Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA Leto II. — Šter. 41. Celje dne 8. oktebra 1949 Cena 2 din poštnina plačana v gotovini Prizadevajte si, vsi borci za visoko storilnost dela, tvorci socializma, najholši med najboljšimi, da boste šli še dalje v tej borbi za zma$io, za našo zmago, ki je v tem, da izpolnimo petletni plan, in ustvari- mo socializem! TITO Tovarna za proizvodnjo kemičnih izdelkov že dela za leto 1950 Pepoldne, zadnjega dn« r mesecu sep- tembru, je delovni kolektiv Celjsk« ke- mične tovarne mesec dni pred rokom izpelnil obljubo, katero je dal našemu najvišjemu partijskemu vodstvu: da bo letni proizvodni plan po količini dosegel 1. novembra. Izpolnili so tudi 83 odst. letnega plana po vrednosti. Zaslužni celjski kolektiv je s tem do- stejno odgovoril obrekovalcem našega državnega in partijskega vodstva. Po- kazal je, kako se z delom poutrjuje ljubezen do domovine in Partije. Pr«- hodua zastava, kater« so prejeli za us- peh« v prvem p«lletju, je bila delavcem v vseh »ddelkih velika p«buda za nove nap«re. Kljub nepopolnemu številu pla- niran« delovne sile so izpolnili doslej vs« planske naloge in prostovoljne ob- veznosti, nekatere celo mnege pred ro- kom. Neupravičenih izostankov v Tovarni kemičnih proizvodov tako rekoč ne po- znajo. Z dobrim politično-ideološkim de- lom sindikalne podružnice se jih po- polnoma odpravili. V primerjavi z le- tom 1948 so delovno disciplino izbeljšali 92 edst. V avgustu in septembru so imeli le eden neupravičen izostanek. V tem pegledu so prvi med celjskimi podjetji prav verjetne pa tudi v širšem merilu. To je najlepši dokaz, da se je ves ko- lektiv enotno vključil v tekmovanje s kelektivom »Elektrobesna« iz Jajca. Tekmovanje teče ed prvega jtilija. Celj- ski kolektiv je v dosedanjih naporih dosegel že lepe uspehe. Julijski proiz- vodni plan so izpolnili z 126 odst., prav tako tudi plan v avg^ustu, tako da so do konca septembra dosegli letno pla- nirano proizvodnjo. Med prvimi se v oddelku za superfos- fat, ki je izpolnil plan za avgust s 145 odst. in s tem dosegel letno proizvodnjo. Obe brigadi tega odelka sta v medseboj- nem tekmovanju visoko presegali po- stavljene normative. Tov. Fišter, Kova- čič in Koštomaj so povprečno presegali mesečne norme za 19 in 11 odst. Letni plan so do konca septembra presegli za 2% odst. Zadnji teden v avgustu so pakovalci v tem oddelku Drago Hlebec, Terezija Strgar in Julka Grobelnik pre- segali dnevne norme do 80 odst. Njim sledijo delavci pri natriumsul- fidu, ki bodo letno proizvodnjo dosegli predvidoma 10 oktobra, ali 5 dni pred dano obljubo ob prejmu prehodne za- stave. Tov. Sekirnik in Kampuš pri pe- čeh, sta za to najboljša poroka. Tudi v oddelku bariumsulfida delajo z vso požrtvovalnostjo. Tov. Zupančič Franc in Jamnikar Stanko presegata dnevne norme do 20 odst. Zidarji, strokovnjaki za zidanje ša- UMtnih peči, so 15 dni pred rokom iz- vršili delo pri novi oksidacijski peči za minlj. Tu imata največ zaslug zidar- ja Rečnik Franc in Žgajner Jože. Podobne primere visoke delovne za- vesti bi lahko našteli v vseh oddelkih, izvzeti ne bi smeli niti administrativne- ga kadra, niti pomožnih obratov. Saj se skozi teden dni vsi člani kolektiva po- magali pri razkladanju. Izpraznili se preko 100 vagonov surovin. Sicer pa zadnji teden ni bil osamljen primer. Mesečno opravijo preko 1000 ur prosto- voljnega dela. Ob sprejetju prehodne zastave CO ESJ je kolektiv kemične tovarne dal še eno obljubo: tehnično vodstvo je oblju- bilo, da bo vložilo vse sile za povečanje sortimenta proizvodnje. To nalogo j« prevzel tov. Stojan Štefan, ki je kot tehnični vodja podjetja že mnogo do- prinesel k progresu kolektiva. Obljuba ni ostala samo obljuba. Isti dan, ko so izpolnili letni plan, so stavili v obrat aparature za proizvodnjo nove kemikalije — natriumsilikoflorida. Za nov produkt, ki je delo tov. Stojana niso potrebne nobene nove surovine. Pri proizvodnji superfosfata se razvijaj« plini silikoflourida, katere so doslej iz- puščali v zrak. Ti plini so občutno ško- dili rastlinstvu v bližnji okolici tovarne. Sedaj te pline absorbirajo Ln uporablja- jo za novi produkt natriumsilikoflourid, ki je važna surovina pri naši industriji emajliranja in za izdelavo mlečnega stekla kot nadomestek za cinoksid, ka- tere surovine smo do danes uvažali. Tako je Tovarna kemičnih izdelkov dala nov prispevek za osamosvojitev naše industrije od inozemstva. Tov. Sto- jan pa v »vejem laboratoriju še nadalju. je borbo za nove proizvode. 1. novembra bomo začeli z izobraževalnimi tečaji že lansko leto so je v mnogih krajik okraja Ccljc-okolica poskušalo osnovati kmečke izobraževalne tečaje, kateri naj bi obojjatili z znanjem predvsem na,50 vaško prebivalstvo in istočasno utirali pot zadružništvu. V zimskih wesecih, ko spi polje pod sjiežno odejo, ko kmet lažje najde uro ali dve prostega časa, naj bi se pomagalo našemu kmečkemu delovnemu človeku odpreti pojjled v nov socialistični svet ter ga prav po znan- stveni poti pripeljati do prepričamja, da je graditev socializma in s tem v zvezi zadružništvo nujna potreba za zaščito najosnovnejših življenjskih pogojev sle- hernega človeka. Tak je bil glavni na- men lanskoletnih izobraževalnih tečajev in isti namen imajo tečaji letos. Kako so uspeli lanskoletni tečaji? Pričeli so se v 21 krajih s 417 tečajniki in (končali v 15 krajih z 273 tečajniki Številke nam kažeijo, da tečaji niso za- jeli niti tretjine naših krajeAmih LO in da je bilo še v teh maloštevilnih tečajih število" obiskovalcev minimalno. To dej- stvo nam jasno priča, da ni bilo posve- čeno vprašanju izobrazbe in ideološke vzgoje našega kmečkega prebivalstva dovolj skrbi, predvsem pa lanogo pre- malt) od strani krajevnih množičnih or- ganizacij. Vprašanje izobraževalnih te- čajev so skoraj povsod smatrali za šol- sko zadevo, s ka^^ero naj se bavijo pač učitelji. Tako je v večini krajev ležala vsa agitacija in tehnična priprava teča- jev na ramah učitcljstva, ki se je o»ejilo preveč na agitacijo med mladino, ne da bi skušalo pritegniti tudi starejše. Vse to je bil velik vzrok poraznega rezultata na področju izobraževanja kmečkih mno- žic. Res je, da so nekateri kraji (Buče, Vitanje) dosegli zadovoljive uspehe, ven- dar so ti uspehi z ozirom na velikost okraja Celje-okolica prav malenkostni. Zato stoji danes pred nami naloga, da v zimsikih mesecih zamujeno nadokna- dimo, zaradi česar j« nujno, da vse mno- žične organizacije:, izobraževalno-umet- niška društva, KZ, KOZ im šolo z rso vnemo sodelujejo. Kako bomo organizirali tečaje? V vseh krajih, kjer je količkaj možnostd za or- ganizacijo izobraževalnih tečajev, se bodo te dni sestavile iz zastopnikov vsek krajevnih množičnih organizacij kra- jevne komisije, katere člani bodo v o- kviru svoje organizacije izvršili agitacijo za tečaje in istočasno poskrbeli, da bo tečaj tudi v tehničnem oziru najbolje, pripravil't«. V prvi vrsti naj se za tečaj prijavijo odborniki KLO ter množičnih organiza- cij, ki bodo s tem dali lep vzgled vse« ostalim članom. Poleg odraslih naj bo v tečaju polnoštevilno zastopana tudi mladina. Krajevne priprave vodijo torej komisije, katerim načeluje od Poverjeni- štva za kulturo in prosveto postavljeni vodja. Okrajni štab za izobraževalne tečaje je predvidel za letošnjo zimsko sezono najmanj 1200 tečajnikov. Na svoji seji je sklenil, da bo poleg organizacijskih na- potkov, honoriranja krajevnih predava- teljev pošiljal v kraje, kjer bodo tečaji, tudi svoje predavatelje, istočasno pa vodil stalno kontrolo nad izvajanjem te- čajev. Tečaji se bodo letos začela 1, no- vembra in bodo trajali 4 mesce. Ob za- ključku bodo izpiti in vsak izmed ob- iskovalcev bo dobil o svojih uspehik izpričevalo, katero mu bo prav dobro služilo v slučaju vstopa v drug poklic. Po dosedanjih poročilih je prijavljenik doslej 213 tečajnikov. Izmed prvih sedem krajev, ki so pričeli pravočasno s pri- pravami, sta doslej najboljša Vitanje, ki ima 57 prijavljencev in Socka z 39 pri- javljene!. Vsi ostali kraji bodo morali v tem kratkem času pred tečaji precej pohiteti, ker sicer jih bo čas prehitel. V slučaju, da se bodo vse krajevne komisije zavedale važnosti sa^ojc naloge, smo lahko prepričam, da bo plan do- sežen, saj je v interesu slehernega kme- ta, da se tečaja udeleži, da s« izobrazi in na drugi strani ideološko razvije, kar mu bo v znatno pomoč pri razumevanj« in reševanju današnjih gospodarskih vprašciaj. Pri tekmovanju je Moličnikova gozdarska bri- gada iz Luč v 8 urati izpolnila 5 dnevno nalogo V Zg. SavinjsM dolini so v torek po- »ovno dokazali, da se z uvedbo novega načina dela, v gozdarstvu, da res visoko •Krigniti delovna storilnost. Za tekmo- vanje so se pripravile brigade Moličnik Vinka iin Kosmač Alojzija iz Buč in brigada Bezl Alojza iz Nazarja. Kakor v zadnjem tekmovanju je zo- Tpci Moličnikova brigada najskrbneje pripravila orodje, in tudi notranjo or- ganizacijo dela je imela boljšo. Prav ta briigada je dokazala kaiko se da z upo- rabo najbolj primernega in najboljšega orodja ter s pravilno delitvijo dela na faze, doseči z manjšim trudom velike delovne uspehe. V osmih urah je nasekala in pripra- vila za prevzem 95,60 kbm. smrekove klodoTine in 10,43 kbm jamskega lesa e čimer je dosegla 490 odst. norme. Kosmačeva brigada je nasekala 57 kbm smrekove hlodovine in 9,35 kbm I jamsskega lesu, ter s tem dosegla 395 odstotkov norme. Brigada Basi Alojza je nasekala 56,35 kbm smrekove hlodovine in 3,70 kbm jamskega lesa in normo dosegla za 310 odstotkov. Gornji usi>ehi nam kažejo kako znatno se še da dvigniti delovna storilnost v gozdarstvu — pripravlje- nost brigadirjev za dosego še večjih zmag pa nam je porok, da bodo te tudi dosegli. Brigadir Moličnik Vinko je vzel za po- diranje in razžagovanje ozke žage — •merikanke in jih tudi dobro pripravil, saj so mu metale 21 cm dolge žagance. Delo brigade se sestoji pravzaprav iz samih majhnih rekordov, če vzamemo samo tega, da sta dva brigadirja pre- žagala deblo 46 cm premera v 2 minu- hat in 31 sekundah. Brigadirji pa z doseženimi usoehi še niso zadovoljni. Vedo, da laihko doseže- jo še več. Strokovnjaki in izkušeni de- lavci so pri opazovanju tekmovanja ugotovili še nekatere pomanjkljivosti s katerih odpravo bo omogočena še več- ja storilnost. Ugotovili so, da je med delom pri- manjkovalo delavcev ,ki bi lupili in kle- stili in bi zato bolj odgovarjale 13—15 članske brigade. To se je opazilo po- sebno v Kosmačevi brigadi, 'ki je ime- la- le 7 mož, dočim sta jih imeli ostali po 9. Delavci so med tekmovanjem pre- našali po nepotrebnem orodje, ker ga niso pravočasno razmestili po sečišču. Ker so delavci usposobljeni za delo pri vseh fazah, se je čutilo pomanjkanje specializacije za posamezna dela. Tudi pri tem tekmovanju so klestili veje po dvakrat — najprej grobo in nato še enkrat, kar bi se dalo združiti. Brigade bodo še tekmovale in z od- pravo ugotovljenih pomanjkljivosti do- segle uspehe kakršnih še ni zabeležila naša gozdarska proizvodnja. Tako izpol- njen način dela in tekmovalni duh bo- do prenesli v sleherno brigado na vsako delovišče, ki zavzema v naš-i borbi za velik Titov plan eno najvažnejših mest. Perhovčeva betonerska brigada v Šoštanju je dosegla 338 Vonorme s čim večjim be'som se zaganjajo vo- Atelji Informbiroja na državno vodstvo 1»r delavski razred Jugoslavije, tem uapeBnejio borbo za dvig večje storil- »osti dela vodijo tudi delavci na ffra- diližču v Šoštanju. Tekmovalni duh Alije Sirotanoviča prehaja vedno bolj med udarnike ter vso zavedne delavce tega kolektiva. 2e pred mesecem so delavci ix> predlogu dvakratnega udarnika Pačalata »pireje- li tekmovanje kot stalen , način dela. Brigada tov. Perhovc Jožeta j« na pod- laigi dobre organizacije tdeLa dosegla »ormo z 338 %, kar je dosedaj največji uspeh na fradilišču. Skupina je betoni- rala na višini 17 m, ter je ugradila 48.53 m"* betona iz česar je razvidno, da se je dvignila dnevna storilnost, po- prečno za polovico. Namen tekmovanja ni bil kampanjski — enodnevni, pač pa izvesti čim boljšo organizacijo dela, ki bo tudi v bodoče pripomogla k večjim delovnim uspe- hom. Za dober in velik uspeh gre predvsem zahvala celotni brigadi, ter delovodju tov. Gabrijeliču. Posebno so se truidili dvakratni udarniki tov. Mi- klavc Ivan, udarnik Kranjc Jiirij. de- lavke Gašper Ivica, ter Tiršek Marija. Tekmovanje se ne vt*i samo pri be- toniranju temveč tekmujejo tudi ostale skupine. Posebno lepe uspehe dosega brigada železokrivca udarnika Otorepec Jurija, ter skupina udarnika tov. Re- zoničnik Antona pri izkopu temeljev, ki pri zemeljskih deHh stalno presega normo za 25 %. Po novem načinu zi- danja je na predlog ing. Cadeža tekmo- vala skupina tov. Horvat Bolte, ki je dne 30. 9. 1949 z 4 člani zazidala 15.47 m zida, ter s tem dosegla normo za 156 %. Horvat Bolte je izjavil, da bo v bodoče zidal vedno po novem načinu, ter bo «voje dosedanje uspehe še presegal. Pred II kongresom PTT uslužbencev Celjski poštno-telegrafski in telefonski uslužbenci so se dobro pripravili na svoj kongres V težkih dneh preizkušenj, ko nas vse demokratične države s Sovjetsko cvezo na čelu klevetajo in odix>veduJ€- jo prijateljske pogodbe, hočemo mi še z večjim delom dokaizati svojemu vod- stvu zaupanje ter ga s tem podpreti v čim hitrejši izgraditvi socializma. Ka- kor je Sirotanovičevo delo razgibalo mnoge delovne kolektive, tako je tudi delovni kolektiv Poštno telegrafskih te- lefonskih uslužbencev poživela napoved njihovega II. Kongresa v Zagrebu. V ta namen so v Celju sprejeli sledeče obveznositi: Učvrstili bomo delovno disciplino ter Emanjšali neopravičene izostanke. Pri vseh pri del i enih pomožnih eno- tah bomo čistočo in snago dvignili na primemo višino. V počastitev kongrea« bomo opravili 800 prostovoljnih ur. Poživeli bomo delo nažih grup, zla- sti na kulturno prosvetnem seiktorju. Pri, mobilizaciji delovne sile bomo BudiU vso pomoč in ■ tem pritegnili čim ve5 delovne sile v našo industrijo. Raziirili bomo propaigando z« vla- ganje T hraindlno blagajno im « tem drignili število ^lagateajer. Ustanovili bomo požarno ekipo. Kvalitetno bomo trboljiaU «trokoT»l ki ideolofiki študij. Vse zadane obveznosti so dosedaj že izvršila in tudi delno presegli. Vendar pa ni to tekmovanje izraz vseh naporov delovnega kolektiva, saj smo skozi vse leto aktivno spremljali vse akcije naših masovnih organizacij. Kljub pomanjkanju delovne sile so razu- meli važnost gozdne akcije, katere se je -udeležilo 5 članov za dobo dveh mese- cev, sečnje drv pa skozi 3 mesece 18 članov. Med njimi je bil mladinec tov. Vengust Stanko postavljen za koman- danta brigade in je poverjeno funkcijo uspešno izvršil. Ob nedeljah je tudi ostalo službe prosto članstvo pohitelo na pomoč svojim tovarišem v brigadi. Obveznost 7.500 ur prostovoljnega dela, ki je bila letos sprejeta na ob- čnem zboru se je bližala h koncu, ven- dar so na sindikalnih sestankih še ved- no pozivali vse one, ki svojih obvez- nosti še niso izpolnili, naj i>ohitijo za onimi, si so jih že davno prekoračil in s tem pripomogli, da je kolektiv pre- segel obveznost in opravil dosedaj 8661 ur. Tudi na kultumo-prosvetnem polju nliso zaostali. Tako so izvedli več pri- rediterv, izmed katerih je bila v naj- večjem obsegu kultumo-prosvetna pri- rediter t Dobrni, kjer ima podružnic* patronat na Mladinskim domom »Mihe Pintarja«. Na prireditev je poleg dra-r' matskega odseka, pevskega zbora in recitatorjev sodelovala tudi godba na pihala, ki je po končanem sporedu ime- la še v zdraviliškem parka koncert. Ob tej priliki so tudi obdarili pionirje mla- dinskega doma. Razen navedenega imajo redno te- densko sindikalni študij, v katerega je vključeno 95 % članstva. Vso skrb po- svečajo strokovnemu dvigu kadrov. V ta namen imajo več strokovnih tečajer, na katerih se članstvo usposablja za čim boljše vršenje svoje službe, ker se zavedajo važnositi in vloge svoje stroke pri izpolnjevanju petletnega plana. U- vedli so tekmovanje v oddelkih, kjer bo najboljši posameznik prejel prehod- no zastavico. Kljub splošnemu prizade- vanju in naporom vsega članstva p« naletijo tudi na težave, zlasti v tele- fonski centrali. Vsa zmogljivost, katero telefonistkinje vlagajo v delo, ne naj- de mnogokrat pravilnega razumevanja med naročniki. Vzroki tega leže v pre- obremenjeni in zastareli aparaturi. V svoje delo vključujejo tudi pode- želje. Tesna povezava s poverjeniki igruip in sestanki, na katerih dajejo smernice za izboljšanje dela, je pri- pomoglo k vsem doseženim uspehom. Najvažnejša zasluga za vse te uspehe gre dobrem vodstvu sindikalne podruž- nice predvsem pa predsedniku tov. Pi- pan Francu, kd z neumornim vspodbu»- janjem prikazuje članstvu potrebe i» eahteve danaiajeg« fesa. V. T. V pel leta je v Celju zapustilo delo 70 zena, 930 pa se jih ne more vhljučti samo zato, ker nimamo potrebnih otročjih jasli ali domov igre in dela Ze lani v novembru, dva meseca po izidu uredbe o ustanavljanju dečjih jasli in domov igre in dela smo o tem razpravljali v našem listu. Zato smo že tedaj bili trdno prepričani, da bodo potrebe navedenih domov v Celju, kot večjem industrijskem središču razumeli vsi odgovorni organi, kot so MLO, upra- ve in sindikati posameznih podjetij. 2e lani smo pa presenečeni ugotavljali, da navedena uredba v Celju ni našla po- trebnega odziva. Kaj lahko ugotovimo danes, ko je od izida omenjene uredbe preteklo že leto dni? Ugotovitve so kratke, toda zelo kritične. Še danes imamo v Celju ene edine jasli za 40 otrok, pa še te so v zgradbi, kjer stanujejo privatne stran- ke. Nujno bi torej bilo, da se omenjenim strankam preskrbijo druga stanovanja, saj se bo lahko na ta način sprejelo v jasli še 40 otrok naših žen delavk, ki bodo s tem razbremenjene vsakodnev- nih skrbi za dom in otroke ter bodo lažje in z večjo voljo delale v svojih podjetjih. Kako je pa z ustanavljanjem jasli in DID-ov pri naših podjetjih? Tudi tu moramo ugotoviti žalostno dejstvo, da kljub odredbam ki jih je izdal MLO Tkalnici hlačevine, Cinkarni, Tovarni emajlirane posode in Tekstilni tovarni MLO, naj se jasli dogradijo že letos in to v večini do 1. sept. t. 1. DID-i pa v prihodnjem letu, do danes še niso zgrajene niti ene jasli. Res je, da primanjkuje materiala, da so pri tem in onem podjetju ene in dru- ge težave, vendar pa se nikakor ne mo- remo strinjati s tem, da prav niti eno podjetje v tem letu ni bilo zmožno zgra- diti jasli, pa če tudi le za 40 otrok, če- prav ima zapoi^enih mnogo žena — ma- ter. Ce pa konkretno pogledamo sta- tistiko zaposlenih žena v 29 največjih podjetjih Celja ugotovimo sledeče: V omenjenih podjetjih je zaposlenih 208 žena, ki imajo 304 otroke od 6 tednov do 3 let. Vsi ti otroci razen 40, ki so v jas- lih MLO, so čez dan, ko matere delajo prepuščeni samim sebi. Slično je tudi z otroci od 3—6 leta. Saj je v teh pod- jetjih zaposleno 290 žena, ki imajo sa- mo 656 otrok in razen 104 otrok, M so T DID-u T Celju, 8o ostali prepuščeni samim sebi in domu. Samo to število otrok in žen delavk nam jasno kaže. kako pereče vprašnje je graditev otro- ških domov in jasli pri naših podjetjih, kjer so omenjene žene zaposlene. Nič čudnega pa seveda pri tem ni ugoto- vitev, da je ravno zaradi pomanjkanja otroških domov v Celju, od januarja do konca julija tega leta moralo zapustiti delo 70 žena, verjetno so bile med njimi tudi kvalificirane delavke. Kakšna ško- da je to pri sami prodvikciji v podjet- jih, kjer z vsakim dnem potrebujemo novih delovnih moči, novih kvalifici- ranih delavcev. Ce sedaj omenimo še akcijo za popis rezervne delovne sile,, ki je bila pred kratkim izvedena in pri kateri je bilo ugotovljeno, da laliko od 3.897 še ne- zaposlenih žena, zaposlimo še okrog 2.0O0 žena. Od teh pa se 931 žena ne more vključiti ravno zaradi pomanj- kanja otroških domov. Ce bi imela pod- jetja potrebne otroške ustanove, bi tre- nutno lahko zaposlila še okrog 400 žena. Samo gradbeno podjetje Beton bi lahko zaposlilo še 170 žena, slično pa je tudi v Tovarni sadnih sokov, Tkalnici hla- čevine in drugih. Kljub odločbam in investicijam, ki sta jih že dobili Tkalnica hlačevine r znesku 2,800.000 din,-in Tovarna emajl. posode 1,050.000 din delo še ni bilo iz- vršeno. Pri Tkalnici hlačevine sindi- kalna podružnica ni zastavila potrebnih sil. Tov. emajlirane posode pa zaradi iskanja zemljišča tudi ni izpolnila nalo- ge, ki je tako važno in pereče ravne za naše matere — delavke. Cinkarna, ki je dobila nalogo, da zgradi jasli tudi za Kemično tovarno. Celjsko zlatarno ter Tovarno tehtnic in sit, pa se z vsemi močmi te naloge otresa. To so v kratkem rezultati gradnje otroških ustanov v Celju, ki so tako silno potrebni. Vsekakor vemo, da so uprave podjetij zaposlene in obreme- njene s svojim delom in ravno zato naj jim v bodoče priskočijo na pomoč vsi odgovorni faktorji oblasti in mno- žičnih organziacij, ki naj s skupnimi močmi podprejo in rešijo to pereče vprašanje. Naše žene-matere pa bodo s tem razbremenjene velikih sikrbi, nji- hovo delo bo s tem vestnejše in brez dvoma prežeto z veseljem in večjim po- letom, ko bodo prepričane, da skupne ustvarjamo sebi in našim najmlajšim res srečnejšo in boljšo bodočnost. stran 2.' »CELJSKI TEDNIK« Leto II. — fetev. 41 Med belimi rudarji na nafionosnih poljih v Dolnji Lendavi Ob dasmi stra»i ceste, k« pelje iz Mur- di^n SrodUča v Dolnjo Lendavo, ae daleč od reke Mure, sc razprostira tcat- ■oeeleat pas gozda. Potnik ne more od- vrniti po|(leda od vrhov železnih stolpov, ki se dvigajo nad visokimi drevesi, a to- pi udarci ter rapotaaijc bagra (žerjava) i« veselo vrvenje naših prostovoljnih de- lavcev, ki je tako značilno za naša velika gradišča, privlačuje vso pozornost. »Graidiijo «oder«e ceste do naftonosnih pojasnjujejo knie,tje radovedtiiai potaiko«, ki hite na bližnja polja V bližini vodi cesta v gradišče. Opazi- la se lepo izgrajene in s svetlima bar- vaau prepleskane barake, kjer verjetno stajiuiei« froatovci. Nekaj kora.kov proti •olaji Leadavi opaei potnik veliko gra- dišče ceste ter v oiadju, skrirvajoč se za Tvtakim drevje«, go«.d visokih stolpov za «jdconič«nje aafte. Sl&«vita so polja, kjer izvira nafta. Stolpi, cevovodi, črpalke, imenovane kli- ■aiice, ki delajo v stolpih, kjer je vrta- ■je že koača«o i« teče naHa v curkik po •crvcTodih na železniško postajo ter •Uaki bele pare, ki se posebno opazi v teatnem ozadju gozda. Toda rad vsem je delovni elaa, nziglica in ropat dela. NaJ 38 metrov visoki stolpi, kjer močna dvigala na jeklenih vrveh menjavajo vr- Utme cevi ia motorji.ki ženejo stroje za vrtaaiie ter vse ostalo, preseneča člove- ka, ki je prvič videl izvire nafte, Tem- balj, če se ni premaknil • od rojstva iz svojega rojstnega kraja, ter je vedno, ko se je govorilo o nafti, slišal ene in iste besode, da nažaloist mi nimamo naftonos- ■di področij ter ono, ki je v Medžimur- ju in v Dolnji Lendavi, se ne izplača iz- koriščati zaradi revnega sloja nafte. ob KONCU PETLETNEGA PLANA BOMO IMELI DOVOLJ NAFTE Naftoaosna polja na področju Dolnje Leadave so ena izmed najbolj bojevitih popriSč bitke za petletni plan. Vedno rečja izkoriščanja temnozelene drajgo- cene tekočine potrjujejo postavko našega drtavjioga ie partijskega vodstva, da je v naši državi možno pridobiti dovolj aafte ia da bomo že v letu 1951 krili aaše potrebe. Nad 30 ali 40 m viscdiimi vrtalnimi stol- pi, skoei katere močni stroji vrtajo s poatiočjo vrtalnih svedrov tudi do 1500 metrov globoko v zemljo, niso obešene parole o obvezah kzdcor je to običaj pri vsedi naših kolektivih. Na takšni višini se par<^c ne bi mogle citati ali pa bi jik kitro prekrila umazana podzemeljska vWa. Delavci so pokazali nekaj bolj vid- aega, kar ee nore nikakršno blato uma- zali. V vsaki besedi in v vsakdemjem del« se čita oj^ova misel im neomajna želja, da bi se mlada industrija nafte čira pred osaanosvojila. Zato je tekmovanje brigad vrtalnih stolpov prineslo takšne aspAe, ki se lahka merijo z najboljšimi vrtalci v svetu. Nafitoajen na številne tanke jekleae tevi, Radolf Fremuš, sekcijski nadzor- aik vrtanja, opazuje dvigalo visoko v &t<^u PT 82. Premuševa brigada z vr- talci Francora Gerenčanom. Slavkom Bo- iBiCeai ia ostalimi je dosegla v julijskem tekmovanju prvo mesto, izvršujoč plan fi 127 odst. Medtem je pogonski stroj ajSiovega stolpa pred nekaj dvevi umolk- •h ia vrtanje je bilo ustavljeno. Vzrok tega ai bilo težko ugotoviti. Slabi ma- terial v stolpu, ki je bil nabavljen po zIoi«lasni resoluciji Informbiroja v Če- škoslovaški je hitro podlegel pritisku, lečiSča so zdrobila in zaradi tega so so vrtalni svedri zataknili v globini llOOaietrov pred dokončnim vrtanjem. NIKAKSNE ovtrf: NAS NE BODO ZAUSTAVILE »Ni to edina ovirn, ki so jo nam sto- ril države »Informbiroja«, pripoveduje Premuš. ki pr{ tem daje kratke in ostre «kar» brifSadi, ki dela na popravilu. »V stroi'fli smo našli koviaiske op'lke, ki 89 hitro povzročali okvaro v strojib, a vrtalni svedri so imeli toliko pomanj- kljivosti, da so bili uničeni že pri prvem vrtanju. Namesto pravih pogonskih stro- jev za vrtcinje, nam je ZiSSR poslala še pred objavo resolucije prenau-ejene in prepleskane tankovske motorje, ki so se ravno tako zaradi slabega materiala in ne enakomerne tiraže hitro pokvarili«. Ne moremo trditi, da bi te ovire, ka- terih spisek je zelo obširen, zmanjšale delovni polet. Nasprotno, na naftinih poljih je število stolpov vedno večje, a med njimi so se začeli mešati tudi rdeči stolpi, izdelani v naši tovarni »Jasenica« v Smederevski Palanki. Delavci s poseb- nim zanimanjem pričakujejo vrtalne gar- niture, ki so jih začeli izdelovati v to- varni »DjuTO Djakovič v Slavonskem Brodu. Tekmovanje je prineslo številne neuradne rekorde in kvalitetno delo, ki se lahko meri s kvaliteto aajbolj veščih vrtalcev držav, ki imajo maogo večje izkušnje v izikoriščanju aafte. BRATJE PRIMUŠ — SIROTANOVIČI V IZKORIŠČANJU NAFTE Brate Primuš, Ivana, Jurija in Rudolfa je povzdignila borba za našo nafto med visoko kvalificirane vrtalce in strokovne voditelje. Sinovi so revne kmečke rod- bine iz Selnice v Medžimurju, kjer . so pred 50 leti tujci začeli izkoriščati nafto, a po tem, ko so tako izpolnili pogoje za vršitev koncesije, so prestali z vrta- njem, govoreč, da ni nafte. To mišljenje se j C obdržalo več let. Bratje Primuš in številni ostali delavci niso v to verjeli. Točno so vedeli, da lahko premagljiva globina zemlje prekriva neizmerna bo- gastva. Šele po osvoboditvi, ko sia ostal* samo dva vrtalna stolpa na daiiašnjfli izvirih nafte na tem področju, so lahko vložili vse sile, da z močnimi prijemi vrtalnih svedrov, ki so jih znali zelo Sipretno voditi, uresničijo svoje sanje. Ko so se v mescu juliju in avgustu povečale težave, so se bratje odločili, da medsebojno tekmujejo v stolpu PT 82, vsak v svoji izmeni ter da tako po- stavijo rekord vrtanja v 8. urah. To ni bila vsakodnevna borba za prekoračitev 20 ali več odstotkov realno postavljene norme, temveč odločni odgovor najbolj- ših delavcev klcvetnikom in saboterjem izgradnje socializma v naši državi. Ve« dclovn-i kolektiv je z zanimanjem spre- mljal io borbo. Ko so objavili rezultate, se je videlo, da je Ivan v 8 urah izvrtal 132 metrov in positavil nov rekord, a ostala dva brata sta dosegla po 92 me- trov. Uspeh je tem večji, če upoštevamo, da je samo vrtanje trajalo v treh izme- nah 12 ur, a ostalo odpade na priprav- ljalna dela in popravila na strojih in na- pravah. Tekmovanje, ki so ga začeli bratje Primaiš. se je hitro razširilo na vse bri- gade, na vse stolpe širnih naftinih polj, ter prineslo nov« uspehe delovnemu kolektivu. Medtem ko so med vojno tujci dokončali eno vrtanje v 1 letu, a Nemci v času vojne v 6 mesecih, danes najboljše brigade vrtalnih stolpov pri- pravijo luknje za izkoriščanje v 45 dneh ne računajoč pri tem pripiravljalna dela in popravila naprav med delom. V vsakem stolpu delavci z močjo svo- jih mišic, poškropljeni z belim gMnastim blatx)m iz globine več sto metrov, krote močna dvigala in jih pokoravajo svojim željam. Na stolpu kjer delata dva mla- da delavca madžarsike manjšine Pavel Sabo in Franc Djurkač, sta v globini 1200 metrov izbnisila trodelno dleto, ki je na vrhu vrtalne palice dolblo zemljo na poti do nafte. Kljub temu, da je za to delo predvideno več časa, sta že v eni uri menjala dleto ter pognala stroj. Tudi ostala kvalificirana dela naredita tako. kakor bi delala na izicoriščanju nafte najmanj deset let. Štefan Markovič. vodja stolpa PT 75, ki je v mesecu juliju dosegel drugo mesto, izpolnjujoč plan s 107 odst., se je obvezal, da bo njegova brigada izro- čila irrrir irzkariičanju pred 15. septem- brom ter zaradi te obveze dnevno pre- koračuje plcm vrtanja za 100 odst. PROF. JOSIP OGULINAC JE PRED- LOŽIL 5 NOVIH NACINOV ZA BOLJ- ŠE IZKORIŠČANJE NAFTINIH IZVI- ROV Delavci se po uspehih ne razlikujejo mnogo drug od drugega. To so v glav- nem mladi delavci, ki so bili pastirji in delavci na malem kosu zemlje ter so v kratkem času, poleg izkušenih mojstrov v ovirah in težavah positali nepopustljivi borci za našo nafto. Eden od njihovih učiteljev prof. Josip Ogulinac, glavni inženir in geolog pod- jetja, jim ni samo pomagal s strokovni- mi nasveti, temveč tudi z znanstveno podlago, ki jo je obilno izkoriščal. To leto je predložil pet načinov za racio- nalnejše izkoriščanje nafte. Prvi način je bil sprejet ter se je izkoriščanje po- večalo za 30 odst. Poleg tega so nje- govi poiaku&i z obdelovanjem sloja s solno kislino zaradi česar je bila pove- čana pristopnost k sloju ter je bil zaradi tega dotok večji, pokazali dobre re- zultate in jih bo kolektiv ravno tako izkoriščal. Pri stolpih, kjer je bilo vrtanje kon- čano, fk>stavljajo ogromne globinske črpalke, ki črpajo nafto ter jo nap>elja- vajo v rezervoarje, od koder gre v pre- delavo, naše rafinerije. Globinske črpal- ke se težko nabavljajo, a da bi začele obratovati, je potrebno izvesti draga in- vesticijska dela. Inženir Stjepan Kon- trec je predložil, da bi se črpanje nafte izvrail© mnog« e«oet*v«ejše, s tak* iaae- novanim komornim liftinanjam, s p»- iTK>čjo priftiska EemeJjsdtega plina. Nje- gov predlog so sprejeli ter se je zaradi tega novega načina povečala proizvod- nja na nekaterih za 40 odst. in sc od- padli stroški za investicijska dela im pomoč pri globinski črpalki. MALA MEHANIČNA DELAVNICA JE POSTALA ZARADI OVIR KOVIN- SKA TOVARNA ZA POPRAVILO VRTALNIH STROJEV Ovire, ki so nastale s sabotažo tujih držav in strastna želja kolektiva, da pravočasno izvrši letni plan proizvodnje so skoraj preko noči pretvorili malo mehanično delavnico v vsestran^o ko- vinsko tovarno. Pod vodstvom Janka Muh Viča ter 20 strojnih ključavničarjev in ostalih kvalificiranih delavcev, so zbrali okrog sebe nad 100 učencev in mlajših delavcev. Na novih rezkalnih mizah tovarne »Prvega maja« in ostalih modernih strojih delavnica popravlja uspešno vrtalne garniture, motorje, ter sami izdelujejo vse rezervne dele, ki so se še pred kratkim uvažali iz inozem- stva. Brez delavnice, brez neutrudljive- ga p>ožrtvovanja Muhviča Evgena Sepa, Dragota Cefute, Štefana Flisarja in o- stalih najzaslužnejših delavcev ne bi mogli bratje Primuž zrušiti rekorde, niti se ne bi plan pravočasno uresničil. Ta- ko so ustvarjeni pogoji, da bodo petlet- ni plan izkoriščanja nafte izvršili pravo- časno. Potnikom pred vhodotn v Dolnjo Lendavo, nedaleč od upravnega poslopja podjetja, kaže vsakodnevno veliki krož- ni grafikon, da operativni plam vrtanja in izkoriščanja prekoračujejo, ter da prva doba cravojitve neke nove panoge v naš: socialistični državi sp«wia že v preteklost. 10 brigadirjev je naložilo 270 pr. m drv Državna zastava, ki se vije ob seči- šču na Ojstrici že daje znak, da biva r tem območju brigada, ki izvršuje velike naloge, pomaga izrvrševati plan garan- tirane preskrbe delavcev z drvmi. Tu stoji lesena baraka, v kateri je nameščen štab. ob steni pa visi grafi- kon, ki prikazuje dnevno izvršen je po desetinah in če»tah. Tu in tam ob de- setini visi prehodna zastavica, vendar lahko opazimo, da s« ta zastavica drži večinoma enega mesta in sicer pri IV. desetini, ki je že od prvega dne naj- boljša. Tu je treba pohvaliti predrsera desetarja Medved Ferdota ter briga- dirje Lipovšek Joža, Horvat Vinka, Go- tar Antona, Knez Franca, Martun Ano ter Jaizbinšek Karla ki so med najbolj- šimi v brigadi. To so brigadirji, ki se ne ustrašijo nobenega dela. saj Tedo, da izpolnjujejo zelo važne naloge. V planini, kjer je teren zelo strra se je doslej najbolje odrezala I. desetina iz I. čete. katere komandir je veseli Drago, saj je dal brigadirjem že mno- go nove volje za delo, v prost«n času pa jih dobro zabava. Vsi so zadovoljni z njim, ter bi bili vsi prav vesela, de bi ostal med njimi še kakšen mesec. Njegov dobri pomagač je naš nogometaš Dobrajc Radko. ki je takoj prijel za cepin in se ga dosedaj že precej nava- dil. V desetini jih je več, ki so takih pohval vredni, posebno desetar Petrič, saj njegova desetina ni mnogo slabša od četrte. Ob nedeljah je Ojstrica še živahnejša, ^ kajti prostovoljci se ne odrečejo važ- nega spravila drv in prevoza s ka- mioni. 2e dve nedelji je bil uspeh prav i Tiadovoljiv. saj se je prostovolnjega de- \ la udeležilo preko 40O prostovoljcev, ^ dočim zadnjo nedeljo zaradi slabe^ vremena ni bilo masovne udeležbe. V ,i jutramjih urah so že ropotali kamioni proti Ojstrici, vendar so bili bree de- lovne sile. Sitevilo brigadirjev v stalni ^ brigadi ob nedeljah znatno zmanjša za- 3 radi nedeljskih dopustov, ter je bilo rf takrat doma samo deset ljudi. Toda po- j žrtvovalni brigadirji so tudi to težav« premagali. Dežurni v brigadi — maX Tonček je precej resno prevzel situa- cijo in že so bili brigadirji razdeljeni. Kamioni so se polnili — prva vožnja je uspela. Kmalu nato so se vrnili. »Za vraga, kje naj vzamemo ljudi,« je mr mral komandant Feliks. Tudi on ni dol- go gledal, zavihal je rokave in kmalu je bil ves moker. Prvi. drugi, tretji, če- trti, peti — že pet k anionov je natovoril z enim pomagačem. Toda kamioni sc še prihajali — privozil je tudi »fe- deral«. Zmanjkalo je moči, toda deset brigadirjev je vedelo, da je na (postaji v St. Petru naročenih osem vagonov — vedeli so. da morajo krepko zagra- biti, da ne bo treba plačati ležanine, in so uspeli. Na pomoč je prišla še bolničarja Cinkula Pavla, ki si bo ta'_^ dan dobro zapomnila. Statističarka v' štabu je zabeležila že 30, napolnjenih kamionov. Vagoni so bili naloženi, še vsak: po eno vožnjo v Celje, ker prazni ne smejo odpeljati. To kar je preteki« nedeljo napravilo 60 ljudi, je tokrat naložilo 10 pridnih brigadirjev: Mar- tun Ana, Vurja Drago. Mdved Ferdo, Ja2toinš6k Karel, Zorin Anica, Petere Franc, Cvikl Silva. Polič Milatij ter komandant Kranjc z enim pomagačem. Nikogar ni bilo več videti, ko je odšel zadnji kamion, vsi so se porazgubili, le mali Tonček se je smukal okoli šta- ba, ter se ponosno oziral na trak, ki ga je "nosil na rokavu in ugotovil pri eta- tističarki, da so naložili 270 prm. drv. > Ob razstovi Ekonomije in komunolne dejovnosii MLO Prvega in drugega oktobra t. 1. je bila na Ekonomiji MLO odprta razstava, ki je pokazala predvsem razvoj in na- predek državnega sektorja v kmetijstvu od ustaaiovitve pa do daces. Brez dvo- ma lahko rečemo, da je razstava po svo- jem obsegu, aranžmanu in prepričljivosti dosegla svoj namen. To velja za raz- stavni prostor Ekonomije, ne pa za ostala komunalna podjetja, ki so zasedla rela- tivno majhen del razstavnega prostora in niso razvojno in prepričljivo poka- zala svojih rezultatov. Človeku se je zdelo, da so nekam stisnjena v ozadje in da sq na razstavnem pj-ostoru le iz principa, da bi dala razstavi širše obe- ležje in da bi jo dekorativno izpopol- nila. Ekonomija MLO je razstavila in kar je zelo dobro uspelo, ves svoj sdrojni in orodni park s traktorjem, na dnuigi strani pa produkte, s katerimi zalaga menze, gostinske obrate in trg ter eksportno sadje. Oboje pa so povezali grafikoni, ki so bili razvrščeni po vsem razstavnem prostorti, po svoji vsebini enostavni in ▼sem obiskovalcem razstave razumljivi. Iz grafikonov je bilo razvidno, da je Ekonomija od usteinovitve do danes po- večala svoj zemljiški sklad od prvotnih 32,5 ha na 229 ha in da ima 143 ha obdelovalne površine. Za njivami s 36,5 ha zavzema vidno mesto vrtnarstvo s 17 ha površine, kar daje povdarck pra- vilnemu rzizvoju kmetijskega gospodar- stva v bližini mesta. Ostale površine tvorijo sadovnjaki, vinogradi, pašniki, travniki in gozdovi. Razstava ie zajela tudi dejavnost ekspoziture na Grmovju, ki se bavi s poljedelstvom, živinorejo in sadjarstvom, ekspoziture ob Ljubljan- ski cesti, ki sc bavi z vrtnarstvom, eks- poziture na Ostrožnem, ki se bavi s po- Ijedeljstvom, hmeljarstvom in živinorejo, ekspoziture v Čretu, ki sc bavi s polje- deljstvom, ekspoziture na Jožefovem hri- bu, ki sc bavi s sadjarstvom, vinojjrad- ništvom in kokošjerejo, ekspoziture v Zagradu, ki se bavi s sadjarstvom, ži- vinorejo in gozdarstvom ter ekspoziture v Liscah, ki se bavi s poljedeljstvom. živinorejo, sadjarstvom in gozdarstvom. Posebno je ugajal oddelek z eksport- nim sadjem z improvizacijo vinograda. Gospodarsko moč Ekonomije MLO osvetljujejo tudi podartiki o živinskem fondu, ki znaša 105 glav govedi, 40 konj in 218 prašičev. V vzorno urejenih hle- vih zasledimo pri vsakih jaslih tablico z osnovnimi podatki o živini. Na eni izmed teh tablic ugotovimo, da je mleč- nost krave 2600 1, povprečje vseh. če izračunamo, pa znaša 1200 1. Nad lepo urejenimi izložbami povrtninc in žitaric nam podatki povedo, da je Ekonomija MLO v letu 1949 predelala n. pr. 13.500 kg salate, 50.000 kg zelja itd., da je do- nos pšenice na ha 26,80-q, krom-krja 180 q itd. Ekonomija ima 11 silosov za krmo ter lepo urejena skladišča za semenski fond, za pridelke ter za orodje in ostalo opremo. Na razstavi so bile tudi razvidne in- vesticije, vložene v izgradnjo svinjskih hlevov, silosov in kokošnjaka in ki zna- šajo 1,946,000 din ter zneski, vloženi v velika popravila in adaptacije, ki zna- šajo 2,460.000 din. Če še ugotovimo, da ima Ekonomija na vsakih 100 ha le 29 zaposlenih de- lavcev, tedaj je to vsekakor zelo zgo- voren dokaz o prednosti socialističnega gospodarstva, ki razpolaga z modernimi sredstvi in ki ima uveden brigadni način dela, nad individualnim, zaostalim go- spodarstvom. Prireditelji razstave so poskrbeli tudi za zunanji izgled gospodarskih poclopiji jih prebarvali in očistili. Ob koncu je treba poudariti, da je bila razstava pripravljena v zelo kratkem času, saj »o bili prvi koraki storjeni šele 10 dni pred otvoritvijo, kar opravičuje nekatere pomanjkljivosti. Vendar je pri- rediteljem s pomočjo uslužbencev ko- munalnih podjetij, med katerimi so sc posebno zalagali uslužbenci kinopodjetij, uspelo premostiti vse težave in urediti povsem dostojno razstavo. r£. Ob požarao varnostnem tednu Vloga gasilstva v industriji v stari, pcedaprilski Jugoslaviji ^asil- •t(v« ni služilo interesom ljudskih mno- žic, teatveč le koristim kapitala. Kapita- li«t je organiziral potrebo gasilstvo le ca easGito svojega lastnega premoženja, doCt« so bila delavska in kmelipska na- sdja prepuščena sama sebi. Nas delavec in kmet, katerem« je po- žar vedoio ogrožal njegovo življenje in s krroviaai žulji pridobljeno »kromao ^eaioženje, je moral santotiaiiciativno or- ganiiirati gasilstro. da bi «e kolikor to- 1&« eavarov«! pri požaru ia elementarnih ■eei^o^ak. I^a ta aačta so nastala prostovoljna g«£iUka druitva, katera ko imela le pri- mitivna gasiUka sredstva in še teh mno- f premalo. Njihova strokovnost je bil« »•redotočeoa ^oraj edino na redke, ne- reaae vežbe katerim so potem obligatno sledile Eoane »gasilske veselice«. Kakšni so bli recmltati dela takšnih društev, m mi težko zamisliti. Škoda katero je tr- pelo lj«d»tvo zaradi požarov in elcmen- imnA nezgod pri takšni brezbrižnosti držafve do organizacije gasilstva, ie ne- pre«««ljiva. Te žalostne rarmere na polju gasilstva trajale prav do nove Ju^goslavije. Dsne«, ko gradinko novo socialistično družbo, gasilske enote niso več raščita privUc^iraoih kapitalističnih slojev, um- pak prave ljudske varnostne institucije. Naše državno vod*tvo, rčiziunevajoč važ- ■o vlogo gasilstva, je v rekordnem čas« izvršilo njegovo reorganizacijo ter ž* preskrbelo s potrebno opremo in moder- nimi tehničnimi gasilnimi sredstvi. Polo£ organizatoričnega omasovljenja gasilstva naša država »krbi tudi za njegov aplošni in strokovni napredek teiko, da je re« že popolnoma usposobljeno, da nam varuje naše domove in premoženje pred nerid- nim sovražnikom. V naši industriji pripada gasilstvu spe- cialna, nad vse važna vloga. Danes, k« s tolikim poletom in elanom gradimo na- šo industrijo, nam ne preti nevarnost samo od požara in elementarnih nezgod, ampaik tudi od notranjih in zunanjih na- sjjTOtnikov naše industrializacije. Naši nasprotniki poskušajo in bodo verjetno še poskušali z vsemi sredstvi preprečiti ali vsaj ovirati našo plansko graditev. Da se obvarujemo požarov in nezgod in tudi da preprečimo zle nakane .naših nasprotnikov, smo v vsakem industrij- skem podjetju ustMOvili lastno idustrij- sko gasilsko ekipo. Industrijska gasilska ekipa, kakor tudi vsak uslužbenec podjetja, se mora ea- vedati, kciko važno je, da ohrajiimo n^e nove, moderno izgrajene objekte, drago- cene stroje, surovine ia ostali material. Imeti moramo na umu, da je mnogo laže preprečiti požar, nego ga gasiti. Najvažnejše je torej da ne pripustimo nobene ,na videz se tako brezpomemb- ne malenkosti, da preprečimo požar aU elemeaitarne nezgode. Odstranimo iz podstrešij in obratnih prostorov vse vnetljive predmete, ki tam niso nujno potrebni. Posebna pažnja naj velja eksplozivom, tekočim gorivom in raznim maščobam, katerih zaloge, v koli- kor niso nujno potrebne za trenutno obratovanje, moramo shraniti na dovolj oddaljenem in popolnoma zavarovanem mestu. Lčihkomiselno držanje večjih ko* kčin teh stvari v obratih prostorih bi Wil neoprostljiv zločin. Električne napeljave naj bodo po predpisih izolirjine, elektromotorji in dru- ge električne naprave morajo biti zava- rovane. Instalacije vodovoda morajo stalno bezhibno delovati; pozimi jih je teba temeljito zavarovati pred mrazom. Valno je, da so kurilne naprave, paro- vodi in dimovodi stalno pod kontrolo. Posebno pažnjo je treba posvetiti zalo- gam premoga in ostalega goriva. Nadalje se mora stalno pregledovati in nadzirati mesto za odlaganje pepela, ugaskov žlindre in ostalih g^orljivih odpadkov. Stroga kontrola vseh obratnih prosto- rov in skladišč, kakor tudi neposredne okolice objektov v podjetju, naj bo vsa- kodnevna naloga pripadnikov industrij- ske gasilske ekipe, skvpai z crgani ia- dustrijske NM. V vseh protsorih naj bodo nameščena na prikladnih, lahko dostopnih mestih vidno označena sredstva za gašenje po- žara (aparati »Minimax«, »Vatrogasac«, pesek, voda v sodih s pripadajočimi vedri, pri vodovodnih izlivih pa v poseb- nih zidnih omaricah primerne gasilske cevi). Vsak uslužbenec v podjetju, brez izje- me, mora biti dobro izvcžban v ravnanju z vsemi razpoložljivimi gasilnimi sredstvi V to svrho naj se od časa do časa pri- rejajo praktična predavanj* in kratke vežbe. Gasilska ekipa naj bo zadolžena in od- govorna, da §0 gasilska eredetva stalno v brezhibnem stanja ia polnostevilno «* odrejenih mestih. Vse priprave in tehnična sredstva za gašenje požara, zaščitna tredstva io sredstva za prvo pomoč naj bodo zmeraj v brezhibnem stanju in pripravljena za takojšnjo porabo. Shranjena naj bodo t fk>sebnem, vsakem pripadniku industrij- skega gasilstva dobro poznanem prosto- ru. Ključ tega gasilskega skladišča naj bo zmeraj pri službujočem orgaiau NM, Pri službujočem organu industriiske NM naj bo tudi seznam vseh pripadnikov industrijske gasilske ekipe z njihovimi naslovi in navodili za njihovo najhitrej- šo aktivizacijo. Službujočemu organu NM naj se omogoči stalna in takojšnja pora- ba telefona, kjer naj bodo vidno ozna- čene telefonske številke bližnjJi gasilskifc enot, postaje NM ta reiovalae postaje. Za vsciko podjetje je z ozirom na okol- nosti v podjetju potrebno izdelati pkt« za najhitrejšo aktivizacijo gasilstva. V primeru požara, majhne nezgode aH kakršne koli druge nesreče, je glavno, da ohranimo mirno kri, da delamo energič- no, toda premišljeno ter da z gasilnimi sredstvi ravnamo smotrno v duhu iz- danih navodil. To velja še posebno v vojnem šaso, ko nam preti tudi nevarnost iz zraka. Y primeru zračnega napada se moramo za- vedati, _ da smo tako rekoč vs« borci, da se vedemo skrajno disciplinirano im hladnokrvno. Vedeti moramo, da j« uspeh gašenja nastalih požarov, povzro- čenih z zažigalnimi bombami, odvisen od takojšnje intervencije vsaJcega pocdinca. Zato bomo PAZ (protiaviatsko zaščito) organizirali masovno. Poleg tega bomo vse ljudstvo podelili v specialne ekipe, katere bomo nenehno strokovno izobra- ževali s f>Tedavanji, praktičnimi demon- stracijami in primernimi vežbami. Stari latinski izrek; si vis pacem, oara belima — Če hočeš mir, bodi pripravljen na vojno — bomo aplicirali tudi pri organi- zaciji industrijskega gasiktva v eveai z organizaoijjjo PAZ-a, 2Lavcdajmo ae torej vsi nadvse važno naloge katero ima industrija v naSi so- cialistični graditvi, podvzemimo vse me- ro za smotrno orgasizacijo njene zaščiil«, da bomo mogli mimo in neoviranno t žilavem delu posvotiti vse sil* ca ftrvv- šocje petlelice^ LETO II. — štev. 41. CELJSKI TEDNIK STRAN 3 V tednu matere in otroka so celjske zene častno izpolnile vse obveznosti Teden natere ia otroka, t katere« »o bile naše žene tako požrtvovailne, je otimil. O tea se je že predčasno moiogo govorilo, ker so neunreč krajevni odbori med scb-oj tekmovali, S posebno vnemo so se pripravljale na sejem in nikakor aiso hotele izdati s-krivnosti njihovik podrobnih priprav. Izvedba otroškega sefma pa ni bila glavna točka tekmo- vaaja, saj so žene stremele tudi za tem. 4la nudijo zaposlenim materam poetoč, dla se ideološko izgrajujejo na predara- ajih, da čim več članic pridobijo v pro- dvkciio in k prostovljnim akcija«. Iz- vedle so tudi proslave s pomočjo RK, jiridobivale nove obiskovalke, preveele so patronatc nad mladins;kimi in dečjimi ^omiori. MLO, Poverjeništvo za soci- akio skrbstvo je dalo priznanje našiHi ženam z denarnimi nagradami, knHgami ter pohvalami. Tako je bUo obdarovaaih 15 obiskovalk z din 22.000, 26 aktivisrtk z din 20.000, 21 ostalih žena z din 22,000 10 žen pa je prejelo knjižne nagrade, ter 3 žene pohvale. Ne bomo navajali imena posameznih zaslužnih žen, pač pa »i bomo bežno ogledali delo po posa- ■lezatfi terenih. V I. četrti se je vključilo t produkcijo 16 žeaa, vse so pa opravile 3196 pro- stovoljnih ur. Sekretarka I. četrti tov. Macarol I>ra- gica je v pripravah za Teden matere i« oitroka pritegnila žene, ki so dosedaj popolnoma stale ob strani. Lepo je biio •b večerih pogledati v rdeči kotiček I. četrti, kjer se je zbiralo 40 žena pri ši- vanju. Tu je bilo vedno živahno. Še «clo šivalni stroj je drdral. Ena skupina s tov. Bogatajevo na čelu, se je marljivo posvetila izdelavi copat za naše malčke, druga s.kupina, večja po številu je šivala čedne pajace in punčke. Tu je bila pravi anojstcr tov. Maček Tilka, ki je znala lielo organizirati tako, da je šlo kot po tekočem traku, tretja tov. Jančič Pepca je umetno sestavljala izredno lične škat- Ijice z zrcalcem. Med šivanjem sta se izvršiti dve predavanji o domovinski vzgoji, katerim so žene sledile z zani- ««uijem. Pohvale vredno je v tej četrti, da »o aktčvisti pritegnili na terensfki študij OF po 40 žena, a masovni sesta- sek je bil obiskan celo z 200 ženami. V produkcijo se je na novo vključilo 16 žena. V tej četrti so v zadnjih treh sneseoih opravile 3.198 ur, od tega 933 «r pri šivanju za sejem. H, četrt je zasluženo prejela od Pri- pravliainega odbora za Teden matere in otroka priznanje za prvo mesto, ker so imcie najbolj bogato stojnico, obenem pa se ie ta četrt po zaslugi nove sekre- tarke tov. Golob Nade v zadnjih treh mesectli neverjetno razgibala. Ta četrt je bila do nedavna še pasivna, danes pa se |c uvrstila med najboljše krajevne odbore AFŽ-e. Iz tega je razvidno, da )e oid dobre orgaunizacije odvisno vse in da so žene voljne delati, če se k njim pravilno pristopi. Iti. četrt si je v tem tekmovanju za- klala težko in hvale vredno nalogo, da otvori Txorno otroško igrišče na prostoru za Safrinjo. Torv. Lučka Kocmurjcva si je z vso vnemo prizadevala, da to za- devo izvede v Tednu matere in otroka, toda tal so nastale tehnične ovire in iz- vedba m bila mogoča. Tudi one so mno- ur žrtvovale za izvedbo sejma, obiskale so tudi mladinski dom Tončke Čečeve k darili za malčke. V IV. četrti so t tekmovanju posvetile posebno pozornost politični vzgoji. j IV. četrt je naša najboljša krajevna organkacija AFŽ ter poseduje že v dru- gič prehodno zasitavico, V te« tromc- sečnetn tekmovaju pa ima resne tekmo- valke. Tudi one so izpolnile zadane naloge, a izredno značilno za to četrt je, da so brez pomoči OF organizirale žtudij, ki ga tedensko obiskuje po 20 žena. Slednji teden se zberejo odboraicc (povprečno po 14) ter razpravljajo o iz- vršenih nalogah. V tem času so izvedle največ predavanj dn (sicer 3 vzgojna, 3 politična in 1 zdravsitvcno s povprečno udeležbo 30 žen. Za počitniško kolonijo so našle 2 kuharici, ki sta opravili 1000 prostovoljnih ur. Imele s.o na sejmu tudi svojo stojnico z razmimi izdelki, Žene iz Gaberja so sklenile, da hočejo biti v pripravah za Novoletno jelko najboljše. Organizacija AFŽ Gaberje, ki je bila do sedaj skrajno pasivna, se je v tro- mesečnem tekmovanju zelo razgibala. Kakor žene Ul. četrti, tako so tudi v Gaberju sklenile, da bodo v čast Tedna maitere in otroka priskočile na pomoč zaposlenim materam z otvoritvijo otro- škega igrišča. Najbolj sta si v tem po- gledu prizadevali sekretarka tov. Urban- čičeva in odbornica tov. Vidraajcrjeva. V industrijskem centru jim je nudila Tovarna emajlirane posode lep prostor, ki ga bodo primemo uredile in otvorile začetkom meseca oktobra. Prevzele so patronat nad DID-om v Gaberju, kjer so žene pomagale s čiščenjem in šiva- njem, v Tednu matere in otroka pa so otroke v tem domu obdarile z bogatimi tekstilnimi izdjelki, igračami in jestvi- nami. Na domači prireditvi s pestrim sporedom na kateri je nastopila tudi folklorna skupina, so pogostile in obdarovale 170 otrok in 40 žen. Tudi njihova stojnica je bila na sejmu bo- gata. Pri vseh teh akcijah so se žene zelo razgibale in sklenile, če to pot ne do- sežejo prvega mesta nc bodo štedile « trudom, da v pripravah za izvedbo No- voletne jelke prejmejo prehodno zasta- vico. Tudi žene dmgih terenov so dolegie lepe uspehe. Ena najmočnejših orgaunizacij AFŽ je Sp, Hudinja. V tem tekmovanju *o po- sebno pokazale razumevanje za pre- vzgojo žena. Imele so različna preda- vanja, dvakrat so skupno obiskale filme (po 25 žen), najbolj pohvalna pa je iz- vedba izleta v Postojno, Sekretarka Krbavčeva nam je živahno pripovedovala, kako lepo so jih sprejele žene v Postoj- ni, ter so jih ves dan spremljale ter pri- kazovale znamenitosti kraja. Naše žene iz Sp, Hudinje so odnesle najlepše vtise in zdaj pričakujejo, da jih bodo v krat- kem obiskale tudi žene iz Postojne. Tudi pri njih se odbornice sestajajo vsak teden in so se celo izrazile, da so kot družina. Na delo se je vključilo v teri šiveunju izvršile 334 prostovoljnih ur. Zelo marljive so na delu na Mestni ekonomiji, kier so opravile 874 ur, a na gradnjah 818 ur. Skrbijo tudi za naše otroke v DID-u in onemogle starčke. Obiskale so DID v Oblakovi ulici in pri- nesle otrokom 30 komadov igračk in eo- patke, v Dom enemoglih v Grmovju so pa starčkom nesle 126 žemclj, grozdja, . keksov, 1.400 cigaret ter vžigalice. Ob- darile so tudi 5 socialno šibkih porodnip s 500 din. Tudi krajevni odbori AFŽ. ki jih pač ne moremo šteti med najboljše ali celo dobre niso zaostajali pri tekmovanju. Lisce, Polule, Jožefov hrib in Čret so imeli svoje stojnice in predavanja. Na Bregu niso priredile stojnic, pač pa so izdelale copatke za DID. Žene iz Zagra- da so prinesle iabolka v DID, Košnica bo poklonila DID-u posušeno sadje. Po- polno nerazumevanje za to veliko stvar so pokazale žene iz Ostrožnega, Dobrave in Lokrovca. Želja nas vseh je, da tudi ti odbori oživijo. V novembru se bodo vršili izobraževalni tečaji in dolžnost sekretark teh pasivnih terenov je, da ▼ tečaje pritegneio čim več žena. Opisano ie delno delo vseh krajevnih odborov AFŽ Celie-mesto v tem tekmo- vanju. Mnogo več bi lahko napisali o vsakpm posameznem odboru po stati- stičnih podatkih, a opisali smo le ne- katere uspešne značilne točke n« te- renih. Iz vsega tega je razvidno, dn so naše žene res požrtvovalne in da bodo v bodoče pristopile k tekmovanju z naj- večjim elanom. Našu mladinm bo »večano proslavikt 30 letnico SKOJ-a Bliža Kc 36. obletnica SKOJ-a in vs«.. mladina se pripravlja, da proslavi ta velik zgodovinski dan začetka slavne herojske borbe mladine Jugoslavije. Po spojitvi organizacije SKOJ-a in LMJ je mladinska organizacija prevzela in nadaljevala delo, ki ga je SKOJ osnoval za časa ilegale, nadalje v času NOB in v prvih letih obnove in petletnega pla- na. Naša mladina se zaveda kakšne nalo- ge ji je prepustil SKOJ in za to tudi danes, v borbi za agraditev socializma v naši državi mladina vestno izpolnjuje naloge, katere postavlja Partija. Danes naša mladina odgovarja z ve- likimi akcijami vsem kleveitnikom In- formbiroja. Voditelji demokratičnih dr- žav si prizadevajo, da ne bi resnica o delu in borbi naše mladine, za hitrejšo in pravilno izgradnjo socializma pro- drla v svet. Toda to jim ne more usi>eti, ker se je mlaidina drugih držav pre- pričala, da naša mladina s skupnimi močmi gradi socializem v Jugoslaviji, ker se je mladina ostalih držav sama prepričala, saj je sodelovala pri naš.ih delovnih akcijah. Ob času obletnice SKOJ-a s« je mla- dina obvezala, da bo v tekmovanju po- kazala uspehe, ki jih lahko doseže samo pod neumornim vodstvom Partije, pod takim vodstvom, kot je naša Partija. Tudi mladina v Celju ne zaostaja v tesm tekmovanjii za drugimi, in nekaj najboljših aiktivov je tekmovalne ob- veznosti že doseglo. Mladinski aktiv že- lezniške postaje v Celju je pripravil za obletnico kulturno prireditev s ka- tero bo obiskal tudi druge aktive. Prav nič ne zaostaja za njimi mladinski aktiv Pošte, ki je obiskal pionirje v Dobrni in jim nucMl veselo razvedrilo. Isti aktiv se je ves čas tekmovanja široko po- glabljal v ideološko politično delo. Mladinski aktiv tK>lnice tekmuje » boLnico Maribor. V tem aiktivu imajo vključeno mladino 100 odst., v študijake krožke pa 95 odst.. Za proslavo 30. ob- letnice SKOJ-a ao tudi pripravili igro in bodo proslavili obletnico skup«« z aktivom bolnice v Mariboru. Tudi v Tovarni emajlirane posode v Celju je tekmovanje zelo živo. Mladin- ske brigade tekmujejo med seboj zm večjo storilnost dela. Najlepši uspeh je dosegla mlaidioska brigada »Slavka Ra- buEa«. Mladinska aktiva MLO tekstilne i« Tkalnice hlačevine sta na dan tekstilccT dosegla prav lepe uspehe. V Tekstilni tovarni MLO je najboljša mladinska brigada presegla dnevno normo za 47,1 odst., druga pa 32,3 odst., v Tkalnici hlačevine pa ena za 19 druga pa 13 odst. Aktivi tekmujejo tudi v fizkulturi, naj- živahnejše je tekmovanje v odbojki. Aktivi Zeleznina in Zlatarna so raz- širili fizkultume ekipe, in tekmujejo med seboj z več moštvi. Za njimi pa ne zaostaja tudi aktiv Mohorjeve tiskarne, ki se je tudi masovno udeležil Tegja tekmovanja. Mladina v Celju bo še posebej pro- slavila z mladino JA in mladino oko- lice 30. obletnico SKOJ-a v soboto *. oktobra z manifestacijo, kresovi in mla- dinskim rajanjem. Lepi uspehi v nekaterih pionirskih od- redih pri tekmovanju za 30 letnico SKOJ-a Pionirski odredi posebno v Dobrni, §t. Vidu pri Grobelnem, Libojah in mladinskem domu BH Dobrna se dobro zavedajo, da se bliža 30. obletnica SKOJ-a. Zato so oi že pred meseci na- povedali tekmovanje v čast te slavne obletnice in dosedaj že izpolnili večino prevzetih obveznosti. Pionirski odred v Št. Vidu pri Grobel- nem je že izpolnil v čast SO obletnice SKOJ-a sledeče naloge: Naštudiral je 4 pesmi, naprarvili so izlet v Rakovec, kjer so si ogledali partizanske postojanke. Sahirati se je naučilo 15 pionirjev, imeU so že dva šahovska turnirja, poslali bo 4 dopise v razne odrede, zbrali so 2 kg sadnih peščic in 350 kg sadja, v razne krožke pa so vključeni vsi pionirji. Odred v Dobrni je v čast 30 obletnice SKOJ-a opravil 240 udarniških ur. na- študiral 6 novih pesmic, pionirji so na- brali 150 kg zdravilnih zelišč, 350 kf saidja in 2.30O kg namiznega sadja. Pri- redili so 8 izletov, odigrali so že 8 iger med dvema ognjema in imeli 5 šahov- skih turnirjev. Tekmujejo čete med se- boj, na rednih tedenskih sestankih p« načelniki čet podajo poročilo o izvrše- nih nalogah, nakar dobi najboljša četa prehodno zastavico. Prav tako ves-tno ■izpolnjujejo svoje obveznosti, katere so si zadali v čast 30 obletnici SKOJ-a odred Liboje. Vojnik. Dom BH Vran- sko, Gomilsko in Letuš. V Šoštanju so odkrili Karlu Destovniku- Kajuhu spominsko ploščo v nedeljo 2. oktobra dopoldne je bilo v Šoštanju svečano odkritje spominske ploščo mlademu slovenskemu peaniku in borcu za pravice naših narodov Kar- lu Destovniku-Kajuhu. Ob 10. uri se je na Glavnem trgu formiral sprevod, ki je krenil pred Kajuhuvo rojstno hi- šo, kjer je bila postavljena častna tri- buna. Na tribuni so se Zibrali predstav- niki OLO. OK KPS, JA in množičnih organizacij. Svečanosti 90 prisostovali tudi mladinci, ki so s to svečanostjo zaključili svoj sedemdnevni pohod »Po stopinjah XIV. divizije.« Svečanost je začel tov. Tominc Anton, sekretar OK LMS Šoštanj, ki je v svo- jem govoru orisal vlogo organizacije LMS med vojno in sedaj ob 30 oblet- nici ustanovitve SKOJ-a. Za njim je govoril v imenu CK LMS tov. Peter Leveč, ki se je s toplimi besedami gponmil padlega pesnika Kajuha in po- 7,val mladino, naj stopa tudi naprej po njegovi poti. Zvezni poslanec dr. Jože Lamn'et oe je spomnil vseh padlih šoštanjsk:h bor- cev in iKJudaril. da je odkritje ploščo topel spomin na vse žrtve, hkrati po bo v vzpodbudo pri nadaljnem delu ao lepšo in srečnejšo badočnoBt. Zatem jo predal v imenu MO OF sekretar tov. Vovk Milo« Kahujovi materi spominsko sEko. Fy> programu pevskega zbora »Kajuh« in Kajuhovih recitacij, je sekretar OK KPS Šoštanj tov. Podstudenšek Fran« odkril spominsko ploščo. Ob zaključk« so si gostje še ogledali Kajuhovo de- lovno sobo, kjer je mladi pesnik pre- živel prva leta ilegale in ustvaril nekaj svojih pesmi. S svečanosti »o poslali pozdravne re- solucije predsedniku Vlade LRS tov. Mihi A^rinku, Glavnemu odboru Zve- ze borcev Jugoslavije in Centralnemu komiteju LMJ. Odkritje spominske plošče skladatelju Ristu Savinu Rist* Savin, k pravim imenom Fride- rik Sirca, se je rodil 1. 1859. t Žalcu, kjer je obiskoval ljudsko šolo in si pri- dobil tudi osnovno glasbeno izobrazbo. Gimnazijo jc obiskoval v Celju, nato pa se je posvetil vojaški službi in služil v raznih krajih kot n. pr. na Dunaju, T Pragi, v Varaždinu, Sarajevu in drugod. el (vio ■na). Marijan Lipovšck (klavir) in Tone trovčič (bac). Koncert slepe mladine iz Lju?^''.'r> "i. uri v Domu ljudske prosvete v C»''u. Obisk koncerta priporočamo posebne mladini. I^edprodaj« fstopnic v Glasbeni še!i. stran 4 »CELJSKI TEDNIK« Leto IL — Štev. 41 Pri odikupu krompirja se v Celju le nekaj veijih kmetov ne zaveda potreb skupnosti Zelo važen artikel za prehrano de- lovnega ljudstva, posebno v naši re- publiki je krompir, ki je letos tudi v območju mesta Celja mnogo boljše ob- rodil, kakor v letu 1948. Izgovora za slabo letino krompirja torej ni. Kljub temu pa odkup krompirja tudi pri MLO Celje ne poteka po določenem planu. Priprave za odkup krompirja je pover- jeništvo za državne nabave pri ML,0 dobro in pravočcisno izvršilo. Hektarski donos je bil ugotovljen pri vsaJ^em po- sameznem jKJseatnilcu, posejane površi- me s krompirjem pa premer j ene in toč- no ugotovljene. Tudi na masovnih se- stankih je bilo vsem kmetom pnajasnje- »o kako je bil ugotovljen ha donos za krompir in kako bo odkup odmerjen. Iz poročil pri j>overjeništvu za držav- ne nabave, je ugotovljeno, da se tudi oddaji krompirja odtegujejo ravno veli- ki in dobro stoječi kmetje, medtem ko mali kmetje časovno in koUčinsko ne zavlačujejo odkupa. Tako sta posestni- ka Cremožnik Matevž in Dimec Terezi- ja iz Dobrave prva, ki nista oddala pred- pisanih količin, temveč le delne in tako tavirata reden in pravočasen odkup. Kaj se da ugotoviti iz mnenj nekaterih, da bi ravno pri velikih kmetih, kakor •ta imenovana, ne bil predpis pravilno izvršen in tudi hektarski donos previ- soko ugotovljen? Tu se ponovno, kakor pri vseh obveznostih do ljudske skup- nosti, izraža miselnost in želja zavi- ranja današnje družbene storitve. En- krat za vselej se morajo tudi takim onemogočiti hotenja po špekulaciji. Ko- nec je skrivanja pridelkov. Ponovnih predpisov se ne bo delalo nikomur. Naj- manj pa je tukaj pričakovati popušča- nja. Ne sme si več dovoliti, da bi naše gosi>odinje izžemali do zadnjega dinarja in s tem podirali vrednost dinarja špe- kulantski zavirači odkupov, na celjskem trgu s pretiranimi cenami za krompir, kakor je bilo letošnjo pomlad, ko so ga prodajali po 25 do 30 din za kg. Ime- novanim in njim shčnim naj bo s tem pojasnjeno, da se mora oddaja krompir- ja izvršiti, ker krompir je. Ako ga pa hočejo, kar poskušajo, na kakršen koli način zatajiti — naj se zavedajo, da jih bo ljudska budnost razkrinkala in za- htevala za nje pravično kazen. Kako se naj ukrepa in postopa s kmeti kakor je Paulin Jože iz Košnico posestnik I. skupine, ki zaradi slabe, za- nemarjene obdelane zemlje ni pridelai toliko krompirja, da bi kril svoje lastnf potrebe? Ali se smatra takega kmet^- za dobrega gospodarja, ki od skupnosti samo, išče, dal pa ji ne bi ničesar? Ne, nikakor ne! Tudi tak je po našem pre- pričanju najstrožje obsoje vreden. Ko- mu škoduje in kdo naj ima koristi od dobro obdelane zemlje, ako ne delovni človek. Tudi take bodo delovne množice razkrinkale in zemljo dale onemu, ki jo bo smotrno in pravilno izkoriščal. Ker le z vestno obdelavo zemlje, ter borbo za čim večji in boljši pridelek bomo dosegli ono, za kar se vsakodnev- no borijo in dokazujejo naši heroji dela Sirotanoviči, Petki itd. to je, boljši stan- dard delovnega ljudstva. Tudi naš kmet naj se zaveda, da bo užival dobrine so- cializma z vsemi ,ki dajejo vse za iz- graditev istega. Celjski frontovci so dosedaj presegli letno obveznost v prostovoljnem delu za 10 odstotkov Celjski prostorljci so v III. četrtletju' dosegu pri prostovoljnem delu prav po- voljne uspehe. Kljub temu, da so člani OF vtestransko preobremenjetii z raz- ličnim dcloip, so vendar tudi za pro- stovoljno delo žrtvovali precejšnje šte- vilo ur. V zadnjiih mesecih je bilo o- pravljcnih 127.093 prostovoljnih ur in so t tem za 10 odstotkov prekoračili letno obvezo. Veliko truda in časa so vložili pri pripravljanju drv za kurjavo. Od posameznih sindikalnih podružnic je precej prostovoljcev šlo po 2 do 3 ali 4 tedne v gozd ter so tam sekali in žagali, cepili drva ter jih spravljali do costc, kjer ao jik nakladali na kaaiione. Organizirale so sc tudi ncdeljs-ke pro- stovoljne gozdne akcije. Nekatere sindi- kalne podružnice so se pri tem delu posebno potrudile. Med temi je Pošta, ki je napraviila v tej akciji 1000 ur, MLO tekstilna tovarna. Mestni majjazin, O- krajni magazin, Mestna klavnica, Celjska zlatarna in celo Industrijski servis je napravil 1500 prostovoljnih »r pri pri- pravljanju drv. Tovarna emajlirane pohode, Tovarna kemičnih izdelkov, Cinkarna in še ne- katera druga večja podjetja sploh niso poslala upravi poročilo, v koliki meri so prispevali pri pripravljanju kuriva. Delalo je 1590 prostovoljcev, ki je na- pravilo okrog 20.000 ur. Ravno tako iz- kazuje lesna industrija na Spodnji Hu- dinji lepo število opravljenih ur po pro- stovoljcih pri zlaganju desk in nalaganju vagonov. Tako je 1141 prostovoljcev o- pravilo okoli 14.000 prostovoljnih ur v zailajih treh mesecih. Tudi na gradiliščih je bilo opravljenih že okrog 13,000 ur. Izpeljali so na več krajih odvodne kanale. Pomagali so pri gradnji stanovanjske hiše v Ipavčevi uli- ci in Miško Kranjčevi ulici in Domu igre jrn dela pri Tkalnici hlačevi«e. Po- staviH so 3 barake za učence gospodar- ske šole. Hiša v Kajuhovi ulici je že dozidana in tudi že pokrita. Zadružni dom v Zgornji Hudinji se bo še leto« dvignil iz tal. Zadružni dom v Medlogu pa se dogotavlja. Zadnji čas je delalo precej tudi pri kmetijstva. Spravljali so seno in otavo. Pri obiranju hmelja se jo AFŽ izkazala, saj jo ena sama članica napravila 240 ur, in to Kodre Jožica iz I. četrti. Republiško podjetje »Sadje« prejem* zadnje čase ogromne količine jabolk za izvoz. Tiidi tu »o priskočili na pomoč prostovoljci. Jabolka zbirajo, sortirajo nakladajo in odpravljajo za eksport. V Tovarni sadnih sokov pa prosto- voljci vlagajo sadje za konzerviranje sode. Opravljenih je bilo 13.472 ur. Vo» liko prostovoljnih ur opravijo delavci vsak v svojem podjetju in na lastnik ekonomijah. Delo na Stadionu je zaosta- lo zaradi sečnje drv, spravljanja sadja im drugih nujnih poljskih del. Okrog 25,700 ur j« bilo opravljenih pri mlečnih ku- hinjah, pri šiivanju in krpanju v dečjih domovih, pri pospravljanju otroškega igrišča, pripravljanju za tombolo, za o-tro- ški sejem, za razstavo na ekonomiji, pri delu >a strelišču in podobno. Delo na terenih OF pa je v splošnem zadnje tedne nekoliko popustilo — za- radi teiga Se marsikateri ni dosegel svojo letno obvezno«ti. Pri vseh teh prednja- čijo OF Dobrova, Košnica in Ostrožno, ki lodoo So niso poslali niti enega po« ročila. Medtem pa so tereni OF Čret, Doljo polje, Liscc-Za^Jrad, Zavodna, I. ietrt že presegli svoje letne obva/mi^tii Oblakova desetina frontne brigade v Štoratt presega dnevne naloge za 150 % štore so se izpremcnilc letos v veliko gradbišče. Stalni delavci gradbenega podjetja Beton in frontne brigade delajo na treh večjih objektih, s katerih do- graditvijo se bo železarna znatno raz- širila. Pred nedavnim je prispela na delo v Štore frontna brigada »Alojza Ribiča«, sestavljena iz frontovcev Krškega in trboveljskega okraja. Brigada dela na treh sektorjih. Najboljša moška desetina pod vodstvom tov. Oblaka Petra iz Rake pri Krškem, ki stalno presega dnevno normo za 150 odstotkov, dela na izkopu in betoniranju kanala, na katerem bodo gradili nove objekte železarne. Ta de- setina je v brigadi najboljša in ima dnevno prehodno zastavo. Tudi ženske, ki delajo pri novi stano- vanjski koloniji, nočejo zaostajati za mo- škimi, čeprav so fizično slabše. Pridno dosegajo in presegajo postavljene norme, ki so prav take kot za moške desetine. Trudijo se, da bi čimveč napravile, da bi bile boljše od drugih in si na ta na- čin priborile prehodno zastavico. Štab brigade sam pa skrbi za pravilno razdelitev dela in rešuje vse probleme na deloviščih in v sami brigadi. No smemo pozabiti omeniti tudi mlade Za- gorjanke tov. Luzarjeve, ki je namest- nik komandanta brigade in po dvakrat na dan obišče deloviSča, ter prime tudi za lopato in kramp, ako je pofreba. Pa 1 tudi bolničarka v brigadi prav nič ne zaostaja za njo, saj prav pridno skrbi za nego bolnikov. Brigada dela 8 ur dnevno, Stanovanja imajo lepo urejena in okrašena s slikami maršala Tita. Seveda ne manjka tudi stcnčasov in grafikonov, ki so zelo za- nimivi. Hranijo se v menzi Beton in jo hrana prav izvrstna in izdatna. Po večerih se brigadirji in brigadirko zberejo v dvorani k študiju, katerega vodi komisar-brigade. Po končanem štu- diju se pa veselo zavrtijo in zbijajo šale, tako da je smeha več kot dovolj. Ob devetih naznani gong počitek. Na mah postane v taborišču vse tiho, briga- dirji spijo in si pridobivajo novih moči za drugi dan, za nadaljnje «lelo. Uspel Teden matere in otroka, i frontni kotiček in knjižnica, dokaz da je na Dolgem polju ronta zelo aktivna Na Dolgem polju sc je 24. septembra zvečer vršila kultura prireditev v pro- slavo Tedna matere in otroka v lično okrašeni in nabito polno dvorani. Mla- dinka tov. Gerlova je za uvod v krat- kem in lepem govoru pojasnila pomen tedna, nato pa so slediH nastopi teren- skih pionirčkov — celo triletnih malč- kov — z deklamacijami, pevskimi toč- kami, s harmoniko, z recitacijami itd., vse pod vodstvom agilnih učiteljic tov. Piainove in Nagličeve. Poslušalci — ve- činoma matere in otroci — so z dol- gotrajnim ploskanjem nagradili vsako točko zanimivega in pestrega sporeda, ki ga je agilna predsednica AFŽ tov. Ruprehtova zaključila s pohvalo vsem. ki na katerikoli način sodeluje- jo pri izgradnji socializma. Apelirala je na vse žene. naj delo nadaljujejo in se zavzamejo za pritegnitev onih, ki še danes ob strani gledajo na razvoj in pridobitve naše slcupnosti. Po programu so bile pogoščene pri- solne stare žene in vsi pionirčki s kru- hom, s sirom dn okusnim kakavom. Za- dovoljstvo je bilo na višku ter so pri- rediteljice proslave žele toplo zahvalo starih in mladih mamdc, 'ki so večkrat med izvajanjem sporeda bile ginjene do solz. Tri dni kasneje se je na množičnem sestanku izvršila oftvoriltev frontnega kotička s pojasnilom o težkočah nabave kotičkove opreme, ki jo je kolektiv Tovarne pohiš.tva prostovoljno izdelal po svojem trudapolnem delu, in o po- pomenu frontnih kotičkov. Nato je bil frontni kotiček svečano predan v upo- rabo članstvu, ki si ga je na prijazno povabilo takoj ogledalo in je ne glede na skromno ureditev pohvalilo njegovo oikusnosit. Istočasno je bila tudi odprta knjiž- nica z 127 knjigami. Trenutno je to zelo skromno število, ki pa se bo v najkrajšem času povečalo, kajti v to svrho je organizirana nabiralna akcija pri darežljivih prebivalcih terena, ki ve- činoma nikoli ne odkljanjajo svoje po- moči.Knjigc, ki so trenutno na razpo- lagi so bile 2ibrane na podlagi obvez- nosti članov in članic odborov vseh terenskih organizacij tako, da je vsak prispeval najmanj eno sodobno knjigo. F*ripomnili bi še, da mlečna kaihinja ki je svoje delo vsled pomanjkanja štedilnika za nekaj časa ustavila, po zaslugi tov. Ruprehtove, ki je dala že- lezje za štedilnik in sekretarja OF od- bora, tov. Volčiča, ki je štedilnik sezi- dal, s pričetkom meseca zopet nudi dnevno okrepčalo najpotrebnejšim otro- kom ftereoia. Pri gozdni upravi v Nazarju imalo vei novih udarnilcov Prejšno nedeljo je gozdna uprava Na- zarje skupaj s sindikalno podrudnico svečano proglasila 11 udarnikov in na- gradila 17 dobrih delavcev. Svečani proglasitvi so prisostovali tudi zastop- niki Gozdnega gospodarstva, področne- ga odbora goednih delavcev, predsednik OSS Celje in zastopnih KSS Nazarje. Predsednik sindikalne podružnice tov. Hren Anton je otvoril proslavo, nakar- je godba SKUD Vinko Simončič-Gašper zaigrala državno himno. Po igranju hi- mne je spregovoril in pozdravil delovni kolektiv zastopnik Gozdnega gospodar- stva, ki se je predvsom zahvalil udar- nikom in nagrajencem ;za njihovo uspešno in požrtvovalno delo pri iz- polnjevanju plana povdarjajoč, da naše- delovno ljudstvo odgovarja vsem kle- vetnikom Informbiroja s podvojenim delom, večjo storilnostjo, kar je tudi najboljši odgovor podlim intrigantom. Po pozdravnem govoru zastopnika. Gozdnega gospodarstva je tov. Golol> Otmar proglasil 11 udarnikov in sicer: Pavi Jože, Planine Matija, Piki Ivan,. PiJkl Anton, Bastl Alojz. Poznič Franc^ Slapnik Jože, Bele Anton, Bela Franc, Hren Anton in Strgar Jože. I. Nagrajeni so bili pa Pavšek Valentin. Cajnar An- ton, Venek Jože, Kokovnik Anton. Str— nišnik Anton, Semprimožnik Jakob I.-. Skvarča Vinko, Rinel Šttefan, Kobal Franc, Piki Franc, Pornat Alojz. Po- drižnik Jakob, Smodiš Anton, Remic Rudolf in Andrejevec Franc. V imenu Področnega odbora Celje je pozdravil delovni kolektiv predsed- nik tov. Verbič, kjer se je v svojem krakcm govoru tudi dotaknil sindikal- nega gibanja v bivši stari Jugoslaviji in danes, in Informbirojevske gonje proti naši deželi. Za njim je spregovo- ril zastopnik KSS Nazarje, ki je pred- vsem pozdravil udarnike in nagrajence, kateri največ doprinašajo k i.zgra;dnii socializma v naši deželi. Pred zaključkom svečane proglasitve udarnikov in nagrajencev je predsed- nik sindikalne podružnice tov. Hren Anton-udarnik prečital protestno re«o- lucijo proti notam Sovjetske zveze i« proti vsem klcvetnikom informbirojev- skih dežel, — katera je bila soglasno- sprejeta. V resoluciji delovni kolektiv fozd«e uprave Nazarje obljublja CentralBem« Komiteju KPJ in tovarišu TITU vso neomejeno ljubezen in globoko hvalež- nost naši herojski, junaški Partiji, ka- tera se junaško bori proti vsakemu po- izkusu revizionizma marksizma-lemini- zma od strani Sovjetske zveze in osta- lih informbirojevskih dežel. L. F. Drugo Jugoslovansko tel^mcvsnje repiacfuhtlvnih gUstcrih umetnikov od 20. do 27. novembra 1940 Vse kandidate, ki so se na osnovi pristopnice prijavili za sodelovanje na Drugem jugoslovanskem glasbenem tekmovanju in, ki izpolnjujejo pogoje v smi- slu pravilnika, obveščamo, da jim bom« dostavili potrdilo o pravilni prijaTi k tekmovanju. Potrdilo bo služilo kot legitimacija kandidata na tekmovanju samem, zato prosimo, da kandidati iToJa potrdila skrbno čuvajo Kandidati, ki so vložili nepopolno ali nepravilno izpolnjene pristopnice, prejmejo opozorilo, da pristopnice naknadno dopolnijo ali izpremenijo, nakar Jim moremo šele dostaviti potrdilo o prijavi. Zato je v interesu kandidatov, da zaprošene naknadne dopolnitve izvršijo takoj. Sekretariat or^anizacijskeia odbora II. jugoslovanskega glasbenega tekmo- vanja. FIZKULTURA V ffizkulturnem tekmovanju za prvenstvo sindikalnih pcdritinfc v letu 1949 bodo posamezne sindikalne podružnice prikazale rezultate svojega dela na področju fiikulture V predzadnji številki Celjskega ted- nika smo objavili razpis fizkultumega tekmovanja sind. podružnic v športu in telovadbi za prvenstvo v letu 1949. Mnoge sind. podružnice so v tem času izvedle dobre priprave kot n. pr. Tkal- aici hlačevine. kjer so imeli tekmova- mje v odbojki in atletiki. Tovarni emaj- lirane posode, kjer se pripravljajo obe- nem za svoj tovarniški naStop in tudi MLO Celje zadnie čase redno trenira odbojko v mestnem parku. Po doseda- »jih prijavah ostane samo ie nekaj sind. podružnic, ki za tekmovanje sploh mlso prijavile niti po enega člana. Ve- čina sind. podružnic pa hoče biti v svo- jem tekmovanju čim množičnejšc za- stopanih, tako je n. pr. prijavila sind podružnica OZKZ 20 odst. svojega član- •tva, MLO oblačilne delavnice 22 odst. Uprava cest 18 odst., Indtistrijski ser- vis 18 odst. itd. Vse te sind. podružnice eo pravilno razumele razpis tekmova- aja ter ga znale med članstvom pra- vilno tolmačiti, kajti t kolikor niso pri- dobili svoje člane, predvsem začetnike za tekmovanje v nogometu, atletiki, za teke in za ostale težje panoge, so vklju- čili svoje člane za tekmovanje v lažjih panogah, kot n. pr. za streljanje, v atle- tiki met krogle in bombe, pri telovadbi za proste vaje itd. Isto pa bi lahko čim množičneje nastopile tudi ostale sind podružnice, kar pa še ni izključeno, da ne bodo dosedanje število prijavljenih ee povečale. Da bo tekmovanje čim uspešneje so določeni v zadnicm tednu pred tekmo- vanjem redni treningi po naslednjem razporedu: Ponedeljek 10. okt.: Odbojka v mestnem parku od 15.30 dalje. Telovadba za ženske ob 19.30 v telovadnici mestne osnovne šole in Telovadnega doma v Gaber ju. Torek 11. okt.: Atletika (teki, skoki, meti) na Glaziji od 15. ure dalje. Te- lovadba za moške ob 20 v telovadnici mestne osnovne šole in Telovadnega _ društva v Gaber ju. ^ J Sreda 12. okt.: Odbojka v mestnem par- ku od 15.30 dalje. Četrtek 13. okt.: Atletika (teki, meti, skoki) na Glaziji od 15. ure dalje. Te- lovadba za ženske ob 19. SO v telovad- nici mestne osnovne šole in Telovad- nega doma v Gaberju. Petek 14. okt.: Odbojka v mestnem par- ku od 15.30 dalje. Telovadba za moške ob 20 v telovadnici mestne osnovne šole in Telova'dnegadoma v Gaberju. parku od 15.30 dalje. Sobota 15. okt.: Odbojka v mestnem Nedelja 16. okt.: Streljanje za Jožefovim^ hribom (mestno pokopališče) od 9. ur« dalje. Vsak dan n\ed tednom pa bodo sind. podružnice sporazumno med seboj do- ločile treninge v nogometu in rokometu na Skalni kleti in na Glaziji ob prilož- nosti. - OBJAVE OBVESTILO Mestni ljudski odbor, Poverjeništvo za delo Slandrov trg 5 obvešča, da ob če- trtkih za stranke ne uraduje. Ostale dni so pa uradne ure od 8 do 12. Uprava za delovno silo sprejema stranke vsak dan od 8 do 12 ure. Pravtako obveščamo \iprave podjetij, da morajo takoj prijaviti pismeno vse tečaje za kvalifikacijo, na odsek za strokovne delavske kadre pri Poverje- ništvu za delo. Odsek za strokovne kadre bo tečaje registriral nakar bodo šele poLnoveljavni. POZIV Direkcija državnega žitnega fonda, Filijala Ljubljana poziva vse KZ, ka- tere so vršile odkup žitaric v gospo- darskem letu 1948-49, da takoj dosta- vijo fakture zaradi izplačila in oddaje žita le Direkciji državnega žitnega fon- da oz,iroma mlinom ali Delegacijam. Na fakturah je naznačiti, da so to žitarice iz pridelka 1948-49 ter nave- sti v kateri mlin oziroma Delegaciji so bile žitarice oddane. V nasprotnem pri- meru brez navedenih pripomb fakture ne bodo priznane. Pravtako obveščamo KZ, da za žita- rice, ki so odkupljene od nove letine 1949-50 ne izstavljajo nikakih faktur FiUjali žitnega fonda, pač pa samo Od- kupnim podjetjem, ker edino Odkupna podjetja fakturirajo žitarice Filijali 2i- tofond Filijala Žltotand dr. Cvrtila Marijan, Stanetova ul. 21-11 Nedeljska zdravstven« služba: 9. okt. OGLASI--- Telovadno dnoštvo Sv. Peter v Sav. dol. priredi svoj prvi telovadni nastop v nedeljo 9. oktobra ob 15. xu-i. Ker so ugodne prometne zveze pri- čakujemo, da bodo sosedna drioštva pod- prla s svojo udeležbo najmlajše društvo v okraju. Po nastopu bo prosta zabava. Sode- luje godba na pihala in plesni orkester. Rudnik rjavega premoga Pečovnik pri Celju razpisuje tri službena mesta pod- ročnih miličnikov v starosti od 22—35 let. Interesenti s čisto preteklostjo, naj se čimprej javijo odnosno vložijo to- zadevno prošnjo na Upravo rudnika Pečovnik. PRODAM dobro ohranjem moški zim- ski plašč, ženski plašč, nove ženske smučarske hlače in nov ženski polu- ver. Videti Cret 42. PRODAM 500 kom. zidne opeke. Naslov v upravi CT ZAMENJAM dvosobno stanovanje na Pohorski cesti za enako v mestu. In- formacije Pohorska cesta 11 (pritličje) ESPERANTO! Prijavite se v tečaj za mednarodni jezik, ki bo v zimskih mesecih. Prijave sprejema Oraženi. Gledališka ul. 9. Prireditev v čast Tedna matere in otro- ka bo r DID-u v Gaberju v nedeljo 9. okt. ob 15. uri. Vabimo Atariše oskr- bovancev, predstavnike množičnih or- ganizacij in oblasti. BRZOTURNIR V HRASTNIKU Sindikalno šahovsko društvo Rudar v Hrastniku je priredilo svoj redni me- sečni brzotumir za prvenstvo v oktobru. Turnirja se je udeležilo 13 igralcev. Zmagal je Kladnik, ki je dobil vseh dvanajst partij, sledijo Kolman in Ma- rintko K. 10, F. Gregi 9 in pol. J Kačič 9, Zavrašek 7, Ojstršek C, A. Marinko 5, Dolanc in Veštl 3 in pol, Martinčič 2 in pol Spojan 2 in A. Ravnikar O točk. Kladivar (Celje) : Sobota (Murska ^ Sobota) 1:0 (0:0) . V okviru kvalifikacijskega tekmova- mja treh mladinskih moštev je naša mladina imela preteklo nedeljo druge- ga predstavnika Štajerske Soboto iz Murske Sobote. Enajstorica je odšla na pot precej okrnjena brez Leskoška, Haj- ligštajna ter Belcerja II. Druga dva sta izostala upravičeno, medtem ko je pr- vega brez vednosti odbora poslal OSS v Beograd na tekmovanje v odbojki. S tem je bilo moštvo zelo oslabljeno, ter ranjeno na najbolj občutljivi točki, to je v golu. Fantje so zaigrali z veliko volje ter borbenostjo ter bili kljub težkemu te- renu v prvem polčasu v premoči. Tu je zabil z glavo Marinček popolnoma regularen gol, ki ga pa sodnik verjetno zaradi ostre ter nedisciplinirane publi- ke ni priznal. V drugem polčasu so se vrstili napadi Sobote na celjski gol, to- da vratar Hrastnik je ubranil nekaj Eclo nevarnih žog ter tako rešil sigurne gole. Edini gol dneva je dosegel Kla- divar po Gučeku, ki je iz nenadne si- tuacije poslal žogo mimo jprečke v mre- žo. S to zmago je mladina Kladivarja potrdila, da spada v slovensko ligo, ka- tere vstop ji je že skoraj zagotovljen. Upajmo, da se bodo fantje v povratni tekmi še bolje odrezali. Urojuj« uredniiki odbor — Odgorond urednik Lojz« Jure — T«l«fon 7 — C«lj«, TirtOT trg 1 — Tiric Celjsko tiskamo