12. štev.
v Murski Soboti, dne 5. junija 1921.
Poštnina plačana v gotovini.
II. leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
v MURSKI SOBOTI, Lendavska ulica št. 61.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·—
Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2 kroni.
NAROČNINA: ZA	CELO LETO	— 80	K
ZA POL LETA —   —   —  —   —          40	K
ZA ČETRT LETA	—	—	—	— 20	K
ZA 1 MESEC — — — — — 7	K
Lejpo, dobro i slabo.
Poslánec g. Klekl je dné 10. mája t. 1. v svojem prvom govori v orsačkoj hiši iz globočine lübézni zajimo rečij. Zdigno je svoj glás proti centralizmi. Pobijo je plán ustáve (alkotmány), šteroga je vláda večina skovála. Omeno je zložnost i harmonijo, kritiziro kancelparagraf, povdaro potrebo verske vzgoje v šoli, čüdo se klerikalizmi, gučo je od lübézni, od krščanske morále, od naklonjenosti bogácov proti siremákom, od strpnosti (potrpežlivosti), od predpravic ništerni stanov proti drügim, bráno autonomistično stališče, pokazo na nezadovolnost našega lüdstva, zahtevo je versko slobodnost, zavzeo se za menšine, gučo je od uradništva i naši vučitelov, bráno je verske šole i pope pa je naprej-prineso drüge se lepou glaséže rečij.
Lepo je gučo v parlamenti. Priznámo njemi dobro volo na jeziki. Nikak pa nemremo razmeti njega v dejánji. Záto bodi sledéče pokázano na ništerna činejnja, brezi da bi šteli koga razžaliti ali komikoli kakši kvár želeti.
Bilij so časi, gda je g. Klekl evangeličance ne mogo trpeti. Trepeto je pred socijáldemokrátskov vogrskov vládov. Bojo
se je bolševikov. Podpiso je prej Vogrom leta 1919. pogodbo za autonomijo naše Slovenske krajine i nás s tém Vogrom odo. Bolševiki so njemi „Novine“ komunizirali. Záto so bilij bolševiki njegovi najvékši Sovrážniki. I nej dugo, pa je prišla priložnost obračuna. Sam Tkálec ga je povábo, naj bi pomágo pri vstáji proti bolševikom. Bojo se, odklono i odbežo je. Njemi je nej trbelo Tkálcovi milijonov, za štere bi znábiti v ogen po njé mogo iti- On je ráj šou v lüfte strelat v zagvüšnosti, da od njega podpisano blájženstvo vogrske autonomije zná več vredno postáti. Poleg toga pa lehko čisti ostáne, se ne zbláti. Reberija grofov Sapáry, Battyányi, Strükh s pomočjov major Györy, vládnoga komisára Tkálec za dobre kšefte mládoga Benka, Voglera i drügi je minola. Zapelani slovenski soldáki pa so v pregnánstvi strádali, nedužni so trpeli. Düševni voditeli so brez slejda odpotégnoli, Tkálec „Vojvoda“ se nindri okoli vozo, ml. Benko i Vogler pa sta z lifranjom blága prek Mure bolševikom pomágala. 
Prišla je zasédba Prekmurja, od vnogi pričákana osloboditev. Nastavo se je „prekmurski parlament“, v šteroga so sami Kleklnovi lüdjé pozváni bilij. Domačinom nejklerikálnoga mišlenja so dveri pokázali. Prvi Civilni komisár je na tanáč Kleklnovi
zavüpnikov naše notároše vö slüžbe porino. Trštvo z jabokami i drügim sádom je zavüpo v glási švércarov stojéčim lüdém. Od dobička pri tej kšeftaj je tüdi g. Klekl 50.000 K zgrizkov dobo prej za siromaške dijake.
Tihotápstvo je cvesti záčalo. Naednok so popovske zadrüžne baute z zemle zrasle. Aprovizácijo so v roke dobile i so fest kšefte mele. Na vsakše slüžbeno mesto so po vsemogočnoj voli Klekl-na brezi pitanja tüjinca vteknoli, ki so poleg rédne pláče dijete vživali. Domáči človek je samo iz milosti Klekl-na slüžbo zadobo a brezi dijet. Zgodilo se je, da je eden domačin — za več sposoben po svoji navčenosti i izküšnji — v slüžbo stopo kak navaden pisáč pri ednoj oblásti v Soboti. Na trétji dén pa je žé okoli 25 dolincov s pismom od Klekl na v kancalajo té oblásti prišlo i so zahtevali v iméni vsega našega prebiválstva (?), da se more té pisáč taki iz slüžbe odpüstiti, ár je nej Klekl-novoga mišlenja i prej celo komunist. Taki namesti iz slüžbe odpüščeni se je po tridnévnoj preiskávi, vendar na miloščo Klekl-na ali za žene i decé volo nezáj v slüžbo pozvo. Klekl je eti delo v sporazmenji z oblastnimi predstojniki milostivnoga popovskoga kopita. Za gerente so si navékše svoje podvržence postavili. Ništerne njim nej povoli lüdij
LISTEK.
Právda inda in zdaj.
Právda, té fundament celoga živlenja, do nikše mére sakši človek razmeti in znati more. Či edna právda duže cajta v enom kráji láda, té se jo sakši človek žé navčij brezi posébnoga trüda. Živlenje človeka samoga žé v to prižené.
Mi smo prvejšo vogrsko právdo, štera je valála eti v Prekmurji, dokéč so nej naši bratje prek Mure prišli, žé zadosta poznali. Ár smo mogli po njej živeti duga leta. Istina je, ka so Madžari sami nej meli porédi napisane právde v svojih bukvaj, kakti to zdaj vidimo v novi právdi, a dugolejtni žitek pod vogrskov právdov nás je žé návčo na vsefelé példaj v živlenji.
Zdaj valá eti v našoj krajini nova právda, štero so naši bratje vpelali, gda so prišli. Či tüdi nonč smo nej vöspoznali té nove právde, edno smo včasi vidli, ka zdajšnja právda v bukvaj je lepo po rédi napisana. Idi k biroviji, fiškáliši, kr. notároši po tanáč, sakši si poglédne v bukva te ti dá tanáč. In tanáč je vsigdár glihen za tisto stvár, eden dokáz, ka je zdajšnja právda stálna, gvüšna.
To novo právdo nam je nikaj tüdi potrebno znati. Lepo je od gosp. dr. Leskovca, fiškáliša v Dolnji Lendavi, ka piše v »Novinaj« od zdajšnje
právde. A to njegovo pisanje je nej za nenavčene lüdij, je prevčeno in preveč široko. Od toga se nika nemremo navčit.
Záto mo mi zdaj v »Prekmurskom Glásniki« pisali od nove právde. Nej sploj cejlo právdo, samo telko, kelko sakši človek znati more, ka njemi nede trbelo za sakši poseo ili v kancelajo po tanáč in plačüvati.
Pri tom pa mo pálik samo tisto od nove právde vöpisali, štero je nači, kak pa je bilou za Madžarov.
V takšo formo mislimo, ka mo dosta odpomogli k tomi, da Prekmurci spoznamo novo právdo, po šteroj se zdaj naš žitek sodi.
*
Maloletnost in polnoletnost. Sakši človek, moški kak ženska, postáne polnoleten, to je dobi lejta, gda spuni 21. leto. Dokéč nema 21. lejt, je maloleten, té má varuha (tutora). Kak varuh je nájoprvim oča maloletnoga ; či nega očeta, da je mertelen ali pa je dete nezákonsko (fotiv), té birovija, kak varstvena oblást (árvaszék) tutore postávi, ali mater ali koga drügoga. Po novoj právdi nega veškoga tutora, liki sakši maloleten svojega tutora má.
Varstvena oblást jesteje birovije v Murski Soboti pa v Dolnji Lendavi, za küplenice, gda maloletni odájo, pa okrožna birovija v Maribori.
Tüdi deklica do 21. leta maloletna ostáne, tüdi či prvle k moži odide. Za Madžarov je bilo, ka maloletna deklica, gda je k moži šla, je polnoletna grátala. Zdaj toga nega, deklica tüdi kak žena, maloletna ostáne, dokéč ne spuni 21. leto, tečás je njéni tutor njéni oča, nej pa njéni mož.
Maloletni sin, kak tüdi maloletna hči se lejko zdáta, či oča živé in on v to dovolenje dá. Za to dovolenje nej trbej odobranje od árvaséka. Či pa oča ne živé, té pa more mati ali tutor maloletnoga svojo dovolenje za zdávanje dati pred árvasékom ter more to dovolenje árvasék potrditi. Nači dovolenje nej veljávno, tak dvá zdániva sta po právdi nej zdániva, deca so fotivje, šteri po oči nikše erbije nemajo.
Na sprotoletje se več tákših zdávanj v Prekmurji zgodilo, gde po právdi so nej zdáni, posébno v okolici Gornjih Petrovec. Či se je eden maloleten zdávo, šteri nema očeta, pa je dovolenje tüdi nej dobo od birovije za to, té njegovo zdávanje nej veljávno. In to má lejko velki kvár za njega ali pa za njegovo deco poleg erbije. Záto, či se je tákši slučaj pripeto pri šterom, naj ide zdaj ešče na birovijo, ka njemi birovija potrdi zdávanje za nazáj, té je vse vrédi.
Kak pa si té pomágamo, či bi ščéli enomi ali drügomi »lejta küpiti«, to je ka maloletni juš polnoletnih dobij prvle, kak spuni 21. leto ?
(Dale.
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
5. junija 1921.
drügoga mišlenja so dáli duge mesece internirati v Ljubljani.
Gda je v jesén leta 1919. ministerski tanáč v Belgradi Prekmurcam autonomijo dovolo, da bi na čelo naše kradne gouverner pozvani bio, je Klekl od toga nej čüti máro, ka bi v Prekmurji kakši vékši gospod od njega sédež dobo. Bojo se je, ka bi znao té gouverner gospodam hamičnoga kopita na prste glédati i bi on nej mogo duže milosti svoje peršonske zdüje, talati i vkraj jemati. Klekl, Sever i ništerni drügi, bodisi od Klekl-Berbuč-Sever-ove spekulativne modrosti presvečeni ali oslepleni so vodili ali poslali deputácijo prek Ljubljane v Belgrád zatogavolo, da v iméni Prekmurcov protestirajo proti sklepi ministerskoga tanáča i so trdili, da Prekmurci neščejo autonomije i njim nej trbej govuernera, ár že tak zadosta slüžbenikov májo. za štere bode moglo lüdstvo plačüvati. I glédajte, tém gospodam se je posrečilo doségnoti, ka so namenili.
G. ml. Benko je dobo monopolno trštvo z živinov v roke za celo Prekmurje i ešče gnes dén té kosmáti rép klerikálcov v rokaj drži. Vsi naši drügi živinotržci so od njega odvisni postali. Za Prekmurje se je šolski tanáč gorpostavo. Za kotrige šolskoga tanáča so si postavili : Civilnoga komisára s šolskim inšpektorom, šést d ü h o v n i k o v, g. Severa i dvá vučitela; to je tak kak inštitucija kakšega kloštra. Da je g. Klekl pri tom šolskom ravnanji svoje prste zmes meo i je tüdi kotriga toga tanáča, se obsebi razmi. Klekl-nov Pomočnik Sever, gerent v Dolnji Lendavi, ki je pred poudrügim letom s práznimi žepi esi prišo, si je v tom cajti telko penez spravo, da se gnes med bogáce računa. Kak pa je to mogoče? Pitajte g. Klekl-na ! Klekl nam je hválo navrženo porcijo na vino, štero more Prekmurec pláčati, ki vino pijé, pa nej Stajarec, šteri vino pripova. Za cajta toga blájženoga Klekl-novoga ravnanja v Prekmurji so ništernim mane z nebés kapale ; prilike na želo tüdi lehko povemo. Spominajte se samo na tistoga čestnika ki je volilne kroglice po cesti toro. Da bi Sobota nej mogla s Dolnjov Lendavov vérstveno konkurirati, je naednok zaspála železnica Sobota—Hodoš. I križi boži, zapreti smo postali od vsej krájov, navézani na Dolnjo Lendavo.
Nej za edno, nej za drügo, nej za carino, štera nás davij, nej za delavce i nej za stou drügi občni potrebščin se je Klekl brigo. Gda njegove „Novine“ najbole kričijo za pravice siromákov, té on v istini „milostivne“ grofe boža. Klekl gučij od striplivosti med verami, plemeni, stanovi? On, ki z „Novinami“ zmérom ednoga proti drügomi dráži i vözošpila, on vüpa od lübézni do bližnjega predgati? On, ki drži za svojo najvékšo dužnost, da bogáce bráni, grofe v obrambo jemle i od. toga nonč čüti nešče, či pravičen človek na tou káže, da komi je potrebno, ka na priliko eden pop 40 plügov grünta má, ka od fárnikov šonke, zrnje, predivo i delavce pobira, ka 68 m3 drv na leto od grofa dobi, od orsága pláčo vlečé i zvüntoga za vsakši drügi poseo pláčo jemlé. Stou drügi lüdi pa okoli njega v velkom siromaštvi živé. I tou vse nej zadosta. Znájdejo se od obečani nebés na ovom sveti natelko oslepleni i zapelani lüdjé, posébno ženske, štere či kokvača 8 piščancov má, te od tej 5 düševnomi pastéri darüje, najlepšo šunko plebánoš dobijo,
ešče prásce, méd, oli itd. Tou misli g. Klekl za lübézen do bližnjega. A či siromáki se kakša nevola pripeti, na priliko da pogori, naj ide k takšim bogácom i vido bode kelko podpore dobi — navádno düševni trošt, ka nikaj ne vága i ne povnoži ali pa ga očiverijo, zakaj je nej bole pazo.
Ka valá ešče tak lepi guč poslánca g. Klekl-na v parlamenti, či se šérom slejde nasprotnoga činejnja vidimo. G. Klekl nam naj pokáže i dokáža, ka dobroga je dozdaj za naše lüdstvo spravo ! I mi bodemo prvi, ki priznamo hasnovita dela tüdi političnomi nasprotniki. Pribiti pa moremo na tom mesti dejstvo, da je nezadovolnost našega lüdstva od časa zasédbe naprej od dné do dné bole rásla. Pa se čüdivate tomi ? Či smo takše ravnanje meli, kak smo to predstojéče popisali, da je korupcija živela, da se tihotápstvo razvijalo, da je zamázano trštvo cvelo, da so se poedni protežirani bogátili, te je moglo jezero drügi v tém vékše siromaštvo plüžiti. Je to lübézen, je to krščanska i morála, je to naklonjenost bogácov proti siromákom, je to strpnost med lüdstvom od štere g. Klekl gučij ? Nej, to je razvüzdanost, to je velka narédnost i to je autonomija, štero si g. Klekl želi, za štero se on tak bistro bori. On bi nam rad dale ravno, tak kak njemi je to dozdaj mogoče bilo. Napinjeni gospodje ! Krava, štero ste dozdaj dojili, si nede duže z répom povolno müjé gonila, liki brsne i pejne tak, ka vsi k vrági odidite z i izdobičári vréd. Radosti „Novin“ pri prihodi ekskrála Károla na Vogrsko so se madžaroni i izdobičári rávno tak veselili, kak opoziciji poslanca Klekl-na v parlamenti. To so velki peršonsko-politični uspehi sleparije brezi konca i kraja. Ki k tomi ne ploskajo, se od „Novin“ za bolševike zoštemplajo. I konec komedije ! Multi sunt vocali — pauci electi.
JDS
PISARNA
(kancelaja) Jugoslovanske demokrátske stranke se je odprla v Murski Soboti, tam gde je glávna trafika bila poleg evangeličanske cérkvi. V toj kancelaji se tüdi nahája reditelstvo novin „Prekmurski Glásnik“. 
Slüžbene vöre
dnévno od 8. do 12. in 2. do 5. — Pisárna JDS dá brezpláčne informácije !
Čestnik JDS kancelaje má dužnost vsakšega človeka prijatelsko poslüjnoti v kakšemkoli dugovánji. On more vsakšemi z najbogšim tanáčom na roko iti i pomágati po navodilaj domáčega vodstva partáje. Záto se vsákojačke pritožbe (krivice, nevole, brige) i vsefelé drüge peršonske i občne zadejve i pripetnosti vréd správijo po informáciji čestnika ali pa se vodstvi partáje v rešenje predložijo. Vse brezplačno, v prvom cajti tüdi za nejkotrige partáje.
Pristopite k organizáciji JDS !
Vküpdržánje je moč ! Zdaj priložnost mámo se zdrüžiti v demokrátskoj partáji. Tak v bodočnosti lehko dosto dobroga doségnemo. Za kotrigo Jugoslovanske demokrátske stranke se lehko priglási vsakši j moški i vsakša ženska više 18 let starosti vsakše vere, vsakšega pozvánja, stána i 
plemena pa bodisi siromák ali bogátec. Vsakši je demokrátskoga mišlenja človek, ki pripozna pravico, da moremo vsi živeti, ki sprevidi svéto dužnost, da se poleg svoji peršonski potrebščin more tüdi za sküpne dugovánja lüdstva brigati, predvsém za našo novo domovino i za naše posébne sküpne domáče potrebščine. Naj se zglási i pristopi k organizáciji JDS ! Vsakša rédna kotriga pláča za tekoče leto 10 kron v kaso partáje i 4 krone za notripisanje proti potrdili. Ka bodo razmeti bogatejši lüdjé to takšo po svoji dobri voli preplačüvali se obsebi razmi, ár se s tém zozida fundament za najprimernejšo politično-vérstveno organizácijo v Prekmurji.
Naročite „Prekmurski Glásnik“!
Dopisi za té novine se v pisárni JDS prevzemejo. Rávno tak vsakšeféle priglášenja z rečjov i tüdi cejna za novine (naročnina).
Držávna krajevna zaščita dece in mladine v Murski Soboti.
Ministerstvo za socijálno politiko v Beográdi, odelenje za zaščitu dece in mladeži, jé odredilo, da se letos vrši po celi držávi
dečji dén,
t. j. dén, šteri naj bo posvečeni zbiranju, dárov za revno deco in mladino. Določo se je té dén za cejlo držávo enotno na
5. junija 1921.
Držávna krajevna zaščita dece in mladine v Murski Soboti je sklenila, da prirédi dén 5. junija t. 1. v hasek sirot sodnega okraja Murska Sobota s tem, da se bo po vsem sodnom okraji s sodelovanjem učiteljstva, dühovščine in uredništva ter vsega lüdstva pobiralo po posameznih občinaj, župnijah in šolskih okoliših (poverjeništvih zaščite) penezne prispevke, šteri se bodo koncentriali v blagajne zaščite.
Nebhodno potrebno je, da se v denéšnjih časih posvéti najvékša pozornost in briga za napredek naše mladine, obstoj in okrepljenje naše dece. Mladina je ponos národa, pa tüdi prihodnjost tega. Da se more deco, posébno revno, obvarovati propáda in jo obdržati na površini življenske sile, je naša držáva ustanovila po vsej držávi takzváne držávne zaščite dece in mladine, štere namen je, podpirati sirote bodisi z penezi, bodisi z oblekov in obütelom. Ustanavljajo se dečji domovi, sirotišnice, domovi za pohabljence vojnih invalidov in drüge dobrodelne naprave. Namen vseh te institucij je, meti pred očmi blaginjo in procvit mladine.
Podpore stánejo držávo ogromno penez, a kjub tomi je držáva vedno priprávljena, dati ešče več, pa to ni vselej mogoče. In da se poskusi, kelko je v našoj kraljevini med lüdstvom samim zanimanja in skrbi za lástno mladino, je odrédila vláda da naj lüdstvo tüdi samo enkrát pokáže, kelko ceni svoj vüp in nado.
V Murski Soboti se je določilo za té dén sledéče :
1. Ob pol 8 zjutraj zbirališče dam in sodelujočih oseb v sobi 17. okrajnoga sodišča v svrho navodil glede pobiranja.
2.	Od 8. vöre naprej do 16. vöre, t. j. do 4. popoldne jávno nabiranje Penezni sredstev po vsem mesti.
3. Ob 4. vöri popoldne sestanek vseh dam, ki so pobirale, v poslopji okrajnoga sodišča, kjer se bodo oddale vse nabráne vsote.
Sl. občinstvo se opozarja, da so upravičene zbirati denarne darove na ta dan samo gospodičine,
5. junija 1921.
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
ki bodo imele legitimacije, izdane od tukajšnje zaščite. 
Pripomnimo, da se bo pri mesečnim podeljevanju podpor za revne otroke oziralo v prvi vrsti na one občine in šolske okoliše, ki se bodo izkazali z uspehom našega poziva, izdanega separatno pismenim potom,
Apeliramo na vsakoga posameznoga, predvsem pa na imovitejše, da se za blagor revnih otrok s kar največjo vsoto odzovéjo prošnjam nabiralk.
Enako naj store vse občine in vési pričakovati bo lepi uspeh.
Dopisi.
Društvo prekmurskih Slovencev v Ljubljani. Vem, da bo iznenadil ta izraz mnoge logično mišleče prekmurce in na prvo slišanje povzročal eventuelno ešče slabe sklepe, toda brez stráha, ne bode s tem zlorábljeno poštenje Prekmurcev v ni kak sem oziri. Čisti nameni nás vodijo, lübézen do naše lástne grüde, lübézen do našega prekmurskoga lüdstva je povzročala ta stopáj in rodila ta uspeh. Dén do dnéva se nás námreč več zbira iz Prekmurja v središči naše ožje domovine, v Ljubljani, ki pa smo vsi poskušali težkoče prvi dnévov nepoznánoga krája, posébno v denéšnjih razmeraj. Záto ščémo pomágati novoprihájajočim.
Namen društva je torej, — ki pa se samo v širšem pomeni besede lehko imenüje društvo, ker ešče dosedaj nema pravil in dovoljenja od merodájni faktorov, — vzgojitev medsebojne lübéznosti, podpiranje článov, posébno pa podpiranje,
—ampak izkljüčno v privátnih zadevaj,
—	potom pojasnil tisti Prekmurcev, štere živlenske razmere v Ljubljano prisiljüjejo.
Obrnite se torej z zavüpanjom na podan naslov v vaši privátni zadevaj in društvo vás bo informiralo. Obenem pa prosimo, da se pritoži poštnina za odgovor v znamkaj.
Ljubljana, dne 22. V. 1921.
Društvo prekmurski slovencev Ljubljana, deželna bolnica.
*
Dolnja Lendava : Gerent Sever iz Dolnje Lendave je dao izdelati v Celji dve krasni diplomi za poslanca Klekl-na in civilnoga komisára Lipovšeka. Župáne, ki so se nej ščeli podpisati na diplome, je Sever presilo.
Civilni komisáriját v D. Lendavi se misli opüstiti ; sprejmite zato protest 40.000 prebivalcev, šterim se misli napetati pot 40 km samo, da dobi Sever prostejše roke in bo ugodeno njegovi samopaštrosti. Či je lüdstvi prav ali nej, zato se Sever in Klekl ne brigata, za lüdstvo zadostüjejo lepe besede. Prav právijo kmetje: »Oblübljajo nam vse, a dájo nam nič«.
Vüpamo, da so ti gospodje, ki so delali samo za svoj lástni hasek, do gospodárili.
NOVICE
Okrajno glavárstvo. Ministerstvo v Beográdi je odločilo, ka se od 1. junija 1921 nadale Civilni komisáriját v Murski Soboti imenüje okrajno glavárstvo. S tem je zdaj eti pri nás tak, kak indri v Sloveniji. Prošnje in vloge je torej adresirati na okrajno glavárstvo v Murski Soboti,
V razmevanje. V našoj notici obrtnih listih g. Severja ščéjo ništerni videti špico proti civilnomi komisarjáti, posébno proti referenti obrtne zadeve g. dr. Bratini. To mišljenje je ščisto napačno, kak žé tüdi na drügom mesti pišemo. Zdajšnji gospodje na civ. komisarijáti nadvsakši dvom zvršeni in nepristranski, posébno tüdi g. dr. Bratina kak refenent za obrtne zadeve.
Severovi obrtni listi. Kak smo zvedli, je g. Sever za cajta, da je v Murski Soboti za civilnoga komisára g. Lipovšek, samo en obrtni list dobo za obrt, štera je prosta in jo lejko vsakši dobi, drüge obrtne liste, kelko jih má, so od prvle.
Vogler Rudolf je iz voze vöpüščeni, ár je njemi dokazano, ka je veliki prijátel Jugoslávov in da je bio na národni svétek tak pijáni, ka je nej znao, ka je gučo.
G. Mikeš Ivan iz Sv. Jurija. Vaš odgovor v »Novinaj« poleg Vašega g. školnika nam nika ne imponira, ár ste nej z ednov rečjov potrli tisto, ka smo mi pisali od toga gospoda. Či nam dokážete, ka je nej bio komunist in je nej odbežo iz Madžarske, da je komunizem bukno, té mo popravili naše pisanje.
Tájniški tečáj v Murski Soboti se začno 30. mája, na šteroga se vpisalo blüzi 30 prekmurski učencov. Tečáj je odpro civilni komisár za Prekmurje g. Lipovšek, ki je z lepimi rečámi raztolmačo, zokaj so potrebni tájniki. Potrebni so pa záto, ár naši rihtarje ne razmijo dobro po pismenom slovenskom jeziki i za toga volo tüdi ne morejo dobro spunjávati svojo slüžbo, pa cilou nonč nemajo cajta vse tisto pismeno delo spunjávati, kelko je potrebno. V sobočkom okraji 25, v lendavskom pa 11 tájnikov bode postávleni.
Železnica Ljutomer—Maribor bi mogla začéti voziti s 1. t. m. Kmetovje v Austriji pa so na glás dáli, ka do strelali na cug, či de vozo. Naša držáva de en tao Austrije, gdé pela železnica Radgona—Špilje, zaobsédla, či do zablodjeni lüdjé v istini na cug strelali. Za pár dni de železnica žé vozila.
Predstáva. Dné, 11 junija v suboto večér ob 7 vöri prirédi meščanska šola pri Dittrichi gledališko (teátersko) predstávo »Skrb in Smrt« — v trej činenjaj s popevanjem. Natančneje na plakátaj.
Tolvaj pismonoša. V Beltinci soraretirali pismonoša, kak právijo, je odpiro pisma iz Amerike in doláre vö vkradno.
Nekaj čüdnoga. Na goričanskom košta i ena flaša, to je 5 deci, čarnoga piva 10 koron, pito sem oštarjáša, gdé on tisto pivo küpüje, da jo lejko za 10 koron odávle, či pa žé notri v Murski Soboti v Dobrajovi oštariji ena telikájša flaša 12 koron košta. Oštarjáš mi povej : »Mi pivo küpüjemo — pri Dobraji v Murski Soboti.« Pač škoda je, da nemamo v Murski Soboti nobenega uráda zoper navijanje cen.
Demokrátska partája v parlamenti 96 követov má, klerikálci, kcoj sliši tüdi g. Klekl, pa 23. A klerikálci, kak lejko čtete v »Novinaj« znájo se napünjati, demokráti pa delati. Mi známo, ka klerikálci v Beográdi nika ne valájo, tak tüdi g. Klekl nej.
Tatvina s tlhotápstvom zdrüžena. Preminoči tjeden so 4 pojbje tihotápili v Austrijo 4 teleta. Pri tem pa jih je zagledno neki financar in jim teleta odvzeo. Té teleta so se na jávni licitáciji odala. Ednoga iz med teh je küpo ošterjáš Gutman v Cankovi, šteroga je ščeo ob priliki otvoritve gostilne zaklati. Ker pa ga slučajno nej nüco, ga je püsto ešče v štali. Gda so oškodovani to zvedli so se dogovorili in vkradnoli loga teleta ter v tihotápili zopet enkrát v Austrijo, gde so ga odati za 4000 kron nemške valute, Drügo jutro pa je prišlo to orožnikam na sled in so pojbe dáli tá, gde se bodo mogli zagovárjati.
SOKOLSTVO.
Okrajni izlet murskega sokolskoga okrožja v Gor. Radgono je odložen na nedoločeni čas.
Izlet mladine murskega sokolskega okrožja je določen na 12. jun. 1921. v Radence.
ODBOR.
POLITIČNI PREGLÉD.
JUGOSLÁVIJA. Delo poleg ustave v parlamenti v rédi naprej ide. Ustáva de do konca toga meseca sprejéta, nato se záča rédno vérstveno delo. — V Parizi je 28. preminočega meseca je nevčakano mrou, zavolo srčnoga šlaga naš poslanik dr. Vesnič, šteri preminočo leto je bio tüdi naš ministerski predsednik. Bio je veliki diplomát in njegova smrt je za nás velki kvár. — Granica naše držáve proti Itáliji je določena po granični komisiji. — Kak se nam iz Beográda poroča, je določena naša granica na Koroškem do Dráve, zasedli mo té tao Koroške v krátkem cajti.
AUSTRIJA. Glasüvánje za zdrüžitev z Nemčijov je na Solnogaškem skončano bilo preminočo nedelo proti voli velike in male antante. Pričakovati je, ka do Jugoslávija in Čehoslovaška zasedla véčje tále Austrije, Madžarski pa de v nikšo formo ostala zapádna Madžarska, štera bi po mirovnom
Veliko senje v Ljubljani 1921.
Kmetijski oddelek.
Od 13—24. augusta t. l. se vrši v Ljubljani kmetijsko-industrijsko in obrtno vzorčno veliko senje, na šterom bodo zastopane tüdi vse kmetijske panoge naše Slovenije, in kolikor bodo razmere dopüščale, tüdi drügih pokrajin naše držáve.
Kmetijstvo bo na tom velikom senji tvorilo posében oddelek zase, ter bo vsebovalo kmetijske pridelke in izdelke iz Slovenije vkljüčno Prekmurje. Záto se zgradi posében pavilon in sicer na sküpnom prostori pod Turnom (Tivoli) ob Gosposvetski cesti proti Šiški.
V kmetijski oddelek bodo spádali sledéči izdelki in pridelki :
1. Rázna vina, in sicer: a) grozdna návadna vina, b) različna sádna vina šampanjec.
2. Špiritozne pijače.
3. Drože umetne kvásne glive.
4.	Méd, medica in vosek.
5. Marmeláde.
6.	Kavina nadomestila.
7. Testenine.
8.	Sir in maslo.
9. Olja (tikveno, laneno, solčnino itd.)
10.	Rázna deteljna in drügo semena.
11. Različni drügi poljski pridelki (graj, zelje, konoplje) :
12.	Predivo in njega izdelki.
13.	Sühe gobe.
14.	Mesnati izdelki (kolbáse, salami, gnjati).
15. Vsakovrstne manjši kmetijsko-industrijski izdelki (kosé, žage, sekire, poljsko vinogradsko in sadjarsko škér t. j. škárje, noži, krtače, mehovi, pilnice, pumpe, lopate, krampi, vile itd.
Vse to bo uredil posében s tem od poverjeništva za kmetijstvo in od kmetijske drüžbe pooblaščeni odsek, ter je tozadevne prijáve doposlati naravnost kmetijski drüžbi v Ljubljani.
Da se more določiti v to pravočasno primerno obširni prostor za vse razlavljalce, je potrebno, da posamezniki ali krajne korporacije priglaše svojo udeležbo čimprej, naznanivši razstavlani predmet in množino ali obség istega.
Ker postávi tozadevni pavilijon velesemenski konzorcij, bo treba seveda pláčati za vsak uporabljeni razstavni prostor v notranjem tega paviljona 300—500 K za m2 za ves semenski čas.
Z ozirom na posébno važnost bodočega našega vinskega in sádnega trga bodo mogli biti na tom velikom senji zastopani vinski in sádni pridelki iz vseh nájboljših krajev naše Slovenije in sicer prav izdatni množini.
V direktivo vsem razstavljalcem bodi omenjeno, da pridejo od vin v poštev samo brezhibna, stára in nova, bela in rdeča vina prvovrstne kakovosti. Od tega razstávljenega, oziroma v prodajo ponüdnega vina, mora imeli večjo množino na razpolago, da more sklenili z morebitnim reflektantom zaželjeno küpčijo.
Te prirédbe se námreč ne sme smatrati kak običajno razstavo, na štero se pošlje samo vzorcev na ogled ali poskušnjo, namreč kak senje v velikem obségi, na šterem se more nüditi interesentom veliko množino ráznovrstnega blága ter z njimi direktno sklepati poljübne küpčije.
Naj skuša torej vsakdo po svojih močeh sodelovati pri tem važnem podjetji, da se pokáže zlásti tüjim, inozemskim udeležencem, kako in s kakšimi pridelki je naša Slovenija oblagodarjena.
NAZNÁNJE.
Podpisani Bagár Iván iz G. Petrovec naznánim, da sem dne 23. mája 1921. küpo cejlo premoženje Smodiš Kálmán posestnika v Stánjovci. Naznánim tüdi, da ne bodem pláčo nikšni dugov, štere naredi imenüvani odávalec po dne 23. mája t.l.
G. Petrovci, dne 23. mája 1921.
Bagér Iván,
kontraktuši mogla spadnoti na Austrijo. — Pálik štrájkajo delavci po železnicaj, šteri vékšo pláčo ščéjo meti.
NEMČIJA je pláčala Antanti prvo milijárdo zlátih márk, kak vojnsko škodo.
PORTUGALSKA. Revolucija je skončana, držáva ostáne republika.
GOSPODARSTVO.
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
5. junija 1921.
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsefelé kože, tüdi vzemem v delo vsefelé sirove kože, štere se izdelujejo v fabriki l. Sinigoj, prvléj Steijer v Ljutomeri. V zálogi mam vsefelé ledra, poplate in tüdi vse šušterske potrebščine. Poglednite v zálogo.
ALBIN SAGADIN
trgovina z ledrom v BELTINCI, (Prekmurje).
ÉRTlSSITÉS!
Van szerencsém értèsiteni a n. é.
közönséget, hogy szén, épület-
és tüzifa kereskedésém Mura-
\
szombatban, Slovenska ulica (Közép-u.) 251. sz. a. megnyilt és elfogadok megrendeléseket a legfinomabb barna- és kőszénre, ugyszintén ipari és téglagyári célokra alkalmas daraszénre.
Gyors szállitás!                                Mérsékelt árak ! Teljes tiszteiettel Czipoth Viktor.

Hiša
na Lendavski cesti štev. 36. se odá. Za trgovino je jáko pripravna.
T
rgovina z lesom, drvami in premogom
Czipoth Viktor, Murska Sobota (Pisarna Slovenska ulica [Közép utca 251.)
je začela poslovanje in sprejme naročila za vsako množino erjavega in čarnoga premoga za mlatidev in vsakovrstno potrebčino. Premog za industrijo in ciglence.
Točna postrežba ! Zmerne cene !
Málo vérstvo
z zidanov hišov, tri minute od cérkve, hiša je pripravna za vse, jo odá Rudolf Horvatič v Križevcih ali Sv. Križ pri Lotmerki.
RAZGLAŠŰJTE v „PREKM. GLASNIKI„
IKVENO OLJE
garantirano čisto, se dobi po nájnižjoj ceni pri A. Sagadin trgovci z ledrom v BELTINCI.
eterka Ivan
Železna trgovina
v Murski Soboti , poleg
Peterkove
gostilne.
Priporočam vsefelé železo : kak plüge, dobre Škéri, motike, lopate, rasoje, grable, lance, cveke, vékšo množino „Törske kosé“, posode, vsefelé farbe in dosta drügo dobro blágo po nájnižjoj ceni.
Parna mašina i Turbina za mlin je k odaji.
Eeden 39 HP z engliške Maršalske fabrike visiko i nisiko párna sila kondenzátorski mašin, šteri je 12 let star, v deli je bio vsako leto samo 1 ½ meseca. — Edna Turbina z Češke fabrike 16 konjski sil láda, za mlin, tam je jáko priličen gde voda 2—4 metrov spedája má.
Ludovik Šiftar mlinar, M. Sobota.
Na znánje dámo, ka de v krátkom cajti
Prekmurska posojilnica
v Murski Soboti,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, odprla v M. Soboti svojo
 POSLOVALNICO.
Cil novoga peneznoga závoda je
POMOČ
vsem potrebnin. Za najmanjše interesiranje brezi drügih stroškov, kak intereši, štère do dosta manjši, kak vsej drügih bankaj, de dávala kredit na menice in intabulácijo. Za notri dáne peneze de dávala najvékše intereše. Gda in gdé de odprla svojo poslovalnico, bomo právocajtno na glás dáli.
DIREKTORIJ.
Odgovorni urednik: Rengjeo Iván. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika.“