>•   ¦-.   •                           Molitev.
Oj, božjl grob, ti tih, miran !            in ni je duše, ki v posmeh
Ni ene lučce tu ne zrem                 bi mojajl bolest bild
ob tebi več goreče:                         in ni je duše, ki v grohot
ugasnil jih je zimski dan.               ji bil moj plač in jok ...
fn jaz prišel sem k tebl sem          ,,Gospod, Gospod!
iz množice hrumeče:                       Vem, da neskončen tnoj je greh,
ah, tudi meni tisoč jih                    da vreden sem Ijudetn v posmeh,
ugasnil je njen mrzli dlh,               da sem zaslužil vso to bol,
pa ne le, ne samo za zdaj,            da setn zaslužll to gorje,
za vedno, ah, za vekomaj? ...     pa Ti si še usmiljen bolj,
Gospod !
In tja ob brzojavni drog                 O, daj, Gospod, mi, daj, o daj,
naslonll trudno sem glavo.              da živel z njimi, kl sem Ijubil
Le zvezde dol z nebes me zro,       v življenju jih in jih  izgubil,
le one in pa Bog;                          da živel znjimi bi še kdaj!"
Cvetko Gorjančev