sedaj visoke peči v Varošu, v Topuskem, v Bešlincu, v Majdanpeku in dva na Jesenicah. Drugi jeseniški plavž so pričeli graditi lansko lelo in je povsem lastno delo z izjemo specialnih dvigal. Ta plavž bo prižgan te dni. S tem bo produkcija surovega železa v Jugoslaviji zvišana za nad 30.000 ton letno. Prednost modernega plavža Stare primitivne topilnice, ki so gorele p,o naših krajih pred pol stoletjem, se z modernim plavžem sploh ne dajo primerjati, četudi je princip isti: pridobivanje surovega železa iz rude. Pri modernem plavžu je vse bolj racionelno. Plavžni plin, ki je nekdaj lu.ajal v nebo. sedaj predgreva zrak, ki ga pihamo v poč, uporablja se za kurjenje parnih kotlov, dalje za apne-nice in za kurjenje raznih grelnih peči v va-1 jamah. Dr. inž. Herman Klinar, tehnični ravnatelj KID, je domačin Jeseničan. Dolga leta je bil na vodilnem mestu angleških železarn v Indiji. V plavž dajemo kurivo (koks) in žel. rudo, plast za plastjo. Na vrsti žlindre lahko upli-vamo z dodatki. Od žlindre, ki sc stvori v plavžu, ie odvisna kvaliteta železa, da ie več ali manj bogato na ogljiku in siliciju. To napravimo s leni, da tvorimo lažje ali težje taljivo žlindro. Probod plavža je veličasten trenutek. Ponoči zažari vse obzorje. Žlindro, ki plava nad železom, spustimo neposredno pred probodom, nalo pa steče iz plavža surovo železo Temperatura zaša v takoimenovanem talilnem pasu plavža okoli 1400° C. Probod sledi vsake 3 ure in pol. Jasno je. da mora biti plavž obdan z ognjevzdržnim materialom. Jačina loga zidu znaša 500 do 800 mm. V raznih plasteh plavža je različna. Višina plavža mora bili v sorazmerju s širino, da so more doseči enakomerna prazdelitev zruka. Tudi kapaciteta plavžev je različna. Največji plavž je menda pri Friedrichs-Alfred-lliilte v Reinliausenu. ki ima po 700 ton dnevne produkcije. Proli temu je jeseniški seveda igračka. Vse surovo železo — belo — gre prvenstveno v martinarne. ki je kraljica železaren. Namen martinove peči jo iz krhkega surovega železa napravili kovno železo, odnosno jeklo. Tu odvzamemo železu ogljik in z raznimi načini ustvarjamo razne kvalitete železa. V poslov prihajajo primesi mangana, kroma, bakra, nikla i Id., ki spreminjajo kvaliteto železa. Električne peči služijo za pridobivanje visoko kvalitetnih orodnih jekel (noži. brzoslružno jeklo, nerjaveče jeklo, na visokih temperaturah obstojno jeklo, jeklo, neobčutljivo napram učinkom kislin, kratko: žlahtno jeklo). Ponekod imajo tudi Bessemerjeve talilnice, loda le pri nas ne pridejo v po.štev. ker naše rude ne vsebujejo preveč kvarnega fosforja. V teli talilnicah namreč odstranjujejo fosfor, ki slabo vplivu na kvaliteto jekla. Za martinovimi pečmi pa sledijo valjamo in drugi predelovalni obrati, ki po svojo še tudi utrjujejo z obdelovan jem in žarenjem kvalitete izdelkov industrije. Gospodarski praznik domovine Pri jeseniških železarnah bo te dni zagorel že drugi plavž. Želimo mu, da bi svetil gospodarski moči domovine, procvilu podjetnosti in blagostanju ljudstva za sedaj in za bodočnost. V današnji dobi je slvarilec optimizma, slvari-loc novih eksistenc in kornk naprej v moči jugoslovanske proizvodne sile. A. K. Delovanje plavža z železarski industriji Govorili o važnosti plavžev je odveč. Skoro bi rekli, da se moč držav meri po številu plavžev — ne samo v sedanji dobi železa in jekla za vojno, nego ludi sicer, kajti železo je tisto, ki omogoča napredek vseli ostalih gospodarskih strok. Kaj pomaga državi, če ima še toliko železne rude, če pa nima dovolj lastnih plavžev za pridobivanje surovega železa. Plavž je torej prvi za rudnikom. V plavžu pridobivamo beli grodelj. ki sc dalje predeluje v martinovih pečeh v kovno železo in jeklo. Naziv ima po prelomu, ki je belega sijaja. Kot posebno vrsto belega grodnja izdelujejo tudi »zrcalni grodeljc ali zrcalovino, ki vsebuje veliko mangana. Druga vrsta je zopet livarski grodelj, ki ga uporabljamo samo v livarnah. Železna ruda se nahaja v naravi v raznih oblikah. Odvisno od tega, kako je v rudi vezano železo, se imenujejo rude hemalit. li-monit ild. Železnih rudnikov imamo po domovini dovolj. Vsebina železa je okrog 50''«. Pomožne naprave ob plavžu se dovršujejo novice, Ksaverij, sp. dcvica muč.; • Koledar Torek, 3. decembra: Frančišek Sreda, 4. dcccmbra: Barbara, Peter Hrizolog. Novi grobovi t V Ljubljani je mnrl gospod* Josip Perko, zasebnik, Pogreb lx> danes ob 2 popoldne z Žal, kapelica sv. Petro, na pokopališče k Sv. Križu. t Šmartno pri Slovenjem Gradcu. V Turi-ški vasi je mirno v Gospodu zaspal gospod Aleš, Ruter, nostajevodja v pokoju. Pogreb bo danes ob 10 dopoldne na župnijsko pokopališče pri Slovenjem Gradcu. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožulje! Osebne novice = Napredovanje treh vojnih dobrovoljcev iz Ljubljane. Na praznik zedinjenja so napredovali trije kladivarji Jugoslavije v višji čin, in sicer: v čin rez. peš. podpolkovnika r<:z. major Edvard Prinčič, v čin rez. peš. majorja rez kap. 1. razr. Rajko Paulin in v čin rez. art. majorja re«. art. kap. I. razr. Stanko Pelan Iskreno čestitamo! = Poročila sta sc v ponedeljek trnovski cerkvi g. Domicelj Bogdan, drž. uradnik, iu gdč. Zajec Silva. Čestitamo! = Diplomirani so bili na rudarskem oddelku ljubljanske univerze sledeči gospodje: Klavzer Drago, Mladinov Dušan, Ranzinger Hubert, Za-bovnik Stanko, Žeravica Marko. Čestitamo! Salflvl predmeti y veliki izberi v drogeriji K A M C, Ljubljana Židovska 1 Ilustrirani cenik dobite brezplačno. Gvidon pl. Pongratz — 75 letnik Dornava, 2. decembra. Pred dnevi je slavil 75 letnico rojstva g. Gvidon Pongratz, graščak na Dornavi pri Ptuju. Lep jubilej za moža, ki je še ves čil po duši in telesu. Ves ormoški okraj pozna v graščaku Pon-gratzu umnega in skrbnega vinogradnika, saj so njegovi vinogradi in prelepo posestvo vzorno urejena domačija. Se bolj pa je znan po svoji dobrot-ljivosti do okoliškega ljudstva. Njegova roka je vedno pripravljena pomagati, naj gre za šolo ali cerkev. Posebne naklonjenosti graščakove in njegove gospe pa so deležne slovenske katoliške organizacije. Ob njegovem jubileju so se razvile v Dornavi spontane manifestacije kat. mladine. Kakor vsa Dornava, se tudi dornavski gospod vneto zavzema za ustanovitev župnije na Dornavi, ker vidi, kako potrebna bi bila temu kraju samostajna župnija. Dornava bi sc razcveta v eno najlepših slovenskih vasi, če bi imela boljšo železniško zvezo in lastno pošto. Po zavzemanju g. graščaka se bo Dornavi nedvomno posrečilo priti do teli važnih pridobitev. V svoji dobrotljivosti in skrbi za okraj bo imel graščak Pongratz najlepši spomenik. Dornavski občani in kat. organizacije mu žele še mnogo let veselja in plodonosnega življenja. Veličastna verska manifestacija v Frankolovem Frankolovo, dne 2. dec. Že dolgo nismo videli v kateri manjši župniji, med katere se prišteva tudi Frankolovo, tako veliko in dobro obiskano svečanost, kakor je bil sklep sv. misijona dne I. decembra zvečer. Od vseh strani so hiteli ljudje, da se udeležijo rimske procesije z Najsvetejšim, ki se je vila prav ob začetku mraka iz ccrkve sv. Jožefa na hrib nad župniščem in po njem zopet nazaj v cerkev. Prizor nnd tisoč lučk je bil naravnost očarujoč. Ves hrib je bil razsvetljen in vse je navdušeno prepevalo. S krstno obljubo in zahvalno pesmijo se je končala prelrpa slovesnost med splošnim navdušenjem l judstva, ki jo poslalo lopo odposlanstvo v žup-nišče, da se je zahvalilo misijonarjem in domačemu g. provizorju za prelepo in spodbudno prireditev. Zvečer je padalo mnogo prav lepih zvpzvI-nih utrinkov. Neka j minut pred 20 se je posve-1il posebno lepo utrinek od' severozapadne strani proti jugovzhodni in se po dolgem teku po nebesnem svodu razkošatil v široko bengalični podobno črto in izginil. — Informacije za tiste, ki imajo svoje sorodnike in znance v Franciji: 1. Vsi izseljenci, ki so bežal« iz Mcrlebacha in okolice, so se vrnili v svoja stanovanja in imajo isti naslov kot prej, samo namesto Moselle se napiše »Lothringcn« in namesto France »Deutsches Reich«. N. pr.: Metzerstrasse 13, Freimingen, Deutsches Reich. 2. Jugoslovanski konzulat, ki se je pred vojno umaknil iz Metza v Chaumont, ima v Metzu svoj urad zopet odprt. Ako SpeciaiileSe NEPTUNA" za Vas: skuši-iileti — sardine brez kesti — Gourmand — Tunste Proizvodi največjih domačih tovarn sardin »NEPTUN« d. d. — Split hoče dobiti kdo kake podatke od lam, ali od zasedene stare Francije, lahko piše na naslov: An das jugoslawi6che Konzulat, General Mudra Strasse 3, MeLz, Lothringcn, Deutsches Reuch. Na isti naslov naj piše tudi, kdor želi pisati izseljenskemu učitelju g. Jankoviču, ki na konzulatu pomaga. 3. Lz-seljenišfd duhovnik Msgr. Zupančič je še vedno na istem mestu: Zupančič Valentin, aumonier yougo-slave, rue Mozart 17, Lievm, Fosse 16, Pas de Ca-lais, France 4. Izseljeniški učitelj g. Anton Šlibar je še vedno v Parizu, kier pomaga na izseljcniškera komisafjatu in ima naslov: Anton Šlibar, mstilu. tcure yougo6lave, 3 rue Goethe, Pariš XVI. 5. Naši izseljenci (300), ki so že več let v industrijtsfcem kraju la Machine (Nievre), so še vedno tam in je njihov naslov neizpremetijcn. Enako oni, ki so že več let zaposleni v Carmaux (Tarn) in drugih krajih južne Francije — Za vse ostale informacije se lahko obrnete na Rafaelovo družbo, Ljubljana, Tyr-ševa 31/1. — Župne urade obeh slovenskih škofij prosi vljudno vodstvo Marijinih družb, naj se držijo navodil, ki so jih prejeli glede prodaje slik Marije Pomagaj z Brezij. Kakor hitro bodo sporočili na* pro.šene podatke za naslov in število, jim vodstvo slike takoj pošlje. — Ne pozabite, da je Marijin praznik dan razprodaje te slike. — Prijet vlomilec. V Petanjcih je neznani vlomilec vdrl skozi okno v hišo posestnika Štefana Baše, ko je bil ta čez dan odsoten. Prebrskal mu je vse sfanovanie in našel denar, ki je bil skrit na polici nad oknom. Odnesel mu je 4600 din 20U mark gotovine, delavsko knjižico, potni #list in brivski aparat. Orožniki iz Tišine so napravili obširno preiskavo in res našli tatu takoj naslednji dan v Lukavcih pri Križevcih v ljutomerskem okraju. Pri njem so dobili 5600 din in brivski aparat. Marke je zamenjal v Gornji Radgoni in še ni imel časa denarja zapraviti. Dokumente je vrgel s petanjskega mosta v Muro. Vlomilec je bil oddan v soboške zapore. p4> cUl&GVi * Skoplje ima najmodernejšo železniško postajo v srednji Evropi. Nn praznik zedinjenja dne 1. decembra je bila v Skoplju blagoslovljena in izročena uporabi velika moderna železniška postaja, ki jo nekateri smatrajo za najlepšo postajo v srednji Evropi. Novo postajno poslopje je zidano v srbskobizantinskem slogu in je napravil načrte zanj arhitekt Gavrilovič. Z deli za novo poslopje so začeli v maju 1937 in je celotno poslopje z vsemi peroni, podvozi in podzemeljskimi prehodi veljalo 20 milijonov dinarjev. Poslopje je dolgo 113 metrov, s peronskimi zidovi pa 182.5 m. Glavna postajna dvorana, kjer se prodajajo vozovnice in od koder je takoj dostop do glavnih tirov in peronov, ]e velika 1000 kv. metrov. Ob tej dvorani so čakalnice vseh treh razredov, posebna čakalnica za dijake, prostori za restavracijo in buffete, razni uradi, garderobe in drugo. Na severni strani poslopja je zgrajena posebna dvorna čakalnica. V prvem nadstropju je na eni strani železničarska šola, nad glavno dvorano pa je restavracija, ki ima dohod iz buffeta v pritličju. V ostalih dolih poslopja so sobe za pisnrne in stanovanja za železniško osebje. Vse poslopje ima centralno kurjavo, vse moderne in udobne naprave za potujoče občinstvo, prav tako pa je tudi razsvetljava urejena po najbolj sodobnih načelih. Kdaj bo pa Ljubljana prišla na vrsto? * Potniški vlak zamrznil. V Liki je začela v soboto popoldne divjati strašna burja, ki je na železniško progo nanesla ogromne množine snega ter jo med Rudopoljem in Vrhovinom, med Javor-nikom in Ličkimi Jasenicami ter med Malovanom in Zrnianjem popolnoma zatrpala in je ves železniški promet ustavljen. Burja piha s hitrostjo do Kl*iO MATICA Telefon 22-41 ob 16.. 19 tn 21. url Danes odličen Warner-Bross velefilm Errol Flynn, Mirtam Hopklas Pod zastavo svobode (VIINUNIA CITY) Danes zadnjikrat! prikazan dvig in propast velikopoteznega finančnika, ki ga zapusti sreča v poslih in ljubezni V glavnih vlogah: Basil Rathbone, Sigrid Gurie, Vietor Mac Laglen. KINO UNION, tet 22-21 Predstave danes ob 16., 19. in 21. url mmmmmmmmmamm Na prav svojevrsten način je v filmu Bogataševa usoda Črna maska Danes poslednjič film tajinstvenih dogodkov in močne napete vsebine. KINO SLOGA, tel. 27 30 ob 16., 19. in 21. uri ^»MimiMiiiaimiiMMimM^MMMB^^ rTflfPil — Horjnlci pozor! Ne pozabite za Miklavža ali božič »Podpornega društva za horjulske dijake«. — K naši zbirki humorističnih Miklavževih daril smo dobili novosti. Drogerifa Gregorič, kr. dv. dobav. — Ljubljana, Prešernova ulica 5. — Grzinčičevo opereto «Miklavž prihaja« pri-rede mladci s Kodeljevcga 5. decembra ob 8 zvečer v dvorani banovinskega vzgojevališča na Selu. Spremlja vojaški orkester. Vstopnice v predprodaji. Darovi za občinstvo se sprejemajo v zavo-dovi vratariji na Selu. Kino Kodelievo tet. 41-64 Danes ob 20. uri Grandijozni prizori ameriških zračnih trdnjav v filmu Jeklena armada Nevarnosti strmoglavnega leta! Aktualno! George Bront — Olivia Haviland in Zgodovinski velefilm iz najkritičnejše dobe rimske države Scipio Afriški Isa Miranda, Anibale Minchi. DANES ZADNJIKRAT! ZNIŽANE CENE! V sredo in četrtek ob 20: Otroci 10.ulice Bruce Cabot — Bevcrly Roberts — Opozorilo transportantom glede prevoza blaga po žcleznici pred božičnimi prazniki. Kakor vsako leto, pričakujejo drž. žel tudi za letošnji božični čas povečanje blagovnega prometa. Da ne bi to nenadno povečanje prometa podaljšalo trajanje prevoza, ker so železnice zaradi izrednih razmer že itak močno obremenjene, se transportantom priporoča, naj že sedaj takoj prično z od-pošiljanjem božičnih pošiljk in naj ne čakajo z odpravo do božiča. Tudi je priporočljivo, da se Prosimo vse naše zastopnike, da store zadnji teden vse, da pridobe še čim več NAROČNIKOV ZA »SLOVENCEV KOLEDAR« ter da najkasneje v nedeljo, 8. decembra odpošljejo sezname kolcdarjcvih naročnikov upravi »SLOVENČEVEGA KOLEDARJA«, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana z naročnino vred. Seznam brez naročnine, ne bomo upoštevali. — Pri seznamu naročnikov koledarja naj vsak točno zapiše, katerega časopisa naročnik je kdo. — Bralci »Slovenca«, ki še niste redni naročniki »Slovenca«, naročite se nanj, ker s tem pridobite pravico do smrtnonezgod-ne podpore 10.000 din, in če naročite »Slovenca« in plačate do 8. decembra letos najmanj za 2 meseca, imate tudi pravico do »Slovenčevega« koledarja po 10 din, — Za nenaročnike stane koledar 28 din, po 8. decembru pa po koledar tudi za naročnike naših Jstov dražji. pošiljke dovozijo na žel. postaje čimveč dopoldne, ker se sicer proti večeru nakopiči preveč blaga in se ekspedicija zavleče pozno v noč. Prav tako se mora stremeti za tem, da se prispele pošiljke takoj odpeljejo z žel. postaj in s tem napravi prostor za druge pošiljke. Žei. postaje imajo tudi nalog, da prevzemajo in izdajajo po potrebi blagovne pošiljke izven uradnih ur, pa tudi ob nedeljah in praznikih. Ako bodo transportanti nujno upoštevali te nasvete, bo mogoče železnici obvladati celoten promet brez večjih moteni in pravočasno prevoziti prevzete pošiljke. 140 km na uro in nosi s seboj cele oblake drobnega, suhega snega, nastopil je hud mraz in je vse zamrznjeno. Zagrebško železniško ravnateljstvo je ukrenilo vse potrebno, da bodo progo čimprej očistili. Pospešeni potniški vlak, ki je v soboto zjutraj odpeljal iz Splita, je pripeljal do Vrho-vine in tamkaj obstal, ker je zamrznil in je proga zametena. Vlak pridno ogrevajo, da ne bi potnikov zeblo. K sreči je na kolodvoru velika restavracija, v kateri potniki lahko dobe hrano. V nedeljo dopoldne je burja začela nekoliko odnehavati. Snega je v Liki padlo 60 do 70 cm, na nekaterih mestih pa ga je nad štiri metre na debelo, ker ga je nanesla burja. * Pet krivih prič aretiranih med sodno razpravo. Pred varaždinskim okrožnim sodiščem je bila razprava proti petim obtožencem zaradi uboja Margarete Skrovec. Žena je šla v gostilno po svojega moža, tam so jo pa obtoženci, med njimi je tudi Margaretin mož, napadli in je za dobljenimi poškodbami umrla. Na glavni razpravi je bilo zaslišanih več prič, nakar je bila razprava preložena. Med razpravo je pet prič pod prisego podalo lažnjive izjave, nakar je državni tožilec zahteval kazensko postopan je proti tem krivim pričam. Senat je sklenil, da mora vseh pet prič v preiskovalni zapor. Aretirali so jih kar v sodni dvorani in prepeljali v preiskovalni zapor. So to sama mlada kmečka dekleta. Darujte praktimaS^t JUGOPATENT nalivno pero. Dobavlja tudi na obroke lugo$a£ent, Ljubljana, Dvorakova 8 ♦ Eksplozija na svatovanjn. V neki vnsi pri Sisku se je poročil 20 letni Josip Šiška s i? letno Katico Sterc. Po poroki so se zbrali svatje v hiši ženinovih staršev, kjer se je kmalu razvila lepa zabava. Svatje so pili, peli in se smejali. Najbolj vesel je bil ženinov priča Joso Brlič, ki je ori časa do časa ustrelil iz pištole, ki jo je prej vedno nabasal s smodnikom, ki ga jc imel v usnjeni torbi. Ko so se svatje pošteno najedli in napili, so začeli igrati razne družabne igre. Med to zabavo je stopil v sobo Ciril Ovšenik, mlad kmet, ki sploh ni bil povabljen na svetovanje. Udeležil se je igre, ki je bila ravno nnvrsti, Ko ga je zadelo, da mora poljubiti tri dekleta, od njega izbrane lepotice niso pustile, da bi jih poljubil. Smejale so se mu in se norčevale iz njega. Ciril je postal ves rdeč od jeze. Med nadaljevanjem igre se je Ciril približal veselemu Brliču, ki je imel torbo s smodnikom. Naenkrat je par.ia cigareta zasmehovanega v smodnik. Nastala jc eksplozija. Ko se je dim izkadil, je bilo po sobi vse narobe in razdejano. Svatje so ležali po tleh s črnimi in krvavimi obrazi. Srajca nesrečnega Brliča je gorela. Smrtno nevarno poškodovani so bili Brlič, njegova žena in še dva druga svata. Sodišče bo sedaj ugotovilo, ali je Ciril Ovšenik i/, maščevanja vrgel cigareto v smodnik, ali pa ga je le slučajno zažgal z gorečo cigareto, ♦ Tatica se izdajala za zdravnico. V Vlodo-jeviču pri Sarajevu se je pred krutkim pojavila ženska, ki se je izdajala za zdravnico. Rekla je, da jc poslana nr| oblasti, da bi zdravila bolne žene po deželi. Neki Atif Sabič jc Gledališče Drama: Torek, 3. decembra: Razvalina življenja. Hed A. — Sre la, 4. decembra: Lepa Vida. Red Sreda. — Četrtek, 5. decembra: Ob 15. Snegulčica. Mladinska predstava, združena z obiskom sv. Miklavža. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. Skrivalnico. Hed Četrtek. Opera: Torek. 8. decembra: Figarova svatba. Red Torek. — Sreda, 4. decembra: Friderika. Premieru. Red premierski. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Radio Ljubljana Torek, 3. decembra: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila, 7.15 Pisan venček ve-eslih (plošče) do 7.45, 12 Vesel drobiž (plošče), 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork., 14 Poročila, 14.15 Šolska ura: Našim izseljencem, akademija (govor, pelje, deklamncije — L dekl. osn šola v Ljubljani) do 15, 18 Šramel »Škrjanček«, 18.40 Kaj je jeklo (prof. Mir. Adlešič), 19 Napovedi, poročila objave), 19.25 Nac. ura, 19.50 Šolska posvetovalnica (prof. E. Boje), 20 Ruski večer — sodelujejo gg. Anton Fngnneli (petje), N. Simoniti (spremljava) in Rad. ork., 21 30 Plošče, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Cimcrmanov kvartet. Drugi programi Torek, 3. decembra. Belgrad: 20.40 Beethovnova gl. — Zagreb: 20 Mandoline — Beromunster: 19.55 Nar. pesmi — Bratislava; 18.40 Nar. gl. — Budimpešta; 19.20 Valčki — Praga: 17.30 Jirakova 6erenada — Sofija: 20.45 Simf, konc. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30. Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m|: 3.30. Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Predavanja Društvo inženirjev v Ljubljani opozarja na predavanje inž. Janeza Gričarja »O kolesarskih stezah v mestih«, ki bo drevi 3. decembra ob 20 v društveni predavalnici na Kongresnem trgu 1 /II (poslopje »Zvezda«). Drugo predavanje v ciklusu predavanj o fotografiranju z barvnimi posnetki priredi Slovensko planinsko društvo v Ljubljani v torek, dne 10. decembra t. 1. ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Predaval bo g. prof. Petkov-šek Viktor iz Maribora. Društvo »Pravnik«. V sredo, dne 4, decembra predava v dvorani štev, 79 justičnp palače ob 18 banski svetnik dr. Vladimir Kukman o snovi: »Domovinstvo — potrebna pravna ustanova?« Cerkveni vestnik Kongregacija gospodov pri sv. Jožeiu v Ljubljani ima v 6redo 4. t. m. ob pol osmih zvečer slovesen shod v kongregacijsi-u kapeli. — Ob sedmin pa je seja odbornikov. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva 20, in mr, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Kdor ie izgubil usnjeno moško rokavico, naj se oglasi v podružnici »Slovenca« na Miklošičevi c. prosil nepoznano žensko, naj obišče njegovo bolno ženo, vendar je pa »zdravnica« izjavila, da more le tedaj uspešno zdraviti, če ostane celo noč sama z bolnico v hiši. Šabič je nato šel z ostalimi prebivalci hiše prenočevat k sosedom, v hiši pa je ostala »zdravnica« z bolnico sama. Ko se je Atif Šabič naslednje jutro spet vrnil v svojo hišo, njegova žena sicer ni ozdravela, pač pa je izginila skrivnostna zdravnica in z njo cela vrsta raznih predmetov in živil, Anekdota Ko so bili v veljavi še goldinarji, je prodal kmet Jurij v mestu na sejmu svojo kravo. Doma je še enkrat preštel denar, pri tem pa se mu je zdel en goldinar sumljiv. Pokazal ga je na občinskem uradu, kjer se jim je goldinar tudi zdel sumljiv. Sestavili so zapisnik in ga poslali policiji v mesto Čez tri dni pride odgovor, naj 6uml.jivi goldinar takoj pošljejo v mesto. Spet so prešli trije dnevi in tedaj vpraša policijski uradnik svojega podrejenega: »Ali je goldinar že prišel?« »Da,« odgovori asislent, »poslali so ga z denarno nakaznico«. Cr Ravnatelj jetnišnice: »Pri nas se mora vsak kaznjenec izučili kakšne stroke. Kaj želite vi postati?« Kaznjenec: »Trgovski potnik, gospod ravnatelj.* tUUBIIANA FRANZJOJEF GRENCICA BEG 5. U«. 2S365 od 1B-I« 19*0 c Proslave Zedinjenja V Delavski zbornici Tudi nameščenci OUZD v Ljubljani so lepo in doslojuo proslavili 1. december kot praznik našega zedinjenja. Čeprav je bila ta proslava v glavnem namenjena le nameščencem OUZD, je bila vendar dvorana Delavske zbornice v nedeljo ob pol osmih zvečer že nabito polna. Morda smo Slovenci na letošnji prvi december bolj kot kdaj koli pokazali, kako radi imamo svobodno Jugoslavijo, saj je pač znano, da svojih čustev ne kažemo radi, toda, kadar jih pokažemo, takrat pridejo z vso silo na dan. To je pokazalo tudi nameščenstvo OUZD na svoji akademiji, ki jo je lepo pripravilo, jo lepo izvedlo in obiskalo polnoštevilno. Na proslavi smo videli nted drugimi tudi predsednika Pokojninskega zavoda g. dr. M i 1 a v c a , predsednika Trgovske bolniške blagajne g. Ivana Martelanca, predsednika OUZD g. inž. Sod j o, ravnatelja OUZD dr. Bohinjca in druge. Na sporedu so bile pevske točke, pri katerih je nastopal moški zbor, potem je bilo več točk solopetja in recitacij. Slavnostni govor je imel predsednik OUZD inž. Jože Sodja, ki je v klenih besedah orisal pomen našega zedinjenja pred 22 leti in podžigal k ljubezni do naše močne, skupne, svobodne države in našega mladega kralja Petra II. Pri tej priliki je tudi poudaril, kako se lepo dopolnjujeta državni praznik 1. decembra kot simbol našega zedinjenja in pa izseljenska nedelja, ki nas veže z vsemi onimi, ki so v tujini, pa so prav tako ostali neločljiv del naše narodne skupnosti. V trnovskem prosvetnem domu Na državni praznik 1. decembra je tudi prosvetno društvo v Trnovem priredilo dopoldansko akademijo v proslavo Zedinjenja. Dvorana prosvetnega doma je bila nabito polna članstva in prijateljev naših organizacij. Program je bil skrbno izbran, vse točke od prve slike do fantovskega petja in zborne recitacije pa dobro pripravljene. Slavnostni govor o zedinjenju je imel g. R. Smersu. V govoru je poudaril dolžnost hvaležnosti do tvorcev naše države in našo dolžnost, da malo govorimo, pa tem več delamo. Proslava je bila zaključena s himno «Hej Slovenci«, ki so jo vsi navzoči stoje peli. Na Viču Prosvetno društvo na Viču je na dan državnega zedinjenja ob pol 8. zvečer priredilo v Društvenem domu na Glincah slavnostno proslavo, pri kateri je sodelovala godba Vič in ceriDva Miklavža«;, zvečer pa bo pester spored z nastopi raznih skupin. Darila se sprejemajo v četrtek od 10 do 12 dopoldne in od 2 popoldne dalje v Ljudskem domu v Mostah. Vstopnina: poi>ohlne 3 in 2 din. zvečer 5 in 3 din. Šentjakobčani! Sv. Miklavž l>o prišel v našo farno dvoruuo v četrtek, 5. t, m., kjer bo obiskal ob 4 popoldne ot ročice, ob pol 7 zvečer otroke m ob pol <) zvečer samo odrasle furune. Durila se sprejemajo v sredo od 9 do 10 /večer in v četrtek od pol T dalje. Starši, pripeljite svoje malčke k otroškim predstavam! Zavodarji — Jegličevci! Miklavževanje bo v petek, 6. decembra, v dvorani Rokodelskega doma ob 20. uri. Vstopnine ni; vabljeni le člani. MARIBOR Propagandni film „Pohor,e" Maribor, 2. decembra. V soboto zvečer se je v kinu Esplanade predvajal pred povabljenim občinstvom nov propagandni film »Pohorje«, ki ga je letošnje poletje izdelal g. Badjuru. Pred predvajanjem je predsednik Tujskoproiuetue zveze inž. šlaj-mer povcc,ul, da je tu film financirala banska uprava, ki je pokazala veliko razumevanje zu sodobno turistično propagando za naše Pohorje. Predvajanje filma je trajulo pol ure. Gledalci so bili presenečeni, da se je dalo s temi sredstvi, ki so bila na ra/.|x>lugo, ustvariti tako delo, da ga zumoremo mirno primerjati z najboljšimi sličnimi inozemskimi deli, ki smo jih dosedaj pri nas videli. G. Metod Badjuru se je izkazal kot prvovrsten strokovnjak v fotografiranju, kot izvrsten režiser v tuki obliki, (iu so bili vzhičeni tudi stari jjohorski obiskovalci, ki so prišli k preuvajanju filma s gotovimi predsodki. Film je dolg 450 metrov ter predstavlja šele prvi del celotnega lilma, katerega bo g. Budjura izdelal in v katerem bo prikazal tudi zaptulne pohorske predele, zimskošportno življenje, lovske scene, splavijnnje lesa i>o rižuli panorame s pohorskih vrhov in tudi lepote mariborske okolice, posebno še kopališču na Mariborskem otoku. Film popelje gledalce iz, Maribora s turističnim avtobusom po novi pohorski cesti ter mu s|>otoma prikaže življenje na pohorskih kmetijah, nato pu |>o vrsti glavne turistične postojanke — Pošturski dom, Pohorski »lom, Mariborsko kočo z njeno okolico in \veekend vilami, nato pa Ruško kočo in Sv, Archa ter se vrača jx> dolini Lobnice mimo šu-mika v dolino, Spotoma vidimo pohorske or-vurje, oglarje, spluvarje pri njihovem napornem delu. Kot živahni igralci nastopajo v filmu tudi slovenski novinarji, katere je operater presenetil ob priliki njihovega obiska na Pohorju. Ko bo film kompleten, bo to izrodilo pomembna in reprezentativna slovenska propagandna atrakcija, ki bo za razvoj turizma na Pohorju in v severni Sloveniji važnejša, kakor vse druge propagandne brošure in opisi. Pri filmanju so aktivno sodelovali mestni turistični urad v Mariboru, Tujskopromelna zveza, SPD Ruše ter Pohorski iu Poštarski dom na Pohorju. * m Mraz je pritisnil. Nenadoma smo se znašli sredi hude zime. Včeraj zjutraj je znašala najnižja temperatura v Mariboru 11.4 stopinje pod ničlo, opoldne pa se je dvignila samo do minus 5 stopinj. Vode so začele zmrzovati, tudi zemlja je trda kot rog, po mestnih ulicah, ki niso tlakovane, pa se je začel dvigati prah. m Dijaška proslava praznika Brezmadežne. Mariborsko katoliško dijaštvo bo tudi letos slovesno proslavilo praznik Brezmadežne. Na predvečer, dne 7. decembra, bo zvečer ob 18 v cerkvi sv. Alojzija večerna pobožnost z govorom prof. P. Zivortnika, slovesnimi večernicami in priložnostno za sv. spoved. Na praznik, v nedeljo, dne 8. decembra ob pol 7 zjutraj v isti cerkvi sveta maša s skupnim sv. obhajilom. Dopoldne ob 10 bo v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 slavnostno zborovanje, popoldne ob petih pa v isti dvorani akademija z igro »Luč z gora. Katoliški dijaki vabijo k proslavi vse, ki se zanimajo za delo dijaških kongregacij in vsega katoliškega dijaštva. m Diplomiran je bil na zagrebški tehniški fakulteti za strojnega inženirja športni delavec in športni dopisnik »Slovenca« g. Ludvik Šef. Iskreno čestitamo! m Mariborsko okrožje ZFO. Odseke opozarjamo, da napovedanega tečaja zveze danes ne bo. m Otroška predstava v gledališču. Za Miklavža, dne 6. decembra bo ob 15 uprizorilo gledališče zelo priljubljen Kastnerjev mladinski dramatični roman »Pikica in Tonček« v Košičevi režiji. Nastopi tudi Miklavž z razkošnim spremstvom. Darila se sprejemajo pri dnevni blagajni. m Koncert septeta bratov Živko v sredo, dne 4. t. m. ob 20 v dvorani Gospodarske zadružne banke v Mariboru. Predprodaja vstopnic v prodajalni Cirilove tiskarne, Aleksandrova cesta 6 in na dan koncerta od 19 dalje pri blagajni. m Mariborski obrtniki umirajo. Krojaškega mojstra Ivana Safrana, starega 52 let, je zadela v soboto v njegovi delavnici kap, ko je likal obleko. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl. — V bolnišnici je ugrabila smrt tudi bivšega znanega mariborskega pekovskega mojstra, 70 letnega Josipa Misleja. Naj počivata v miru! m Mlada Ljubljančanka — žrtev mariborske poledice. V nedeljo so reševalci prepeljali v bolnišnico prvo letošnjo žrtev poledice v Mariboru, ki pa je doma iz Ljubljane. Mlada, 19 letna hči železniškega uradnika v Ljttbljani, Vekoslava Ca-futa, je prišla na obisk k start materi v Maribor, pa si je pri padcu na ulici zlomila desno nogo. m Onemogel revež v votlini ob Dravi. V skalni votlini tik nad gladino Drave, po Ruško cesto, so opazili ljudje nekega moškega, ki je očividno obnemogel ležal v tem mrzlem zavetju. Obvestili so policijo, ta pa reševalce, ki so jrotem spravili 26 letnega brezposelnega Franca Tarkttša iz Vrhov-dola pri Limbušu iz njegovega bivališča na avto ter ga prepeljali v bolnišnico, ker je bil tako bolan in oslabel, da ni mogel več hoditi. Tarkuš je povedal, da že več dni ni jedel in tudi nima nobenega zavetja. V petek se je napotil v Maribor, pa ga je ob prihodu v mesto zajeia noč. Ves oslabel se je zavlekel v omenjeno votlino nad Dravo ter tam prebil noč in ves dan, dokler ga niso rešili. m Samomor dveh mladih ljudi. Včeraj okoli poldneva je bil v prenočišču gostilne \Vilson na Aleksandrovi cesti odkrit dvojen samomor. Od- kritje je v tem delu mesta vzbudilo precejšno senzacijo ter so množice ljudi obkoljevale kraj dogodka, ko se je tam mudila policijska komisija, dokler obeh mrtvecev ni odpeljal mrtvaški voz na Pobrežje. V omenjeno prenočišče st aprišla v petek predpoldne dva mlada človeka, fant in dekle, ter si najela sobo. Hrano so jima prinašali v sobo. Videli so ju še v sobolo opoldne ter včeraj zjutraj, potem pa so ostala vrata zaklenjena, v sobi pa je bilo vse mirno in tiho. Danes dopoldne je postalo lastnici prenočišča le sumljivo, pa je šla s sobarico ter hotela vrata s silo odpreti. Ker so bila od znotraj zaklenjena, je razbila ši|K> na vratih ler segla do ključa. Našla ie oba stanovalca v jx5-stelji mrtva. Policijska komisija je ugotovila, da sta se zastrupila z ogljenim plinom, ter sta to dejanje skrbno pripravila. Najprej sta prinesla iz mesta oglje v dveh papirnatih vrečicah. Potem sla sobo zaklenila ter vse špranje v vratih zamašila z robci in perilom, preko vrat sta pa nato obesila še pernico in plašč, tako da je bila soba nepro-dušno zaprta. Nato sta odmaknila železno pečico od dimnika ter odprtino na dimniku zamašila s cunjami. Končno sta prineseno oglje zažgala v pečici ter se vlegla na posteljo, kjer ju jc doletela smrt. Na podlagi listin, ki so jih našli pri obeh, je razvidno, da je moški 21 letni čevljarski pomočnik Karel šeškar iz Ljubljane, dekle pa 21 letna služkinja Marija Koračen, rodom iz Luže, občina Dobrnič, okraj Novo mesto. Oba sta se pripeljala iz Ljubljane. Nista pa zapustila nobenega pisma in nobenega sporočila, zakaj sta to strašno dejanje izvršila. m Prijeta cerkvena tatica. V Ravnah so prijeli orožniki 30 letno Marijo Knez, ki se je skrivala v lamošnjih hribovskih kočah. Aretiranka je zelo nevarna tujemu imetju ter se je zadnje čase specializirala za tatvine oltarnih prtov v cerkvah. Tako ima na vesti tatvine 2 prlov v cerkvi sv. Mihaela pri Šoštanju, en prt iz cerkve v Št. Ilju pri Turjaku, 3 iz cerkve v Dravogradu, za sedem prtov pa se še ni ugotovilo, iz katerih cerkva izvirajo. Vsi ti prti so vezeni ter je vreden vsak po več sto dinarjev, tatica pa jih je prodajala za nekaj kovačev. m Skrivnostna tatvina ročne blagajne s 40.000 dinarii. V Slovenski Bistrici ima zakup tobaka in soli Vlado Radan iz Zagreba, niegovo poslovalnico pa mu vodi posestnik Rudolf Pader. V nedeljo je prišel Pader k orožnikom ter jim je javil, da je nekdo prepilil žabico na vratih skladišča, v katerem je očividno izvršil vlomno tatvino. Dejal je, da mora biti tat še v skladišču, ker jc njegova tašča zaklenila skladišče z drugo žabico. Orožniki so odprli skladišče, v katerem pa niso našli vlomilca, pač pa je manjkala ročna blagaina, v kateri je bilo ix> izjavi Paderja 40.000 din, last Radana. Orožniki so aretirali tri osumljence ter jih izročili sodišču. Gledališče Torek, 3. decembra, ob 20: »Za narodov blagor«. Red B. — Sreda, 4. decembra: zaprto. — Četrtek, 5. decembra: zaprto. — Petek, ft. decembra, ob 15: »Pikica in Tonček«. Premiera. Trbovlje l Odlikovanje Trboveljskemu slavčku. V nedeljo na dan zedinjenja je doživelo Trbovlje lep pevski praznik. Na predlog prosvetnega ministra g. dr. Antona Korošca je bil naš mladinski pevski zbor »Slavček« odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. stopnje za velike kulturne zasluge v desetletnem delu za slovensko in jugoslovansko glasbo. Odlikovanje je bilo izročeno zboru na slavnostnem koncertu v Delavskem domu. V le-cm govoru je okrajni načelnik g. dr Bizjak iz aškega očrtal vse veliko delo zbora in njegovega dirigenta g. Šuligoja. Odlikovanje ie sprejela v imenu zbora mlada pevka in se zanj zahvalila ter izrekla zagotovilo, da bodo svoje delo nadaljevali v čast in slavo naroda in domovine. — Vsa slovesnost je močno učinkovala na vse navzože, ki so veliko dvorano zasedli do zadnjega mesta. Kakor vedno, tako je bil zbor tudi na tem nastopu deležen ovacij in jc dosegel popoln U6peh. Posebno so ugajale pesmi, ki jih je zapel s sprem-ljevanjem godbe in jih je moral ponoviti. Navdušeno je bila sprejeta tudi Rczika Koritnikova, ki je zapela tri samospeve. Tudi godba j" zelc lepo odigrala svoj program. Bil je res lep pevski praznik. Možica Smrt. 26. novembra je po daljši bolezni umrlu žena upokojenega rudarja Leopolda Krivca (Kre-uc) gospa Marjeta Krivec roj. Kaiser. Pokojnica je bila v 58. lelu starosti, v 34. lelu zakonskega življenja z vrlo krščanskim možem. V zakonu je rodila 7 otrok. Živi sta pa samo 2 hčerki, ki sla že poročeni, in sin, ki je rudar. Mnogoštevilni znanci in prijatelji so jo v četrlck 28. novembra spremili na našo lepo pokopališče. N. p. v m.l Društvu »Peca« so doslej poslala knjige sledeča založništva: Mohorjeva družba v Celju (njej se moramo najbolj zahvaliti), Slovenska Matica v Ljubljani in istotam Nova založba. Knjigarna Kleinmayer-Ramberg nam je pa knjige obljubila. Meščanska šola. Preteklo soboto smo imeli lepo interno proslavo zedinjenja. — Nastavljena je prof. g. Zvonimira Župančičeva. — Prestavljen je iz naše šole oz. postavljen na IV. realno gimnazijo v Ljubljaro prof. g. Hinko Uršič. Bil je tu skoraj dve letj in si piidobil mnogo simpatij ne le pri učiteljskem zboru, ampak tudi pri učencih, ki se bodo težko ločili od dobrega učitelja. in pri občinstvu G. profesorju želimo na novem službenem mestu veliko uspeha I KULTURNI OBZORNIK 140 letnica Prešernovega rojstva B. Jakac: Fraece Prešeren Danes pred 140 leli — 3. decembra 1800 — se je rodil pri Ribičevih v Vrbi na Gorenjskem, v kraju, ki je »z okolico podoba raja«, največji slovenski pesnik France Prešeren. Na prelomu stoletja, kakor da so že sojenicc hotele s tem poudariti, da pomeni novokrščenec prelom v slovenski kulturni zgodovini, da bo z njegovim nastopom stopila slovenska poezija v novo dobo in bo nedosegljiv zgled pesniškega poleta vsemu novemu stoletju in še dlje, dokler bo živel slovenski rod in ustvarjal slovenski genij. France Prešeren jc danes že simbol in za večnost potrjen potrjevalec slovenskega pesniškega navdiha — zato ni potrebno ob njegovem jubileju ponavljati datume njegove življenjske poti, ki se je začela danes pred 140 leti, ne ponavljati usode njegove osebne sreče, ki se je kaj kmalu sprevrgla v nesrečo srca in življenjskega obupa, nc opozarjati na njegov boj z družabno okolico za čim večji in hitrejši napredek, za čistočo javnega delovanja in za omilitev nasilja. Nam ni danes Prešeren več telesni človek, ki je veliko blodil in veliko trpel, temveč danes nam je Prešeren duh, ki je zaprt v majhno knjižico svojih Poezij. In ta duh nam s svojim ustvarjalnim genijem še vedno odkriva srce človeka in srce Slovenca obenem v taki notranji organskosti in nuji, da je pogled vanj razodetje slovenske duše v vesoljstvu. Tu (repeče Človek, ki hoče za svojo srečo, za svojim hrepenenjem, pa vrtinci življenja ga požirajo vase, toda duh se dviga v trpljenju, še bolj se oprašča teže in se sprosti prav v največji boli do tja, od koder se čuti že dih večnosti, dih odpovedi življenju za ceno onostranskega svidenja. V to pot duše od hudomušnega igračkanja, metuljčarske ljubezni do usodnega doživetja vse svoje biti, do trpke odpovedi in zagledanosti v mir, ki ni s tega sveta — je dolga pot in Prešeren jo je šel enkrat v svojih pesmih, z njegovimi pesmimi jo prekoraka vsakokrat vsak, ki jih vzame v roke in se zamisli v njih življenje. To življenje, ki diha iz knjige njegovih del, pa je zasidrano tako nazorno v slovenski kraj, da čutimo, kako se trga človek od sv. Marka, kako hrepeni po mladosti v domačem okolju, kako v zreli ljubezni veže usodo svoje ljubezni z usodo svojega naroda in kako mu je vsa bit istočasno človeško topla in slovensko domovinsko zasidrana. Kot Slovenec, ki ve, da ima domovino in je postavljen na svet do zadnje Žetve, kjer bo dajal račun do svoje domovinske zvestobe, je Prešeren v svoji pesmi zrastel še dlje v slo-vanstvo in vsečlovečanstvo, kjer je njegova živ-Ijenska sila in njegova ocena vsega človeškega zapel zdravico vsem narodom, ki žele dočakati dan večne ljubezni, kjer ne bo nasilja gmote, ne nasilja duha, ki je hujše od prvega. Tako stoji Prešeren pred nami ob svoji 140 letnici kot svetilnik čiste človečnosti — humanizma — v sklopu družabnih in osebnih vezi, kot pevec, ki razodeva bolest srca, bolest naroda, bolest časa in narodov, kot klicar svetovne sreče, ki jo je bilo njemu usojeno doživeti tako malo. In pred nami stoji kot naš največji Umetnik, kot odkrivatelj Lepote in Boli, kajti — kar je trpelo srce, je stisnilo v bol — v biser, pesem. In v teh biserih utriplje živo srce slovenskega človeka, ki ne bo umrlo, kajti balzamiral ga je pesnik s svojo večno neumrljivo melodijo in večno svežo besedo. V teh pesmih je prvikrat slovenski človek s slovensko besedo razodel za vedno človečansko globino Človeka, ki živi in trpi v zmedi slovenskih družabnih in kulturnih pa tudi političnih razmer, katerega duša pa brizga iz sebe kot mavrični vodomet odrešenje od zem-ske teže, ustvarjajoč iz srčne krvi ogrlico, ki jo nosi danes narod, njegov narod kot najtoplejše potrdilo svojega življenja in najlepši nakit. Pred 140 leti ga je rodila slovenska kmečka mali, da je telesno umrl, toda ostal neumrljiv v geniju, ki danes veže pretekle rodove in jih združuje z bodočimi v pesmi, v boli srca, slovenstva in človečanstva. td. Koncert Ljubljanske filharmonije Pletersnikova stoletnica Danes bi dosegel starost 100 let slovenski leksiograf profesor Maks P 1 e t e r š n i k , da ni umrl leta 1923 v 83. letu starosti. Tako pa se danes s spoštovanjem spominjamo njegovega jubileja, kajti njegovo delo — tu mislimo predvsem na njegov »Ple-teršnikov slovar« — pomeni enega vrhov slovenskega jezikovnega znaustva. — Pleteršnikov slovar je danes največja zakladnica bogastva slovenskega jezika, pravi hram slovenske besede, v katerega stopi človek s spoštljivostjo in si vsakokrat obogati jezikovni čut, kajti nudijo se mu stare, dobre in klene besede za nove pojme. Človek, ki je s tolikšno ljubeznijo zbiral slovenske besede in urejal naše jezikovno bogastvo, kot je bil Maks Pleteršnik, bo ostal za vedno globoko zapisan v slovenski kulturni zgodovini ter je vreden, da se ga slovenski narod, ki govori in ustvarja iz besed, ki jih je on povezal v lepa, debela zvezka svojega dela, spominja na današnji dan njegove stoletnice. Rodil se je leta 1840 (3. decembra) v Pišecah pri Brežicah, prav tam, kjer je 23. septembra 1923 tudi umrl. Po ljudski šoli doma je hodil v gimnazijo v Celje, kjer je bil med najboljšimi dijaki, ter se je leta 1839 ob maturi s slovensko pesmijo poslovil od gimnazije. Posvetil se je nato klasični filologiji in slavistiki, ki jo je študiral pri Miklošiču. Temu je že kot akademik opravljal korekture njegovega velikega staroslovenskega, grškega in latinskega slovarja ter se tako že tedaj seznanil z leksikografskini delom. Leta 1803 je bil nastavljen kot suplent v Mariboru, pozneje v Celju, od koder ga je pol peljala v Kranj (18(>5), pa še tisto leto v Gorico in pozneje v Trst. Leta 1871 je bil od tam premeščen v Ljubljano, kjer je ostal do upokojitve leta 1900 sila delaven in marljiv kulturni delavec, ki se je uveljavljal v raznih smereh javnega delovanja. Pleteršnik ni začel svojega znanstvenega tlela s slovarskimi doneski, temveč je prvi dve desetletji dopolnjeval svoje znanje o starokatoliških jezikih in antični kulturi ter propagiral poznanje slovanskega sveta. Tako je združeval pedagoga, klasika in slavista. Leta 1805 je začel v gimnazijskih izvestjih z nemško razpravo o primerah v srbskih narodnih pesmih in pri Homerju, kar je pozneje priobčd tudi v slovenščini. (Zora 1873.) Prevedel je tudi najprej v Izvestjih, pozneje pa izdal samostojno v Cvetju 1876 staro rusko narodno pesem Slovo o polku Igorove (Pesem o vojski Igor-jevi), ki spada med bisere slovanske stare poezije ter nje največje bogastvo. Opisoval je za razne liste Prihod Slovencev (Čitalnica), zgodovino Slovencev pod Karlom Velikim (Slov. narod), predstavil ob stoletnici ruskega pesnika Krylova (Slov. glasnik), najvažnejše delo mlajše dobe pa je bil sestavek o Slovencih, Hrvatih in Srbih v zborniku Slovan-stva, ki ga je izdala 1. 1871 Slov. Matica. Tu je bilo prvikrat sintetično zbrano in povedano, kar je bilo do tedaj znanega o Slovencih. Zanimal se je tudi za Vodnika kot učitelja ljubljanske gimnazije (Iz-vestje 1875) ter je tudi opisal zgodovino ustanovitve stolice za slov. jezik od Ravnikarjeve prošnje do Metelkove nastavitve ter odprave niodroslovnega pouka (Izv. 1887). Druga vrsta Pleteršnikovih spisov tega časa so podobe iz antične kulturne zgodovine. Opisoval je odgojo pri starih Grkih, razvoj šolstva do solistov, opisoval starogrške gostije, ženitvene' običaje in mrtvaške obrede (vse v Zori), gledališče pri starih Grkih (L M S) ter predstavil slovenski širši javnosti Antigono v Slov. narodu (1875). Zanimanje za grško gledališče ga je pripeljalo k slovenski Taliji: izvoljen je bil v odbor Slov. dram. društva, zastopal ga s Hribarjem pri slavnostih odkritja češkega gledališča v Pragi ter prevedel za slovenske odre eno-dejanko Plavaj ali utoni. Napisal je celo povest iz starogrškega življenja in političnih razmer v Zori 1880: Prvi dnevi drugega triumvirata. Ljubil je antični svet in je zato romal tudi v Rim, kjer je bil sprejet tudi pri papežu, kar je opisal v Narodu. Za Jurčiča je prevedel Breia Hartea Kalifornijske povesti ter Desno oko poveljnikovo ter Gospoda Thomsona izgubljeni sin. Posegal je tudi v dnevna vprašanja ter pisal tehtne misli v Slov. narod tudi kar se tiče slovenskega jezika v razmerju do srbohrvaščine in ruščine. Tedaj se je ogreval za ruščino kot višji jezik, toda ob Vedini anketi se je zavzel za slovensko stališče v vprašanju jezikovnega jugoslovanstva. Pravo delo Pleteršnikovo, ki mu je prineslo nesmrtno slavo — vse drugo njegovo delo je bilo bolj pedagoško poljudnega značaja — pa je bilo delo za Slovensko-nemški slovar, ki nosi danes v ustih slavistov njegovo ime Pleteršnikov slovar.: Po letu 1880 se je vse njegovo delo usmerilo samo v jezikovno zbiranje in urejanje, ko je prevajal Režekov latinsko-slovenski slovar, ki je v petfni njegovo delo. Sicer pa je bil že leta 1874 v odboru za sestavo VVolfovega slovarja ter je bil od 1. 1880 sodelavec Levstiku pri njegovem delu, dokler ni ostal sam od 1. 1883 dalje. In od tedaj je delal neprestano in neumorno samo za svoj slovar. Delo je bilo ogromno. Moral je sam izpisovati nove besede iz gradiva — starih knjig — moral pa tudi primerjati in kontrolirati že vse nabrano gradivo, ki je bilo deloma neuporabno, deloma po izvoru neugotovljeno ali pa tudi slabo prepisano. Tako je pregledal vse gradivo in ga dopolnjeval ter ga prirejal sodobnim leksikografskini načrtom. Sam je besedam določeval akcente in jih urejal po pravopisnih načelih, v katerih pa je pravilno odstopil od prevelikega puritanizma Levstikovega. Sam se je zavedal, da s slovarjem ne bi mogel dati popolne slike razvoja slovenskega jezika, toda kljub temu, da se ni povsem sistematično zbiralo za ta slovar gradivo, vendar lahko trdimo, da je v njem zbranega do 05 odstotkov slovenskega jezikovnega bogastva, za kar se mora zahvaliti velikemu številu zbiralcev. Manjka seveda še precej dialektičnih posebnosti in časnikarskih besed, na katere tedaj niso podajali take pozornosti, pa je to opazovanje in zbiranje organiziral šele Pleteršnik. Dr. Breznik, ki je pregledal do podrobnosti vse delo Pleteršnikovo in njegovih nabiralcev za ta slovar, je o njem zapisal: »Slovar je za razmere, v katerih je nastal, in za (as, v katerem ga je moral dovršili, velikansko, v primeri s prejšnjimi slovarji pa klasično deio.-r Slovar je izšel I. 1893 (prvi snopič), zadnji pa 1. 1895 ter jc do danes največji slovenski slovar, namenjen prav tako znanstvenikom kakor tudi vsakemu ljubitelju slovenske besede ter ima tudi velik praktični pomen. Po tem slovarju Pleteršnikovo delo ni prenehalo. Zbiral je gradivo za velik Wiesthajerjev latinsko-slovenski slovar, ki še sedaj ni zagledal belega dne, v kolikor je že tiskan, niti ne vemo, kaj bo s preostalim gradivom, med katerim je mnogo Ple-teršnikovega. Tudi je še vedno dopolnjeval svoj slovar z novimi besedami in izpisi ter dopolnili. Tudi pri Slov. Matici, pri kateri je bil odbornik, je stalno delal ter je bil tudi urednik Letopisa. Začel je 7. zbiranjem in organiziranjem krajevnih imen, pri čemer pa ni iinel pravega uspeha. Zbral pa je obilno gradivo, ki še vedno čaka objave. Za svoje znanstveno delo je postal dopisni član Zagrebške akademije, prejei je odlikovanje sv. Save 3. razreda, v Avstriji pa tedaj, ko je šel v pokoj, viteški križec Franc Jožefovega reda. Tako jc bilo življenjsko delo Maksa Pleteršnika poleg tega, da je bil vseskozi odličen profesor in Na državni praznik je Jugoslovansko novinarsko združenje, sekcija Ljubljana, proslavilo dan zedinjenja na najlepši način, ki je v izvedbi simfoničnih del Ljubljanske filharmonije dvignil prireditev nad vse ostale v prejšnjih letih. Poleg tega je pomembne«! bila še v tem, da sta dve domači deli doživeli svoj krst. Blaža Arniča simfonična pesnitev »Zapeljivec« ter S. M. Škerjanca koreografska simfonična pesnitev »Mafenka«. Dobro izbran program sta izpolnil« še P. Čajkovskcga »Koncertna fantazija za klavir in orkester« ter Dvofaka simfonija »Iz novega sveta«. Koncerta so se udeležili vsi najvišji predstavniki civilne, cerkvene in vojaške oblasti ter irnogo občinstva, ki je napolnilo dvorano. Pomembna kulturna prireditev se jc pričela z državno himno. Kot solist-pianist je nastopil rektor Glasbene akademije v Ljubljani g. Anton Trost, dirigiral je g. Drago M. Šijancc, * Še posebno 6ta nas zanimala, seveda, domača avtorja Blaž Arnič in L. M. Škerjanc. Arnič je že na zadnjem koncertu Belgrajske filharmonije pokazal visoko kvaliteto v svojem dejstvovanju na področju simfonične glasbe. Tudi tokrat je njegova umetnina izpričala močno glasbeno tvornost avtorja, ki pa je ustvarjal in gradil »Zapeljivca« iz čisto novih osnov — človekovega jaza: če se je v »Pesm« planin« izražal 6 prvinami, ki mu jih je nudila narava s svojimi v njem poezijo vzbujajočimi pojavi, je v tem delu problem on sam v doživljanju borbe v smislu nekega etičnega principa, ki vzbuja v človekovi notranjosti močno napetost, razburkanost, ne-uravnanost, spoznanje, bolečino, jezo, obup, zorenje, boj, zmago, veselje itd. Arnič se je obrnil vase, govori 6 6eboj. modruje, bega in se bije, vendar, rekel bi, zaupajoč resnici in njeni zmagi. V dramatskem prikazovanju lastnega notranjega dogajanja — ki je pa lastno človeku sploh — stopnjuje svoje delo, toda vendarle je to prikazovanje le v toliko smatrati za programsko, v kolikor 6e poslužuje barvnih in ritmičnih afektov in širokih potez, ki dramsko ponazorujejo neke kontraste — sliko človekove duše. Kajti v tem delu se je Amič že močno približal čisti glasbi: dosledno izpeljane teme — glasbene misli, iz katerih skladatelj razvije močno učin. kovitost kontrastnega, silnega, napetega, pa zopet sproščenega, meditativnega, samogovorečega, liričnega, pa zopet vprav gigantskega, skoraj elementarno brutalnega. Čeprav nosi delo programski naslov, se vendar očituje v celoti nagib v kraljestvo čistega muziciranja. Kajti delu dati jasne literarne opredelitve ni mogoče. Umetnina je močno dosledno zgrajeno delo, morda Amičevo najmočnejše, saj priklene poslušalca nase in ga drži v neprestani napetosti. Zveni plastično in zapusti v človeku močan estetski utis. Z njim je Arnič ponovno potrdil svoje zmožnosti in 6e ponovno predstavil kot skladatelj pomembnega formata tako po zasnovi in tehnični izpeljavi. Je simfonik, ki zna muzikalno graditi širokopotezno, je elementaiem, iskren, prepričevalen. Dasi sta se filharmonija in dirigent za izvedbo zelo potrudila, vendar tudi topot spričo predvsem ritmičnih težfcoč ni interpretacija izčrpala vsega, kar delo vsebuje, čeprav moramo ugotoviti, da je ta korpus Arniča na tem večeru najboljše izvedel. Če pomislimo, da je Arnič mlad in v razvoju, potem nam ta misel vsiljuje prepričanje, da nam bo dal še močnejših stvaritev. Po zadnjih uspehih si bemo prav težko mislili simfonične koncerte brez njegovih del. Kot druga točka sporeda je bila L. M. Šker-janca koreografska simfonična pesnitev »Mafenka«, ki jo jc avtor komponiral na pobudo plesalke gdč. Marte Pavlinove po njeni plesni zasnovi, V katero je zajela vsebino iz Ivana Cankarja črtice »Spomladi«. Že pregled partiture pove, da je avtor za- Prosvetni večer v spomin Franceta Prešerna V petek zvečer se je Prosvetna zveza spomnila na svojem prosvetnem večeru 140 letnice rojstva velikega slovenskega moža — pesnika Franceta Prešerna. Dvorana ie bila lepo zasedena in obiskovalci so s pozornostjo sledili lepemu in izbranemu sporedu. Spominski večer je začel z recitacijo Prešernove pesmi: »Slovo od mladosti« dr. Roger. Njegovo recitiranje je bilo podano doživelo in globoko. Za njim je nastopil Roman Pelrovčič, ki je zapel nekaj Prešernovih pesmi. Odpel je Prešernove »Ukaze«, »Kam« in končno znanega »Mornarja«. Za svoje prednašanje je bil deležen obilnega odobravanja. Dr. Roger je nato spet recitiral »Orglarčka« in pa večno lepo »O. Vrba, srečna draga vas domača...« V poslednji točki prosvetnega večera pa je poslušalce seznanil z osebnostjo in delovanjem velikega F. Prešerna prof. France K o b 1 a r. Orisal je slovenskega Petrarco v klenih besedah, od vseh strani osvetlil Prešernov lik in ga z živo besedo predstavil številnim poslušalcem. 140 letnico Prešernovega rojstva je Prosvetna zveza s tem večerom prav dostojno in lepo proslavila. Tolstoj in etika snoval svoje delo na vsebini te črtice, iz katere je vzel doloečne slike in pa nastrojetija Mafenke — v sklada s plesno zasnovo. Njegova muzika ni zgolj ilustrativna; v celoti jo preveva izraz strokovnega dogajanja: v tujem in neprijaznem okolju porojena želja in hrepenenje za 6oncem. travnikom, lepim, loplim. Skladatelj njena nastrojenja izraža v meditativnem smislu. Po zvoku orkestra, po izpeljavi in plastiki spada med njegova najboliša dela. V celoti učinkuje nekoliko razčlenjena v posamezne vase zaključene dele — manjkalo mu je pač koreografske dopolnitve, s čimer je povezano v skladno enoto. Delo ima polno domislekov liričnega značaja ter učinkuje mehko in toplo. Kot koreografska simfonična pesnitev pa'je do zdaj pri nas na|boljše. Sledila |e Čajkovskega »Koncertna fantazija« za klavir in orkester v dveh stavkih: Quasi rondo in Contrastes. Kompozicija zahteva zlasti od pianista velike tehnične izvežbano6ti, ki jo je pianist Anton Trost pokazal v zelo dobri igri S smotrnim pred-našanjem je nudil uti6 močne glasbene kultivirano-sti: njegova interpretacija se je opirala na čisto glasbeno pojmovanje v zgolj muziciranju, kar je popolnoma v skladu s celotnim delom. Tudi dirigent ie pravilno zajel celotno izpeljavo, dasi je ni mogel v podrobnostih popolnoma izdelati v orkestru. Sicer je pa izvedba bila na višini. Kot zadnjo ie filharmonija izvedla Antonina Dvofaka simfonijo »Iz novega sveta« v šestih stavkih: Adagio-AIlegro, Largo, Scherzo, molto vivace in Allegro con fuoco. To delo je dirigent g. Drago M Šiianec dirigiral na pamet, kar tnu je omogočala tem večjo koncentracijo v interpretaciji. V tem smislu je tudi reprodukcija najbolj uspela, zlasti je bila dobro izražena lepota drugega stavka. * Ljubljanska filharmonija je dosegla s tem koncertom vidno stopnjo napredka v reprodukciji in v kulturno-političnem oziru. Predvsem mi je poudariti tehnično izpolnjenos^ trobil (n pihal, ki so bila intonančne čista ter ritmično precizna razen na nekaj mestih, predvsem oboa, flavta, pozavne in trobente, angl. rog Pri pavkah pa bi bilo želeti nekoliko več ritmične natančnosti in pazljivosti na poudarjene in nepoudarjene dobe, kar je bilo občutno opaziti na nekaj mestih. Napredku je pripomogel dirigent g. D. Žebre, ki je cmenjcne skupine vežbal, Godala so pridobila na homogenosti in čistejši in-tonaciji in preciznejši skupni igri naslanjajoč se v primih na koncertnega mojstra g. Rupla, ki je svofo nalogo očividno prav resno izpolnil že pri vajah. Omeniti je tudi skupino čel in kontrabasov, le sku. p:na rogov še ni dosegla ostalih, dasi se je zboljšala. V splošnem je ugotoviti znaten napredek, vendar ne ostati na tej ravni, temveč delati sistematično in redno naprej, da dobi korpus neko kvaliteto, ki bi postala merilo za nadaljnje delo. Muzikalno vodstvo je imel g. D. M. Šijanec, ki nas ie presenetil. Dasi ni bilo dovolj časa za študij programa je vendar pozakala prireditev toliko po. zitivnega, da ne moremo iti preko njegovih dirigentskih sposobnosti. Želim te, da se še bolj poglobi v delo, da bo njegovo vodstvo znalo izčrpati iz partije najskritejšo muzikalno lepoto. Zato pa je potreben čas, da se skupno z orkestrom poglobi v skladateljevo snovanje. Za zadnji nastop mu gre priznanje. Ob tej priliki, ko je naša filharmonija najvidnejše pokazala voljo do dela in že izpričala močan napredek, nam je opozoriti merodajne kroge, da je podprejo tudi finančno ter ji tudi vselej pomagajo. Saj je to najbolj poklicano teto, v katerem sede prav odlični sodelavci in idealisti, ki so nam do zdaj dali najboljše koncerte in zadnji čas pripomogli tudi k izvedbam domačih stvaritev. «1. V proslavo tridesetletnice Tolstejeve smrti je v filozofsfeen- društvu predaval g. univ. prof. Evgen Spektorskij o etični problematik« pri Tolstoju. Gospod predavatelj je z njemu lastno razgledanostjo ob nekaterih značilnih primerjavah osvetlil in utrdil v vsej objektivnosti etično veličino enega največjih Slovanov. V uvodu je spomnil najprej na dvoje vrste ljudi, ki jih pozna življenje in od katerih muči ene metafizična problematika, a druge etična. Če spada Lermontov k prvim, je Tolstoj v bistvu doživljal etično tragedijo. Filozofska etika je najprej nauk o dobrem, potem nauk o ljudskih nraveh, Tolstoju in ljudem njegove vrete pa je najprej zadeva vesti. Zato je njetnu in njim življenje v prvi vrsti poklicanost. Zaveet življenske poklicanosti je v Tolstojevem književneir delu nadvse izrazita. Služil je resnici in pravici, služil je tisti umetnosti, ki združuje lepoto in dobroto, k« je zato vedno moralna in o kateri je Aristotel zapisal, da očiščuje. Daleč pa je bil od zgolj profesionalne umetnosti, in od tiste, ki jih ie lepota vse. Tolstoj je bil realist, toda ne v smislu Zolajevega naturalizma. Na človeka ie namreč gledal z višine. Zavedati se moramo, da sta v Tolstoju umetnik in moralist ena in ista oseba. V svoji veliki etični zavzetosti je Tolstoj kritiziral v etičnem pogledu cerkev, državo in sploh celotno kulturo, predvsem ru;ko. Seveda ga tudi zaf>adna ni mogla ogreti. Prepričan je bil, da je kul- vzgojitelj naše mladine. Kot učenjak jo bil zelo vesten, kot Človek pa dober in vedno praktičen katoličan Danes se spominjamo njegovega dela, predvsem pa njega kot tvorca naše največje zakladnice jezikovnega bogastva, ki bo vse vekove slovenske kulturno zgodovine nosila njegovo ime: Pleteršnikov slovar. tura zakrivila, da je človeštvo pozabilo na moralne dolžnost«. Ta brezpogojna kritika je Tolstoja vodila k nihilizmu. Tudi Turgenjev je bil nih'li«t, toda medten- ko je izvor njegovemu nihilizmu vprašanje osel-ne sreče, je Tolstojevemu vprašanje moralno-nosti vsakega človeka. Tolstoj je iskal pozitivni odgovor svojemu nihilizmu v veri. Vendar ;e izbral smer subjektivne ve. re in se v tem ločil od Dostojevskega, za katerega je bila značiina objektivna verska usmerjenost. V cerkvi, ki je organizacija, in v religiji, ki je tudi nekaj socialnega, Tolstoj ni videl rešitve. Ker pa vera n« sama subjektivnost, ni mogel uspeti. Kakor je Rousseau klical k naravi podobno je Tolstoj v nadaljnem iskanju postavil načelo: h kmečkemu na-rodul Končno je resigniral in postavil novo mak-simo: nc nasprotuj zlu! Ne nasprotuj sili, ker vsaka sila je nasilje, a vsako nasilje je zlo. Sile torej m ločil od nasilja, zato je videl nasilje tudi v pravu, v državi. Ali dolžni smo stati ob strani in to nasilje moramo krotko prenašati. In vendar Tolstoj pri tem ni ostal. V žrtvi je videl rešenje, začel je žrtvovati V6e: družino, talent, blagostanje, samega sebe. Njegov beg od doma pomeni končno njegov najvišji moralni napor. Jasna Poljana je postala najsvetlejša moralna luč in tja je romalo etično vznemirjeno človeštvo. Kako močno se tedaj razlikuje Tolstojev dom od Voltairjevcga, ki so ga ljudje obiskovali predvsem iz zanimanja! Kakor koli je že Tolstoj zablodil v svojih etičnih naporih, bc vendar ostalo vse dni, da ga je moralna propalost človeštva najgloblje pretresla in da je najiskreneje hotel to človeštvo etično dvigniti in očistiti. Božji vrelci, 10—12. — To glasilu za litur-gično obnovo in apostolat Katoliške akcije je zaključilo svoj 5 letnik pod uredništvom p. Metoda Turnška. S. O. Cist Izdaja jih cistercijanski samostan v Stični ter so postali v tem času eno najboljših slovenskih liturgičnih Časopisov na visoki stopnji ter zelo primeren tudi za slovenske razumnike. V člankih te zadnje dvojne številke je opisana molitev sv. rožnega venca, Sitvin Sar-denko prestavlja latinske himne ki se bero ta dva meseca (november, december1 v rimskem bre-virju, s čemer zorimo slovenskemu prevodu na|-lepših cerkvenih pesmi, kar im'o že vsi drugi narodi, dr. T. Kurent govon c liturgičnerr življenju, dr. A. Merhar opisuje slovenska svetišča, ki so posvečena svetim škofom spoznavalcem, ter svetnicam božjim širom slovenske zemlje Žakel) Filip pa opisuje svojski pomen besede daritev za boljše umevanje sv maše Kot prevod izhaia v tem listu članek Elizabete Korney. Kake sem se naučila moliti s Cerkvijo ter dr Pavla Sthaepcr|a: Moli in delaj s Cerkvijol P. Metod Turnšek ie napisal članek: Liturgični pogled na ljubljanske Zale, kjer s te strani razlaga čudovito kompozicij in zamisel Plečnikovih Žal. V oddelku Liturgični krožek je članek Dom Francoisa Kristusove skrivnosti po misalu (uvod), kar se bo nadaljevalo v pri-hodnjem letu. Liturgični drobiž zakliučuie številko. V uvodu pa je naznanjeno, kakšen bo ta liturgični list v prihodnjem letu. da bo prinašal v prevodu liturgično povest razlage obredov pri blagoslav-ljanju zakramentalov, pomena nedelje, opis rimskih romanj ter cerkvenega leta v slovenski vali' Božje vrelce najtopleje priporočamo, t Vojska za afriško „dofo" Ko le italijanski državni sekretar za kolonije Teruzzi pred kratkim potoval v Berlin, je neki francoski lrst zapisal: Italijanski minister jo kolonije je obiskal svojega nemškega tovariša generala von Eppa; pri tem obisku sla se pogovorila tudi o problemih organizacije novega reda v Afriki. .. Teruzzijev »nemški tovariš«? Ali ima Nemčija ministra za kolonije? Francoski časopis je povedal vsekakor nekoliko preveč, pa je pri tem vendar zanimivo, da je v bistvu le zadel, {■'ranz von Epp je star vojak, general iz prejšnje svetovne vojne, ki je prebil mnogo časa v stari nemški prekomorski posesti, je pri nemški narodno socialistični stranki že več let referent za koloni je. V »afriški hiši« v Berlinu, kjer je seje/. nemškega kolonialnega društva, ie general von Epp naslednik bivšega nemškega afrikan-skega guvernerja. V tej organizaciji ima dejansko položaj ministra, organizacija sama pa opravlja posle kolonialnega ministrstva, kar bo dejanski tudi postala, če bo zmaga na strani csiščnih sil. Nova razdelitev Afrike je na dnevnem redu. Kakršen koli bo že konec te vojne, Afrika po vojni ne bo več imela svojega starega obličja. Ce zmaga osišče, bo propadel angleški imperij, ki ima v vzhodni Afriki velikanske pokrajine. Ce zmaga angleški imperij, bodo Angleži v bodoči mirovni pogodbi trdo in neizprosno iztrgali Italijanom velik del njihove kolonialne posesti. Sile osi imajo popolnoma nov in svojstven načrt z Afriko, izdelan od italijanskega kolonial. ministra Teruzzi ja. Afrika naj bi bila po novi razdelitvi prilagojena na novo urejeni Evropi, ki bi ji pripadla kot nekaka dota«. Ta dota bi pripadla Evropi takrat, ko bi začela v novem miru graditi novo gospodarstvo. Da še bodo za to »doto« hudi boji, je pač več kot jasno. Od Dakarja do Gabona Vrednost te dote niso poznale samo osiščne sile. Angleži so njeno vrednost že pred desetletji jasno določili. Ze na berlinskem kongresu, o priliki angleško francoskega spopada pri Fa-šodi, na konferenci v Algecirasu in končno v versailskih mirovnih pogajanjih so Angleži za- grizeno branili svoje teritorialne koristi v Afriki. Tudi danes niso pri volji, odpovedati se jim: ne Egiptu, ki varuje njihovo pot na Daljni Vzhod skozi Sueški prekop, ne Keniji in Angleškemu Sudanu, dvem kolonijam, ki varujeta Rdeče morje, na Južnoafriški uniji, ki varuje in straži drugo, sicer daljšo, pa včasih vendar tudi potrebno pot v Indijo, pot, ki vodi okri!,'; rtiča Dobre nade ... Le tisti, ki si lahko v vsem obsegu predstavila jo pomen črne Afrike za Anglijo, razumejo žilavosl, s katero se oba tabora borita za nadoblast nad Afriko, kakor tudi angleško prizadevanje, priti s pomočjo francoskega generala de Gaullea v posest najvažnejših francoskih vojaško važnih ločk v Afriki. Ker bi tudi v Vichvju radi obdržali svojo afriško posest, ki ima za Francijo važen gospodarski, geopolitični, vojaški in narodnopolitični pomen, zalo je dvignil napad na Dakar toliko prahu in zalo se je francoska vlada odločila za represalile na Gibraltarju. Zgolj zemljepisno gledano, ima Francija največji del afriške «dole«: Francozi nadzirajo v Afriki 12 milijonov km1, Angleži 10 milijonov, Italijani pa 4. Okrog 2 milijona afriške površine je pod belgijskim in portugalskim nadzorstvom. Kar se tiče števila prebivalstva, je na prvem mestu Anglija s 60 milijoni, daleč za je Francija s 36 milijoni duš, sledita ji Belgija s 13 in Italija z 12 milijoni prebivalcev. V nasprotju z osiščnimi silami še Anjflija ni objavila svojega načrta, kako misli v primeru zmage ona organizirati novi red v Afriki. Le toliko so Angleži dali vedeti, da bi bila Abesinija svobodna in da naj bi dobivali Vsi evropski narodi korist iz prekomorskih bogastev. Prav nič pa v teh širokih načrtih ni povedano, kako naj bi izgledala nova gospodarska in politična ureditev v Afriki. Vojna teče naprej nad Anglijo in Nemčijo, nad Rokavskim prelivom, po širokih morjih, v Egejskem in Jonskem morju, na grško albanski fronti, v libijskih puščavah. Nihče več mnogo ne govori. Danes so na dnevnem redu dejanja. Izjave o Afriki, o njeni bodočnosti in njenem razvoju so postale še bolj redke. Vse lo kaže, da se bližamo morda zadnjemu razdobju v sedanji borbi za afriško doto. CELJE c Trboveljski slavček bo priredil dne 14. decembra svoj koncert v Celju v veliki dvorani Ljudske posojilnice. c Tudi letos obišče Miklavž z velikim spremstvom Salezijanski mladinski dem v Gaberjih dne 5. decembra dvakrat. Za malčke, ki se jim zvečer rado dremlje, bo Miklavž prišel že ob 5 popoldne, za odrasle in ostalo mladino pa ob 8 zvečer. Ob vsakem prihodu bodo lepi, zanimivi prizori. Darovi se sprejemajo v pisarni. c Koncert Celjskega okteta. Gospodu -pš ki je v »Slovencu« z dne 28, novembra priobčil kritiko o koncertu Celjskega okteta, očivid-Ino ni znano, kaj spada pod pojem kritike. Zato se vmešava v stvari, kjer si tako v okteto-vem kot v svojem imenu prepovedujem vsake nauke in to brez ozira na to, kdo jih daje. Da oa ne l>o kakih napačnih mišljenj o »umetnikih hotenjih« v okietu in da ne bi kdo mislil, da oktet izvira iz kakšnega zl>ora, poglejmo položaj z resničnega vidika! Gotovo ni nikak užitek za boljšega pevca, če ga v zborih izkoriščajo in se na račun njegove kvalitete redi cela vrsta pevskih revežev, ker tako petje ni več petje, temveč čisto navadno garanje. Zato se boljši pevci več ali maitj izogibajo večjih zborov in se nagibajo manjšim kombinacijam, kjer vedo. da bodo peli samo zase, ne pa še za celo vrsto drugih Iz takih razmer je nastal Celjski oktet. Brez vsakih intervencij, brez sile, brez strahu pred večnimi pritiski od koder koli, v popolni enakosti vseh članov in, kar je tudi zelo važno, brez balasta, ki ga sicer v zborih ne primanjkuje. Njegovo delo ni nikdar oviralo kakega zbora, ker člani — razen dveh — niso nikjer drugje peli. Zato ne more biti govora o kakšnem zboru, v katerega naj se sedaj oktet na željo g. kritika povrne. Sicer bi pa od takega zl>ora zahtevali malo več kot nudijo celjski zbori svojim članom in se o njih ne more trditi, da imajo velika umetniška hotenja. Kot tak zbor lahko smatramo edino le APZ v Ljubljani, ki vzdržuje za svoje pevce redno in temeljito pevsko šolo. Vsako namigavanje, češ da se imajo zahvaliti člani okteta za pevsko izobrazbo kakšnemu celjskemu zboru, je prazna domišljavost. Glede pomanjkanja umetniških hotenj v oktetu pa moram na žalost ugotoviti, da g. kritik nima vpogleda v oktetovo 3 in pol letno delo. Morda se g. ob priliki potrudi do mene, da mu pokažem notni material, ki smo gu v okietu predelali in ki ga je pred par leti skoraj v celoti izvajal A.PZ. Upam, da g. pritik vsaj APZ-ju ne l>o odrekel umetniških hotenj. V tem slučaju morda iz njegovih oči pade tudi na naš oket kak žarek milosti. Morda mi gospod verjame, da smo dali namenoma koncert pesmi iz čital-niške dobe, morda mi tudi verjame, da je bila vsaj tretjina pesmi takih, da bi jih zaman pričakoval od katerega drugega celjskega zbora, fe pa vsega tega noče, naj nam vsaj milostno dovoli da še naprej prepevamo, magari brez umetniških hotenj. Sicer mu pa svetujem, da vzame celjsko petje v zakup, pevce sprejme v službo (kot pevce!) noicm iim bo lahko določeval, kje naj pojo. Prepričan sem. da bo na ta način tudi lahko uresničil svoje želje glede umetniških hotenj. l>o sedaj pa naj velja petje kot nekaj svobodnega, čeprav nekateri to kaj radi pozabljajo. Gospoda kritika pa prosimo, ti a še. naprej zasleduje naše delo in ga strokovno ocenjuje; usposobljenosti za to mu gotovo ne manjka. Kritika pa naj bo samo kritika, ne pa vmešavanje v stvari, ki v javnost "e spadajo. Če pa gospod "zeli še kaj več zvedeti, naj se oglasi s polnim imenom, ker se z nevidnim kritikom ne splača spuščati v debato. Za Celjski oktet: A. Ccrer. c Žrtev nepoučenosti o pasji steklini. V celjski bolnišnici jc umrla 25-letra žena d« lavca Alojzija Sivka iz Pečovja pri Teharj'1. Meseca septembra jo je ugriznil domači pes vendar ni šla takoj k zdravniku Šele pr trrh mesecih (28. novembra) se ie prijavila zdravnikem ko jo je že roka zelo bolela in je bila že zastrupljena s pasjo steklino. Odpeljali so jo v bolnišnico, kier je včeraj podlegla poškodbam Naj v jniru t>očiva!_ c Nova kužna bolezen svinj v celjskem okraju. V občinah Št. Jurij pri Celju in Škofja vas se je Pojavila nova kužna bolezen svini ki jr nazivaio nalezljivo ohromelost svinj. Bolezen se ie v teh krajih pojavila prvič v Jugoslaviji sploh dočim i« na Češkem in v Nemčiji poznajo že dve leti. Pravega povzročitelja kužne bolezni še niso mogli odkriti, vendar je ugotovljeno, da je koživo vezano na hrbtenični mozeg in možgane. Zato se tudi znaki bolezni kažejo na obolenju živčevja, in sicer preobčutljivost kože in ohromelost zlasti v zadnjih nogah. Bolezen poteka brez ali vsaj z malo vročino. Večinoma je bolezen smrtonosna in se širi slično kot svinjska kuga Zato jc kr. banska uprava tudi izdala uredbe ta zatiranje bolezni, slične kot pri svinjski kugi. Te dni — najbrž že danes — bo prispela v Škofio vas in v Št. Jurij posebna komisija iz Belgrada in Ljubljane, da prouči to novo bolezen, ki je za našo svinjerejo zelo nevarna. Vse posestnike opozarjamo, da slične pojave takoj priglase občini ali okrajnemu načelstvu v svrho nadaljnjih ukrepov. Radeče pri Zidanem mostu Ponarejen denar je začel krožiti v zadnjem času tudi po Radečah in okolici. Gre za ponarejene desetdinarske kovance, ki se pa ločijo od pravih primerkov po več znakih, tako po zvoku, belkasto svetlejši barvi, slabi izdelavi obrisa kraljeve glave. Toda kljub tem nedostatkom je treba biti nad vse previden pri sprejemanju desetdinar-skih kovancev. Ljudje, ki jim je še v živem spominu najdba tehničnih priprav za ponarejanje papirnatega denarja v preteklem letu v vasi Vr-liovo pri Radečah, ugibajo na vse mogoče načine, da li gre morda sedaj za podeželsko podružnico »Glavne kovnice« za ponarejanje drobiža«. Jesenice Pol v cvetoče gore. Znani fotoamater in alpinist g. Smolej, čigar dela so bila razstavljena in odlikovana že po vseh državah v najostrejši konkurenci svetovnoznanih fotografov, je stopil korak dalje. Po večletnem vestnem iu tihem delu, v katerega je položil vso ljubezen do slovenskih planin, je pokazal na predavanju jeseniške podružnice SPD neizmerno globino in lepoto življenja in cvetja v gorah. Prvič je predaval, a takoj v nabito polni dvorani, kajti natančnost, vsebina in lepota njegovih del so že znane, četudi je njegovo delo posvečeno stvari in odvrnjeno od reklame. Predvajal je slike planinskega cvetja v naravnih barvah, vse tako zgrajeno in toplo, kakor more le človek, ki je na stvari študiral in z njo bival z vsem srcem. Potovali smo po vseh rastlinskih pasovih naših planin od pisanih travnikov pod Golico, pa tja gori do cvetke, ki se bori za življenje na sami skali. Vmes je g. Smolej prikazal planine take in tako, kaker jih doživlja pravi ljubitelj gora. Nad 200 slik in nobene človeške motnje, sama veličastnost stvarstva. Pogovarjal se je z rožami, s pisanimi metulji, z mlado srno, gledal gore v prvem žaru sonca in posnel na njih zadnji pozdrav dneva. Prikazal je planino, da jo je moral vzljubiti vsak. do srca pa je šla tudi nikakor izdana, toda doživeta prošnja, da naj se planinsko cvetje ne uničuje. Kako daleč od lepote gora so nekateri, ki gredo v gore s plehkostjo tuljenja, so kakor tujci v tem veličastnem svetu. Smolejevo predavanje naj bi šlo po vsej domovini, kajti !e visoka pesem slovenskim planinam, izdelana s pravo vsebino pravega planinca. Otroiki kotiček Mihčeve čudovite dogodivščine (173) Ponoči si je Mihec nekako pomagal z mize. Sam je hotel poiskati ukradene listine in dokazati svojo nedolžnost. Toda iz sobe ni mogel nikamor. (174) Tekel je sem in tja in iskal izhoda, pa ti zapazi pri tleh neko luknjo, zelo podobno mišji luknji. Proslave zedinfenfa po deželi V škofji Loki Javna proslava zedinjenja, ki jo je priredilo Katoliško prosvetno društvo v Društvenem domu v soboto 30. novembra ob 8 zvečer, je doživela izredno lepo uspeh. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Vabljeni so bili vsi predstavniki vojaških in civilnih oblasti, vsi uradi, šolo ifi' organizacije. Skoraj vsi so se vabilu odzvali in tako je proslava ob udeležbi vsega občinstva ih številnih zastoimikov dobila svečan javen značaj. Tako se je proslave udeležil okrajni načelnik g. Milko Brezigar, zastopnik komandanta g. kapetan Lojze Smrekar, župnik g. Podbevšek, dalje župan g Zilierl, dr. Hubad, dr. Kocjan, dr. Pokom, dr. Kocijančič, podnačelnik g. Fajs, vsi z: gospemi. Navzoč je bil tudi zastopnik mlekarske šole, meščanske in ljudske, pa tudi vsi uradi in oficirski zbor so bili številno zastopani. Tudi delavske organizacije so se proslave v lepem številu udeležile. Vse odličnike in občinstvo je najprej pozdravil predsednik društva, nakar je godba »Lubnik« zaigrala državno himno. Sledila je zborna deklamacija naraščaja »Še k varni, nakar so mladenke izvajale rajanje s trakovi v narodnih in državnih trobojnicah, kar je bilo prav odlično izvedeno! Po deklamaciji in recitaciji je go-vftril slavnostni govor naš rojak g. urednik dr. 'jjn 1 Debeljak'. ki je v izklesanem govoru omenjal. da naše navdušenje in ljubezen do narodne države nista danes nič manjša kot pred 22 leti, ko smo podpisali majniško deklaracijo in prav v tem domu imeli prvo proslavo zedinjenja. Za temeljita izvajanja je žel velik aplavz. Mešan zbor je občuteno zapel nekaj narodnih pesmi, nakar jo it?ila zborna deklamacija naraščaja in prisega slovenskih fantov v krojih, kar je na lepo okrašenem odru pred sliko kralja Petra II. naredilo izredno lep vtis. Po dovršeni recitaciji iz Cankarja, ki jo je doživeto podal g. tajnik Žen, je sledila spet lepa točka, ko so članice dekliškega krožka izvajale češki ples »Rezatika« v čeških in poljskih narodnih nošah, v slovenski narodni noši pa jih je spremljal s harmoniko g. Tone Krajnc. Sledila je slovenska orlovska himna, nakar je občinstvo z veselimi obrazi in zadovoljstvom nad krasno prireditvijo odšlo na svoje domove. Ne smemo še prezreti, da je med odmori prav lepo igrala godba »Lubnik«, ki ji gre vse prinzanje. Proslava sama pa bo vsem ostala v svetlem sjKiminu in v spodbudo, da bomo vnaprej še bolj zvesto ljubili svojo domovino in državo. — V nedeljo, na |ira-znik zedinjenja, je bilo mesto vse v zastavah. Siužbe božje v mestni župni cerkvi se je udeležilo ogromno ljudstva, številni zastopniki, vojaštvo in vsi odličniki. Po maši so bile šolske proslave na vseh treh zavodih. V Soboti Prekmurska metropola je zelo svečano proslavila letošnji narodni praznik. Na predvečer je bila akademija, na praznik zjutraj pa je najprej gimnazija proslavila 22. obletn-co zedinjenja s prisrčno domačo slovesnostjo v gimnazijski telovadnici. Ob 9 so bile službe božje v vseh treh soboških cerkvah. Po maši je bila najprej akademija v Prosvetnem domu, nato pa svečana seja občinskega odbora v slavnostno okrašeni grajski dvorani. Sejo je otvoril župan g. Hartner, ki je j>oudaril pomen praznovanja 1 decembra zlasti v 6edanjih razburkanih časih, slavnostni govor pa je ime' član občinskega odbora gimnazijski ravnatelj g. inž. Zobec. Pevsko društvo »Zarja« je zapelo dve pesmi, svečanost pa je zaključila slovanska himna. Letošnja slavnostna občinska seja je bila ena najlepših v zadnjih letih Po seji je bila v grajskem parku izročitev spomenika Se je čas da si naročite „S!ovenčev koledar rt Do 8. decembra 1940 naj vsak naroči in plača naročnino zanj — lO dinarjev. Po 8. decembru bo koledar občutno dražji. Kdor je samo naročil koledar — pa ga še ni plačal — naj ga takoj plača. Posluži naj se nemudoma položnice, ki je priložena današnjemu »SLOVENCU«. Kdor tlo 8. decembra 1940 ne bo plačal koledarja, ga ne bomo mogli smatrati za naročnika. — »Slovenčev koledar« je narastel kar na 230 strani prelep dar vsem naročnikom »Slovenca« — »Slovenskega doma« in bo res »Domoljuba«. prekmurskih književnikov v varstvo občini. Predsednik meddruštvenega odbora g. Franc Kerec je v lepem govoru poudaril zasluge slovenskih prekmurskih pisateljev, katerim se je naša javnost oddolžila = postavitvijo spomenika v obliki zaprte knjige. Ko je položil v imenu odbora na spomenik lep lovorjev venec, je prosil g župana, da sprejme spomenik v svoje varstvo. Župan g. Hartner je v imenu občine poudaril, da bo občina čuvala spomenik prekmurskih književnikov, ki je kol prvi javni spomenik v Soboti v kras prekmurski metropoli. Svečanost pri spomeniku jo spet zaključila slovanska himna. Potem je bila v okusno urejenem lokalu pri Kroni otvoritev prvo prekmurske umetniške razstave, na kateri sla razstavila slikarja Karel Jakob in Albin Sa-gadin ter kipar Franc Kuhar. Otvoritveni govor je imel umetnostni zgodovinar prof. dr. šijanec iz Celja Otvoritvi je prisostvovalo lepo število občinstva, ki si je nato z zanimanjem ogledalo razstavljena dela treh zastopnikov mlade prekmurske umetniške generacije. Razstava je prekosila pričakovanje in bo brez dvoma dosegla velik uspeh. Odprta bo še do 15. decembra. V Novem mestu Na predvečer praznika je Prosvetno društvo priredilo svečano proslavo s sodelovanjem krajevnih organizacij. Lep slavnostni gov.»r je imej gimn. ravn. g. Ivan bolenc. Tri narodne pesmi je zapel močan moški zbor, slovesnost je pa povzdignil posebno orkester, ki je dovršeno igral. Akademije «o se udeležili vsi predstavniki vojaških in civilnih oblasli, šefi uradov in šol ter zastopniki organizacij. Na dan t. decembra je bila ob 11 v kapiteljski cerkvi zahvalna slovesnost z molitvijo za kralja. Cerkveno slovesnost je ob asistenci gg. kanonikov opravil g. prošt. K. f"erin. Službe božje so se prav tako udeležila vojaška in civilna oblastva. organizacije, društva in korporacije s svojimi zastopniki. Bled Blejski župan dr. Janko Benedik, ki že štiri leta vodi v splošno zadovoljstvo blejsko občino, je bil pred kratkim odlikovan z redom Jugoslovanske krone IV. stojmje. Odlikovanje mu je bilo izročeno na praznik 1. decembra. V ta namen je bila sklicana izredna seja občinskega odbora v lipo okrašeni dvorani novega Zdraviliškega donia v parku. Seji so prisostvovali okrajni načelnik dr. Vrečar iz Radovljice in zastopniki vseh uradov in javnih oblasti. Po otvoritvi seje, ki jo je vodil jjodžupan, je takoj dobil besedo okrajni načelnik dr. Vrečar, ki je opisal zasluge našega župana za napredek Bleda, zlasti zgraditev nove šole, nakup občinskega parka in ureditev glavnega šelališča, kar je vse delo sedanjega občinskega odbca pod vodstvom župana dr. Bene-dika. Okrajni načelnik je nato izročil g. županu visoko odlikovanje, za katero se mu je g. župan riajtopleje zahvalil. Občinski odbor in vsi navzoči so se pridružili in čestitali županu. Tudi vsi vstali Blejci se pridružujemo in iskreno čestitamo našemu županu in mu želimo šo mnogo uspehov. Novi varšavski Ghelto Bivša poljska prestolnica Varšava je sedaj že za silo preurejena in (»opravljena. Grozne posledice lanske vojne se sicer še jKivsod vidijo, vendar je mesto že toliko urejeno, da lahko teče življenje svojo pot naprej. Sedaj je tudi že dokončno urejena judovska mestna Četrt. Izdana so bila nova določila, ki se jih mora prebivalstvo strogo držali. Nemcem, pa tudi Poljakom in vsem listini Nemcem, ki so oblečeni v uniformo, je prepovedan vsak vstop v judovsko četrt. V ta del je mogoče iti in ga zapustiti le s pomočjo posebnega dovoljenja. S 20. novembrom je stopilo v veljavo tudi več cestnoprometnih sprememb, ki imajo namen, preprečiti stik med judovskim in nejudovskim prebivalstvom. V prometu s cestno železnico je več sprememb. Nekatere proge so za Jude prejKjvedane. V judovski mestni četrti obratujejo tri proge cestne železnice. V judovski mestni četrti živi okoli 200.000 Judov. Huda nevihta v gibra tarshi ožini Nevihta, ki je divjala le dni v Oibrallarski ožini, je prizadela veliko škodo mestu Centa z okolico. Viharji so bili tako močni, da «o podrli več hiš in je ostalo 400 ljudi brez strehe. Velika opustošenja so povzrnčeoa na polju. Uničene so rele plantaže, drevje ie podrto., mnogo živali, zlasti goved, svinj in ovac. je ubitih. Popolnoma je uničena zelenjava v Ceuti in okolici. Število .človeških žrtev še ni znano. Mali oglasilSTARQ QUEZ0PETN0V0! V malih OKlanlh velja taaka beanda I din: teulturanjiikl ■jrlaal t din Debelo tlakanr nulmn, heaed* ne raGunajo ■ voj n u. Najmanj}! »neneb ta mali offlaa li din. ■ Mali •arlaal u plačujejo takoj pri aarolllu. - Pri oglasih reklamneca fnaAaJa it raAuna enokiilonuka. I min vlnoka •elitna vmtlra po I din - Za plmuonr mleovor« »lede malih «cluDf treba prllolltl inaniko. i C t i* i • V « ■ Muzbe isceio Mlad fant vajen vseh del, išče kakršno koli službo. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Pripraven« št. 1859B. (a Dekle srednjih let, išče službo za vsa hišna dela ali kar koli. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18589. Absolventka trg. tečaja z 8 mesečno pisarniško prakso, prosi namestitev. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18570. ■ .IMfMMPI llfiifiHiiliJ Lutzovo peč veliko, ugodno prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18615. (1 »KREKO« najlepše perilo darilo! Služkinja starejša, resna, vajena vseh hišnih del — išče stalno službo. Gre tudi na boljšo kmetijo. Hren N„ Skalce 88, SI. Konjice. »imn a Drvarje in ogljarje večjo partijo, sprejmemo takoj. - Ponudbo poslati na: Elektrožaga — Ko-čovje. Zaslužek industrijsko podjetje potrebuje avtoprevoznlka za prevoz desk od tovarno do žel. postaje (15 km) za dobo enega meseca. -Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dober zaslužek« št. 18547. (b Miklavž kupuje srajce za gospode, deške srajce, damsko perilo - šo vedno po Izredno nizkih cenah pri »KREKO« Tavčarjeva 3, Tyršova 31 Ovčja kožuhovina jagenčkove In ovčje kože dobite v vsaki količini najceneje pri Ivanu Bab-nlku. Dobrunje pri Ljubljani. p Jabolka obrana, zimska, mošancl (gambnvec), bobovee, ta-felln ter razne druge trpežno dobro zimske vrste po 6.50 din naprej razpošilja l-Ienrik Cehner trg., Llbellče, Koroško. DARUJTE PRAKTIČNO Najlepše darilo za vsako roko, je »JUGOPATENT« nalivno pero! Dobavlja tudi na obroke »Jugopatent«, LJubljana, Dvoržakova 8. Slara in uporabljena olja za mazanje eksplozivnih motorjev vsake vrsle, stara olja menjalcev brzin in vsa ostala olja za mazanje strojev, olja iz transformatorjev, postanejo zopet mastna in viskozna, torej polnovredna, ako uporabljate Regenerator SYSTEM SCHLEGEL 1. rafinira (z j-afinirano maso) 2. filtrira 3. destilira — vse avtomatično! Prvovrstna priznanja domačih in tujih podjetij so vam na razpolago. Preko 200 aparatov se nahaja pri nas že v pogonu. — Zahtevajte takoj prospekte in brezplačno „Navodilo za zbiranje in predelavanje starega in uporabljenega olja". (Svetovni patent) „TEHN0VUM" Zagreb, Gorjanska ul. 6 Kupimoi Vsakovrstno zlato brtljante ln srebro kupuje po najvišjih cenah I A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3 Najugodnejši nakup moških oblek nudi Preskor, Sv. Petra e. 14, Ljubljana ODDAJO: Dvosobno stanovanje s kopalnico za fiOO din takoj oddam. Vprašati : Pele, Rakovnlška 7. (č CSČEJ0: Enosobno stanovanje v bližini stolnico išče starejša pospa samo za-s6. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sončno« št. 18591. (c Ii 'jnTn ml »REALITETA« zavod za nakup in prodajo nepremičnin Je sa-ou v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Teleton 44-20 icmai Vajenko Velika hiša dvonadstropna, v mestu Celju, naprodaj. Ponudbe na podruž. »Slovenca« v Celju pod »Dvonadstropna hiša« št. 759. Prodam 7250 m' veliko zemljišče v neposredni bližini tramvaja. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18530. Kupim takoj proti gotovini 55.000 din hišico, njivo ali travnik. Ponudbo v upravo »SI.« pod »Hišica« št. 18565. ODDAJO: Sobo opremljeno, oddam, gllčeva 9. za trgovino elektrotehnično stroko sprejmemo takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18592. 16 letno dekle s 4 razredi meščan, šole Išče mesto frizerske vajenke Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.372. (v Ali ste ie naročeni na Slovenca i Vsak naročnik zavarovan Ena najlepših slikanic za Miklavža je » DEDEK MIHA « iz založbe Mladinske matice. Slike sta izdelala Marta in Radovan Klopčič, besedilo pa Anica Černej. 50 štiribarvnih celostranskih ilustracij, velik format, razkošna opremili Cena v pol-platno vezani knjigi je samo 35 dinarjev. kompleks 40.000 m2 še v Kamnik spadajoče, tik mestne meje na Duplici. 18 km od Ljubljane z lepim gospodarskim poslopjem, zelo primerno za parcelirati, prodam. Ponudbe na upravo Slovenca „Ugodna cena" št. 18521. Zapustila nas je naša draga hčerka in sestra, gospodična Evelina Batista Pogreb bo v torek, 3. decembra 1040 ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Milčin-skega ulica št. 76, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Trst, Ilirska Bistrica, dne 2. decembra 1940 Žalujoči rodbini Batista — Basili + Umrl nam je. naš dragi soprog, oče in stari oče, gospod JOSIP PERKO zasebnik Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 3. decembra ob 2 popoldne z Zal iz kapele sv. Petra k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. decembra 1940 Globoko žalujoči Jerca, soproga; Otilija por. Kladnik, hčerka; Jože Kladnik, zet; Neda, vnukinja ZA VEDNO NAS JE ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE, SIN, BRAT STRIC IN SVAK, GOSPOD ADOLF RABIČ TISKAR. FAKTOR IN POSESTNIK POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V SREDO, DNE 4. DECEMBRA 1940 OB TREH POPOLDNE, IZPRED MRLIŠKE VEŽE SPLOŠNE BOLNIŠNICE NA POKOPALIŠČE NA VIČU. V LJUBLJANI, DNE 2. DECEMBRA 1940. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI »■.v ., ^ i tj^l1' ° . K * > >•*■" Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da je naš predobri soprog, oče, stari oče in tast, gospod Aleš Ruter postajevodja v Dovžah v pokoju v 70. letu starosti, po daljšem bolehanju danes umrl. Pogreb dragega pokojnika s sveto mašo bo v torek, 3. decembra ob tO dopoldne, iz Turiške vasi štev. 10, na farno pokopališče v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu Šmartno ob Paki, Zidani most, Marenberg, Maribor, št. Andraž pri Velenju, Turiška vas, dne 1. decembra 1940 Žalujoči: Cecilija, žena: Stanko, Vlado, Ivan in Feliks, sinovi; Marija por. Gabrov-šek in Fanika por. Pcnko, hčeri; France Gabrovšek in Tone Penko, zeta; Lizi, Marija, Silva in Angela, snahe; Tatjana, Vlado, Stanko, Zlatica, Vladica, Marko, Stanko, Marjan, Peter, Majda, France, Jože in Srečko, vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo. Alphonse Daudets 107 Jakec Prevedel Fišer Franc • »Kruh je tu!... Kruh je tu!...c Dolg raznašalkin nož reže.,. Še en kos, še en dolg več... In delavne ure se |>ojedo, še preden so opravljene in plačane, je že tako! Noben dnevni čas ni 'aKo značilen kot ta. Trk se prebudi, živalski tek, oči in usta se odpirajo Gospa VVebrova obide vseh pet nadstropij in kliče. Za njo se hiša prebuja, vrata prično loputati, veselo tekanje odmeva po stopnicah, otroci zmagoslavno kričijo in nosijo hlebe kruha, ki so večji od njih... Kmalu so vsi na nogah. Velika delavska hiša je stala nasproti. Vsa tista brezštevilna okna. ki so ponoči bila osvetljena, so se zdaj odprla in odkrivala vso delavsko revščino. Pri nekem oknu je žalostno sedela neka žena in šivala na stroj; n jena hčerko ji je pomagala in ji dajala v roke kose blaga Pri nrugem je mlado, že počesano dekle najbrž kakšna prodajalka, rezalo kruh in se sklanjalo, da ne bi izgubilo preveč drobtin od svojega skromnega zajtrka. Vsa ta stanovanja ubožcev so se odpirala na zadn jo stran ogromne hiše. kamor se zliva voda, kjer so dimniki speljani in kjer se vidijo velike, dolge zidne razpoke Črno, umazano je vse. Toda naš učenec ni prav nič žalosten. Samo nekaj ga je vznemirjalo: pod njim je stanovala neka stara žena in ta je vsako jutro, ko je bilo še vse tiho, ko še ni bilo hrupa nn ulici, neprestano, z vedno istim razburljivim glasom nekomu ponavljala tale stavek: »Kako srečni so ljudje, ki v tako lepem vremenu stanujejo na deželi . .« Komo je uboga starka to pripovedovala, komu tožila? Nikomur, vsakomur, sama sebi, mogoče kanarčku, ki ga je imela v kletki, obešeni na oknice in okrašeni z zelenjem ali pa cvetličnim loncem, postavljenim povrsti pred oknom. Jakec popolnoma soglaša z njo in prav rad bi z njo ponavljal tisti tožeči stavek, kajti vsaka njegova misel velja mirni vaški poti in majhnim zelenim vratom, nad katerimi je deščica z napisom: »zvonec k zdravniku«. Ko je tako za trenutek posanjal ob oknu in pozabil na svoje težave, se je na hodniku nenadoma zaslišal šum svilene obleke in ključ je zaškripal v ključavnici. »Na desno...,« je dejal Belizar in pripravljal kavo. Ključ se je obračal na levo. »Na desno vendar.« Ključ uporno sili na levo. Krošnjar je postal nestrpen in je s kavo v roki stopil k vratom in odprl, šarlota je stopila v sobo. Beli-zarja je mahedrava, našopirjena in očipkana pojava presenetila. Pričel se je globoko klanjati in stopicati s svojimi krivimi nogami. Toda Jakčeva mati oguljena in zmršenega krošnjarja ni spoznala in se je zato oprostila ter se umaknila skozi vrata: »Oprostite gospod..,« zmotila sem se...« Jakec je zaslišal njen glas, dvignil glavo in poskočil: »Mama... ne, ne... nisi se zmotila.« »Oh, Jakec, moj Jakec.« Vrgla se mu jc okoli vratu in mu parila v naročje »Reši me, Jakec, brani me... Ta človek, ta podlež, kateremu sem vse dala, vse žrtvovala, svoje življenje, življenje svojega otroka... ta človek me jc tepel, da tepel... Dve noči ga ni bilo domov in ko je danes zjutraj prišel sem ga hotela nekoliko okregati.. Mislim da imam pravico .. In tedaj se je ta podlež silno razburil in me udaril, da mene... mene...« Zadnji del stavka se je vtopil v povodnji solz in silovitem ihtenju. Že po prvih besedah nesrečne ženske se je Belizar obzirno umaknil in zaprl vrata za tem družinskim prizorom. Jakec je stal pred svojo materjo in jo s strahom in usmiljenjem ogledoval. Kako se je spremenila, kako bleda je bila. Sonce je preplavilo majhno sobo s svojimi žarki in razločno se je' videl njen postarani obraz in na sencih sivi lasje, ki jih ni utegnila skriti. Ne da hi si obrisala solze, je pričela drdrati ploho očitkov proti človeku, ki ga je zapustila: »Oh, Jakec moj, koliko sem teh deset let pretrpela! Kako me je mučil, ubijal... Pošast je, pravim ti, prava pošast... Ves dan je v kavarni, po zabaviščih med ženskami. Tam je zdaj njegova Revija... Ni čuda,., Zadnia številka ni bila vredna počenega groša, veš! In takrat, ko je v Indret prinesel oenar, sem bila tudi jaz tam, v sosednji vasi sem bila in tako rada bi te bila videla. Toda gospod ni dovolil. Joj, kako hudoben... Silno te mrzi, Kako ga jezi, ker si samostojen, ker ga ne pogledaš. 1'ega ti ne more oprostiti. Vse ti je očital, celo kruh, ki ti ga je dajal. Tako podel je... Ali ti naj povem, kaj ti je še hudega prizadel? Nikdar nisem hotela tega povedati. Danes je pa zadosti... Da boš vedel: imela sem deset tisoč tiso frankov, ki mi je dobri striček dal za tebe takrat, ko se je pletla tista zadeva v Indret-ju. Za Revijo jih jc porabil, dragi moj... za Revijo! Vem. da je mislil, da mu bodo prinesli velike obresti, toda poleg njih je zapravil še ves ostali denar, ln veš, kaj je storil, ko sem ga vprašala, kdaj bo s teboj uredil ta račun, ker bi ti bilo s tem denarjem v tvojem položaju zelo pomagano? Privlekel je na dan dolg račun, nn katerem so bili zapisani vsi izdatki, ki jih je kri«j imel s teboj: poučevanje, hrana v Etiolles in pri Roudicovih. Petnajst tisoč frankov, ki mi jih je dobri striček dal za tebe ka ne bo zahteval... Pomisli! Kljub temu sem firenašala njegovo surovost in hudobnost. Ko-iko sem pretrpela zaradi tebe Kako zaničljivo je govoril prijateljem o tisti zadevi v Indret-ju, ko je tvoja nedolžnost vendar bila dokazana. Tudi to sem pretrpela. Naj je govoril, kar je hotel, vseeno sem te ljubila in stokrat na dan mislila nate. lega, kar je storil sedaj, pa moj ponos ne more prenesti. Dve noči me je pustil čakati v ljubosumnosti. Ljubše so mu bile gledališke igralke in ženske saint-ger-mainskega predmestja (te grofice so bile po njenem mnenju menda vse zaljubljene vanj!) Na moje očitke je odgovarjal s prezirom, mi- ?ra 1 z rumeni, se nato razjezil in me udaril... 'omisli... Da si ie upal kaj takega... Mene tepsti! — Mene, Ido de Barancyl... Oblekla sem se in vzela klobuk. Nato seni stopila pred njega in mu tole dejala: »Dobro me poglejte, gospod d'Argenton, Zadnjikrat v življenju ine vidite. Zapuščam vas. Odhajam k svojemu otroku Želim vam. da si najdete drugo šarloto. Jaz je imam dovolj. Potem sem oašla in zdaj sem tu.« Jakec jo je poslušal do konca, ne da bi jo prekinil, samo bledel je, ko mu jc pripovedovala d'Argentonove hudobije in tako sram ga je bilo zaradi nje, da sj je med pripovedovanjem še pogledati ni upal Ko je končala, jo je prijel za roko in ji prijazno, nežno, toda zelo resno dejal: »Hvala ti. mati. da si prišla ... Samo nekaj ie manjkalo moji sreči, da bi bi bilo moje življenje pravo, to si bila ti. Zdaj si tukaj, imam te, držim te in samo to sem si želel. Vedi, da tc nc bom pustil več oditi.« Oditi, jaz da bi odšla? Da bi se vrnila k temu človeku?. . Ne, Jakec moj Pri tebi bom, vedno pri tc"bi sama bova... Saj se spominjaš. ko sem ti rekla, da bomo nekega dne potrebovala tvoje pomoči, Ta dau jc danes prišel, verjemi mi.« Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: lože Kramarii Izdajatelj: jnL Jože Sodja Urednik: Viktor Čenči*