4. štev.
 Ljubljani, v četrtek . ara 1879.
Letnik VII.
Inseratl se sprejemajo in veljA tristopna vrsta :
8 kr., če se tiska lkrat,
II n «l ll * II II II II II 3 „
Pri večkratnem tiskanj se «ena primerno zmanjAa.
R o k o pl si
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo.
Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in eksj edicija na Štejem trgu h. št. 16.
Po pošti prejeman velja :
Za celo leto . . 10 gl. — kr ta poileta . . 6 „ «a četrt leta . . 2 „ 50,
Polil M list za slovenski narod.
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 hr
7.» pol leta . . 4 „
¡ta četrt leta . . 2 „ 10
V Ljubljani na dom pošiljan veliA 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Osveta Slovanov.
Znana je golobja vlastitost Slovanov , ki vedno raje krivico prenašajo ko krivdo delajo, imajoč zakon krščanski o ljubezni do bližnjega in če je ta tudi največi neprijatelj, tako rekoč v svojem srci zapisan. Nov dokaz tega podali so nam ogerski Slovani v zadnjih dnevih. Kakor smo omenili že poprej, skovali so madjarski gospodje v svojem zboru članek za po-tlačenje vseh nemadjarskih naroduosti na Oger-skem hoteč uliti že šolski deci jez.k madjarski, da bi jih tako lože odstranili svojemu jeziku ter jim tako izrovali najblažjo dedšino stari-šev — materni jezik. A glej — nesreča po-vodnji poplavila jim je drugo glavno mesto dežele. S tem so vsaj nekoliko odvrnjene misli od pomadjarujočih namer, a vendar dvomimo, da li odvrne ona grozna vodna prikazen Mad-jare od njihove blaznosti.
Kako pa se je držalo bližnje srbsko prebivalstvo proti nesrečnim Szegedincem ? Srbi iz vasi Sirig Gvala, Mokrin itd. bili so prvi, ki so prihiteli po svoji možnosti, privažajoč kruh in druga jedila, da bi Szegedinci glada ue pomrli. Na tisoče madjarov napotilo se je že pred usodno katastrofo iz Szegedina, da bi si poiskali drugod dela. Pribegli so celo do No-vegu Sada , iu tu so jih pogostovali in prenr-čeva'j ravno oni, kterih ime hoče izbrisati madjari-ka vlada iz svoje zemlje. Taka plemenita osteta znana je samo Slovauom ; a navzlic temu vendar dvomimo, bodo li Madjari usipali
živo oglje na glavo Slovanov, — dvomimo, da-li se Madjari enkrat osramote in pojenjajo s svojim sovražnim počenjanjem in delovanjem proti vsem slovanskim krajanom.
Še višo ceno dobil bo vzgledni čin Srbov. Če pogledamo nazaj v nedavno minulost.
Dve leti je tega , ko je vlada ogerska iz srda proti Slovanom, osobito proti Srbom uvela tožbo proti jednemu prvih domorodcev Srbskih, Milet'ču, obdolžujoč ga veleizdaje. Vlada ogerska ni imela niti enega dokaza v rokah, vendar dala je Miletiča zatvoriti in ne samo njega, marveč tudi proti drugim Srbom osobito okolo Szegedina stanujočim odprla se je iz kterega koli vzroka sodnijska obravnava. A ravno isti Srbi, ki so bili toliko preganjani zaradi svoje poštenosti in lojalnosti, so stregli Madjarom ter jih pogostovaii za prejšnja ska-zovanja — sovraštva. To je osveta Slovanov!
O madjarskem ustanku 1. 1848 in 1849 trpela je ravuo krajina v okol ci Szegedina neizrekljivo. Ozemlje srbsko s krasnimi cvetočimi mesti Novim Sadom , K d ndo prome-j njeno bilo je v puščobo iu razsutje; a takrat ¡gospodje Madjari niso imeli niti krajcarja za bedne srbske krajane — da, mnogi kazali so še celo radost nad škodo svojih slovanskih sosedov. Cela Evropa, ki sedaj kaže toliko sočutja za onesrečene Szegedince, ki s svojim zbiranjem, kakor se kaže , več denarja nakopiči uego je bilo škode, takrat ni hotela ničesa vedeti o nesreči in bedi v Banatu in drugodi med Srbi.
A Srbi so pozabili na vse to, bili so pripravljeni storiti dobro onim, ki jim svoje ne-prijateljstvo pri vsakej priložnosti kaže o in oznanjajo.
Morda se konečno vendar „plemeniti" narod magjarski spozabi, morda se tudi on slednjič plemenito osveti nad slovanskimi krajani, ter jim dokaže svojo plemenito osveto s tem, da jim neha zatirati jezik in brezsrčno gaziti pravice narodov nemadjarskih.
Duhovstvo in nova šolska postava.
Kako ima soditi katoliški .duhoven o novih šolskih postavah, o tem je le ena misel, ktere pa nečem izraziti, ker bi morda spekla državnega pravdnika. Ko so se toraj vpeljale nove šolske postave, so bili vsi edini v principu, o njih izvršitvi pa ste biii dve stranki. Nekteri so bili mnenja, naj bi se vsa duhovščina popolnoma pasivno do njih zadržala, iu so dejali: „Prepustimo šolske postave njih osod/, da se same ob sebi podrejo, ker niso zidane na pravem stališči". Vsi ti niso hoteli sprejeti nobene izvolitve v krajnih šolskih svetih. Zakaj, da je šolski ,,krah" neizogibljiv, o tem je bilo eno prepričanje. Tudi jaz sem bil in sem še tega mnenja — bodočnost bo pokazala, da je resnično. Drugi zopet, in skoro veče število, držali so se principa oportunstva in so dejali: „Pri izvrševanji šolskih postav naj duhovščina vsaj toliko sodeluje, da ne bodo mogli svojega pogubljivega vpliva na narod izvrševati." Pri tem jih je vodila misel, da v krajnih šolskih
ljubljanske slike.
(Dalje.)
•fczicni jSiikloi" (homo processcirius).
Dokler ni bf.o hudobnih ljudi na svetu, ni bilo ne državnih pravdnikov ne sodnikov, še manj pa jezičnih doktorjev. Bog je vstvaril pa le dobre ljudi, huiobni so se sami naredili, toraj je jasno, da tuoi jezičnega doktorja ni Bog vstvaril, marveč se je pozneje zaredil, kakor uš na človeku. Dandanes je pa hudobnih ljudi čedalje več na svetu zato tudi jezičnih doktorjev; dobri ljudje j:h potrebujejo le zavoljo hudobuih, pošteni zivoljo nepoštenih, sami za se bi jih nikdar ne potrebovali.
Naredi se jezični doktor iz dijaka, kakor buba (puppe) iz gosenice; ta buba, kise imenuje koncip jent, se potem še kakih sedi: m let godi ali madi, da postane za pravega doktorja dosti zvijačna in ume razuc paragrafe krog prstov ovijati. Z zadnjo skušnjo preje meh in ven zleti pravi metulj, kakoršen bodi tu v obče uekoliko natančneje popisati.
Jezični doktor živi ob dolgih računih, ki so imenujrjo „ekspenzari", ktere plačujejo hudobni in nevedni, pa tudi dobri in pošteni ljudje, zadnji večidel le zavoljo prvih. Vsi skupej se imenujejo „stranke" — menda zato, ker nobeden ne pride k njemu, če je ua „pra
vem" potu. Brlog njegov se imenuje pisarna ali kancelija, ki ima po več oddelkov, a le eden je svetišče, v ktero smejo njegovi podložni le v sili, drugim se pa odpri, če so posebno debeli kapuni.
V tej svoji pisarni je on neomejeni vladar, za svoje osob-tvo nima besedi ne preveč, ne preprijazn h , v pogovore se spušča le o posebnih nujnih prilikah. Ko vstopiš, vidiš vse pri svojih mizah sedeti in beli papir mazati s črnilom, da se le praskanje sliši. Papirja se ne zdi nikomur škoda, ker ga plačajo tako stranke, in čem več je pol, tem veči je račun. Kdor tako piše, ne kupuje papirja sam. Kedar se vrata odpro, pač vse pogleda po vzroku, a vse zopet nagne glave na svoje pole, le eden vstane in te pelje k „šefu", ki te, če ne ve, kaj bi rad, gotovo prijazno sprejme in ti ponudi stol, morda celo smodko, ali čn si ž njo prišel, ti pod;i prižgano žveplcnko fine sorte. Po razgovoru se včasih njegov prijazni obraz ves premeni in če um tvoja reč ni po volji, te bo odhajajočega morda spremil, a k večemu do vrat, ktere bo pa zelo trdo zaprl za tabo. Če si mu pa po volji, te bo spremil po vsi pisarni in od vseh miz se ti bodo podajali ponižni prikloni.
Nekoliko drugače je s kmetom. Ta, ča ni tič, ki je že marsikaj preja tu pustil, a ga še
ima , da se da še skubiti, se že v svetišče ne pusti; pride k večemu do koncipijenta, pri kterim kmaUi opravi kaj ali nič; v prvem slučaji mora dati are ali predplače 5 ali 10 gld., pa tudi še več, kakoršna je pravda. Predno jo doktor prevzame , se zna prepričati , da mu plača ne bo uš'a, če pravdo zgubi ali dobi. Prav za prav je njemu to in uno eno in isto, vsaj v Ljubljani ni bilo še nikdar slišati, da bi se bil kak doktor zavoljo zgubljene pravde „grimal", ča je „klijente" še toliko stala. To je tudi potrebno, kajti kj» bi bil še kak doktor, če bi se vsak zavoljo kake zgubljene pravde vstrelil! Izreče se „kl^ijentu" obžalovanje, da ni bilo mogoče pravde dobiti, in če ta misli, da je njegov „doktor" silno jezen na „doktorja" njegovega nasprotnika, se zelo moti; utegne ju oba dobiti v gostilnici, kjer prav prijateljsko smejeta se na stroške drugih.
Pravde, ki j;h doktor ima, so dvojne vrste: civilne in kazenske. Civilne, kjer gre le za denar, so navadno bolj ma-itne, tudi je prostovoljno mu sprejeti jih ali ne. Pri kazenskih pa ni tako, ker pri človeku, ki ima priti na Žabjek ali pa ua Grad, če mu morda celo ne nameravajo vratu zadrgniti, ni dosti perja več; take zagovarja le „ex offo", to je: ker jih mora; potem se ravna njegova gorečnost. Če pa je tak kandidat za ječo še zmožen plačila
svetih, kterim je bil odločen precejšen delokrog, lahko še mnogo koristijo veri in narodnosti, posebno glede na pravico imenovanja učiteljev. In zatorej so se pustili voliti za predsednike krajnih šolskih svetov, dekretirati od glavarstev za krajne in tudi okrajne šolske nadzornike. (Zadnje so srečno enega za drugim odbacnili, da so poplačali bolj vnete učitelje s tem, da so jih postavili na njih mesto.) Ne smem tajiti, da so ti kolikor toliko šolstvo pridrževali na stari katoliško nravni, narodnostni podlagi. Vendar so na drugi strani precej škodovali, ker so pripomogli, da so se šilske postave preveč vtelesile v naš narod, kar bi sicer ne bilo.
Hvala Bogu! Še enkrat rečem: Hvala Bogu! da si je modra glavica Vestenekova izmislila famozni načrt nove šolske postave. Hvala Bogu tudi zato, da je dobila postava potr-jenje. Zdaj se morajo pač tudi slepim oči odpreti; zdaj morajo pač vsi predobrobotui, pre-spravedljivi spoznati, da z liberalizmom ni paktiranja — pomoliš mu prst, zgrabi za celo roko! Duhovski kolegi! berite čudna poročila o izvršitvi šolsk.h postav po drugih deželah, postavim na Dolnje - Avstrijskem (Kristusova podoba v šolah na Dunaji 1); ali vam ne bodo lasje po konci stali?
Stavim, da bi jo radi tudi pri nas tako daleč zavozili. Ali hočete še svojo roko podajati za take namene? Nikakor ne! Slišal sem mnogo veljavnih glasov, ki svetujejo, naj precej, kakor hitro se razglasi Vestenekova šolska postava, vsi duhovni, kteri so izvoljeni za predsednike krajnih šolskih svetov ali za krajne šolske nadzornike (vsaj jih je čez 100!) odpo vejo se svoji imenitni, dobro plačani, častni službi. Jaz j h vem mnogo, ki bodo to storili. Policijske službe, namreč otroke strahovati za šolske zamude, mi nikomur na ljubo ne bomo opravljali. Sapienti sat!
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 9. aprila.
V	Gradcu je spisal neki profesor (■ um-]>lovič knjižco, v katerej pobija pravice av-
— ne glede na to, bo li dobil ali zgubil, se poprime njegove reči z vso svojo govorniško in juristično močjo in če je klijent še tako črn, vedel bo najti ua njem vendar še kaj belega in hvale vrednega ; ni treba, da bi to sam verjel, da le sodnija ali porotniki verjamejo. Če je v kakem paragrafu le kaka luknja, brž jo stakne, da bi njegov klijent skoz njo ušel, in čeravno je zatoženec tudi po njegovih mislih kriv, bo vendar ponosen na to, da ga je s svojo zgovornostjo in bistroumnostjo „iz kopal'1, in mu tudi reče: „vidiš, sreča tvoja, da sem te jaz zagovarjal, drugače bi bil ti gotovo obsojen."
V	javnem in političnem življenji je „doktor" zelo važna oseba. Ker ne zmanjka hudobnih in pravde željnih ljudi, je tudi on mate-rijalno trden, vzlasti če si je pridobil dobro ime bodi si po svoji spretnosti, bodi si po politični veljavnosti. Prvo je mnogo težje od druzega , zato je malokteri edino le advokat večidel se stavlja v politiki na više, če ne na prvo mesto, ker je že z doma navajen prepira, o kterem živi. Po tem se loči tudi v nemškutarja, narodnjaka in tihega; zadnji živi le ob svojih klijentih, za vse drugo mu ni nič mar; njegovo prepričanje je namreč to, da se bodo ljudje pravdali, dokler bo svet stal, naj bo večina v Ljubljani uemčurska ali slovenska, čemu se bi toraj tu ali tam zameril? Prva
strijskih narodov do njih jezika, in zagovarja splošno ponemčevauje, odkrito germanizacijo.! Ta Gumpec — pardon — Gumplovič pravi, da slovanski jeziki še niso dosti izobraženi (pogreta rihta, je že Dežman dostikrat povedal), in da je treba za celo Avstrijo upeljati en sam državni jezik — seveda nemščino. Gumplovič pravi, da se slovenski pisatelji le za to borč zoper nemščino, ker se nemške konkurence bojč. Na to mu je treba odgovoriti, da nam slabi nemški I sti, kakor ,,Laib. Tagblatt", ki je hitel to arogantno knjižico v razgovor vzeti, prav malo konkurence delajo, in da bi sploh ti listi ne mogli živeti brez posebue podpore. Če mi svarimo občinstvo pred dunajskimi časniki in drugimi nemškimi deli, storimo to le, da obvarujemo naš narod pred strupom mišljenja in laži, kakor se razprostira po teh časnikih. Kako malo pa se mi konkurence nemškega duha bojimo, se vidi dosti jasno iz „Sloveuca", ki tolikokrat priporoča dobre nemške časnike in knjige. Trditev tegagumpca — Gumploviča, da mi zavračamo nemško knjigo, samo da moremo svojo spečati, je tedaj lažnjiva. Če je naša knjiga ravno tako dobra, ko tuja, potem bomo raje segli po svoji domači, če je naša boljša, toliko prej; dobra nemška knjiga je še zmirom spoštovanje našla pri nas, toliko pri ljudstvu, kakor pri časnikarstvu. Knjige in časopise pa, ki naš verski čut žalijo, ljudsko nravnost spodkoj ujejo ali pa k sovraštvu in zaničevanju slovanskega naroda napeljujejo, take bomo zm -rom preganjali, — in žalibog, da se te vrste literatura ua Nemškem najbolj goji in kultivira, tako da si včasih res želimo, uaj bi bil kitajski zid med nami in med Nemci.
Tudi misel Gumplovičeva, naj bi se vpeljala nemščina kot državni jezik, ta misel ni originalna. Izvira iz Amerike, kjer je v severnih državah uvedena angleščina kot državni jezik. Ta izgled so potem posnemali Madjari na Oger-skem. Pomisliti pa je treba, da je v zveznih državah 40 miljonov ljudi, iu od teh jih 35 miljonov tak h ki so ali rojeni Angleži ali pa vsaj temu jeziku od mladega privajeni. Drugače pa je v Avstriji, tu bi se po nasvetu Gumploviča jezik manjšine povzdignil za dr
dva sta si le v tem enaka, da se v njunih pi-sarnicah piše samo nemški in da se klijenti sprejamejo brez ozira na narodnost iu politično mišljenje; kedar se pa srečata na politične m polji, sta si huda nasprotnika.
Oglejmo si jezičnega doktorja nemškutarjs v političnem življenji. To ti je gospod , da se mu kar vidi. Po svojih opravilih in zvezah ima veliko vpliva pri volilcih, kterim — če ne naravnost, pa vsaj lahko umevno žuga ali urga, kakor je tu ali tam potrebao. Zato postane mestni svetovaiec, deželni poslanic, deželni odbornik ali celo državni poslanec, Na taki stopinji se njemu bolje godi nego volilcem, iu to je posebno dobro za mesto, deželo in državo. Kdor tega ne verjame, plača groš. Razen tega slovenski jezik tako časti, da brez potrebe ne ene besede slovenske v usta ne vzame in tuli svoji kanceliji veli enako ravnati ž njim; v njegovi uazočnosti se ne sme govoriti ali če se že govori, se ou dela, kakor da bi ne slišal, ker noče biti greha zoper nem-čurski princip deležen. Po njem se ravna vsa njegova rodovina od gospe „doktorice", kteri moraš v uagovoru vselej dati ta priimek, do najmanjšega otroka, s kterim slovenski govoriti je še poslom strogo prepovedano.
V političnem življeuji se toraj ta povsod odločno stavi na čelo narodnih nasprotnikov in ker somu vladne zvezde mile, tudi večidel
žavni jezik. Če je Nemcev Bedem miljonov, štejemo pa Čehe in Poljake vkup, ki Bkor enako govore, jih je pa osem miljonov. Tedaj osem miljonov Čeho - Poljakov naj se ukloni pred sedmimi miljoni Nemcev?
Pa zdaj še nismo šteli Slovencev, Rusinov, Dalmatincev, Italjanov. Pojdi se solit, Gumplovič s svojo odkrito iu očitno germanizacijo! Ko bi Avstrija tvoj nasvet sprejela, poostrilo bi se narodno uasprotje tako, da bi znalo za nektere — profesorje in druge ob davkih živeče ljudi nepovoljne nasledke imeti. Žali nas, da se ravno v Gradcu take brošure pišejo, ker tam je prav za prav všeučilišče Slovencev, ki bi se moralo pa v Ljubljano prestaviti. Graški profesorji naj bi raje gledali, da z nami dobri prijatelji ostanejo, ker nam je njih vseučilišče tako že v želodcu, kjer se nemška propaganda dela, posebno s takimi knjižicami. Naj le tako naprej delajo, vsaj bo prej konec, in stvar bo prej dozorela!
Našim poslancem pa priporočamo, naj se že kmalo potegnejo za slovensko vseučilišče v Ljubljani, da ne bodo naši mladenči prisiljeni, poduk jemati od takih zagrizenih slovanožrcev, kakor je ta prof. Gumplovič (res nemško imel) v Gradcu.,
Čcska. Nedavno so češki škofje skupaj nazuanili sveto leto v pastirskem listu, in skupaj Be obrnili do ministerstva, nsj se duhovnom vendar že vravnä dostojna plača; posebej je na to kardinal Schwarzenberg, ki je te dni obhajal svojo sedemdesetletnico, priporočil vernikom svojim Petrov penez z ozironi na posebne potrebe svetega prestola, in v lastnem pismu razložil jako presrčno tudi svečanost sv. Janezu Nepomučanu na čast v spomin tretjega jubileja, kar je bil povzdignjen 1, 1729 med svetnike. Tako tudi stari škof Bodjeviški Jirsik opisuje to slavnost, ktera se bode obhajala na rojstnem mestu sv. Jana pa v Pragi na grobu njegovem celi mesec majnik, kpr bode gotovo vernim Čehom na mnogo duhovno korist.
Vnanje države.
Med Francozi in Anglež se je
vnel nek prep r. Iz prva že zato niso sne misli,
dospe do zaželjenega cilja. Le ti pa tam se kteremu primeri, da o volitvah piopade in odide z dolgim nosom, pa tega ni kriv on, pač pa njegovi volilci, ki marajo za uedene besede in zlate obljube in so tako neprevidni, da mestu njega volijo rajše najpriprratejšega človeka, ki komij ve, kaj je paragraf
Njegov narodni vrstnik je v drugem mu čisto podoben, le da ;ma za narod več srca ali ga vsaj kaže. V Ljubljani je redek, pa po ljudstvu vendar bolj cbrajtan, ker vsaj slovenski zna in se ne sramuje govoriti, če prav se tudi v njegovi pisarnici piše le nemški in to bojd iz „oportunitetnik ozirov", ker je bolj koristno in sodnije nemške spise rajše vidijo in bolj razumejo od slo.-enskih. V političnem življenji ta ne dosega svojega nemčurskega vrstnika, vsaj ni tako irzen ko oni, in če se že spenja po častnih ii tudi mastnih javnih službah, je pri tem bolj pohleven ter vedno gleda nazaj, če je za hrbtom še vse varno in bi s svojim velikim pogumom spredaj ne zagradil kake poti zadej. Previdnost je zlata vredua, predrzen je le tolovaj, kteremu se ni za ničesar bati, ali človek, ki ima za sabo policijo, žandarje h li celo vojake. Zato Be nikjer preveč ne izpostavi in včasih „ne reče ne tok in ne tok, da ue bi pozneje kdo djal, di je tok ali tok rekel." Če pa že zleze ua kako višo stopinjo, ostane značajen in ne pozabi volilcev ter se
ker Francozi podpirajo Grke, Angleži pa Turke, poslednji pa Grkom nečejo nič privoliti. Zdaj so pa Se Francozi zasedli nek majhen otok na afri-kanskih obal i h ; Angleži pa pravijo, da je otok njihov. Angleži so takoj poslali eno vojno la-dijo tje, pa Francozi so jo zapodili. Stvar še zdaj ni rešena. Nekteri že govori, da je fran-cosko-ruska zveza gotova, in da Francozi zato tako pogumno postopajo.
O Čdcvaju, kralju Zu'.ukafrov, se pripoveduje, da se hoče podati. Nasprotno pa se vojska v \ rcituiistuim še vedno krepko nadaljuje. Vspehov nemajo Angleži nikjer pokazati.
Itim. Kakor lani o živi potrebi, da se v prvih šolah podučuje katekizem katoliški, tako so spet letos 25. marca papež Leon XIII. pisali vesoljnemu svojemu rimskemu namest u ku kardinalu Monaco La Valetta posebno poslanico o šolah rimskih, in ustanovili neki odbor, kteremu bodi skrb zanje. Spoznavši, da se verstvo zanemarja v šolah, da se vanje vsiljuje krivoverstvo in celo brezverstvo, priporočajo lastnemu odboru pod nadzorništvom omenjenega kardinala, kako naj si prizadeva da se ta napaka odpravi in da se mladina podučuje v pravem katoliškem duhu na blagor človeštva. Konzistorij, v kterem bode imenovanih več novih kardinalov, med njimi sloveča dr. Ilergenrother pa dr. Newman, ima se obhajati 21. aprila.
Izvirni dopisi.
Iz LJubljane? 8- aPrila- (K volitvam.) Ljudje so bolj pripravljeni, slovenske kandidate voliti, kakor nekdaj; to se precej vidi. Situacija se je na bolje obrnila ; tudi iz Dunaja ni posebno mrzlega vetra, deželno predsedništvo je bolj nevtralno in pravično proti naši stranki, nego je bilo pod prejšnimi predsedniki. Narodnim uraduikom se letos ni treba bati, ker smo že omenili, da TaaiTe nema nič zoper nas. Po vsem tedaj naša stvar dobro stoji. Pa manjka nam letos agitatorjev, kakor še nikoli. Še tistim, ki kaj delajo, se polena pod noge mečejo. Kakor slišimo, agitira P. po predmestji za nasprotno stranko ; za našo se
kaj malo stori. Še k volilnim shodom^e pridejo, vsak se izgovarja, da nema časa. Kaj tako daleč smo, da nobeden nema ene ure v celem letu na razpolaganje za domovino? Na tak način ne bomo daleč prišli. Hvala Bogu da imamo vendar še nekaj mož, ki kaj stori, čeravno jih je le malo. Trulutehmož se imamo zahvaliti, da imamo v mestnem zboru 10 naših odbornikov. Kedar bodo ti možje opešal', bomo pa še tist h deset zgubili. Kakor je videti, za-gnjezdila se je med nektere volilce neka mrž nja do nekter.h oseb v agitacij-¡kem odseku; — tu je vendar treba naglašati, da naj se loči oseba od stvari, in da dobra stvar in občni blagor ne sme zarad osebnosti škode trpeti.
Vkljub vsem tem zaprekam pa imamo nado, da b, mo mnogo volilcev pridobili in da bodo volitve za nas častno izpadle.
Brez dela pa ni nič, zato naj dela vsak v svojem krogu, da ne bo vse delo slonelo na enih ramah.
IlirHk» ISisfrica, 5. aprila. Ilirsko bistriško-trnovska čitalnica se je zedinila z županstvi Bistrica-Truovo ter veselico 24. aprila t. 1. na čast Njunema Veličanstvoma, presv. cesarju in cesarici o priliki Njune sreberne poroke b sledečim programom priredila:
Dne 23. aprila ob 8. uri zvečer gre po Bistrici in Trnovem godba; med tem ste obi vasi razsvittjeni in iz možnarjev se 21 krat vstreli. Zažgo se ua holmcih kresovi. — Due 24. aprila naznanja pritrkovanje zvonov ob zori slovesni dan; med tem se iz možuarjev 2lkrat vstreli. Godba obhodi vasi. Ob 9tih zjutraj slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo. Med mašo spuste se 5krat možnarji, vselej po 3 strele. Pri maši poje moški zbor. Po maši se pelje v procesiji z zastavami šolska mladina v čitalnico, kjer se bodo otroci z jedili okrep čali iu potem na prostem peli in deklamovali.
Pred otročjo veselico kratek nagovor učitelja do mladine o pomeni slovesnosti.
Ob dveh popoldne po otročji veselici prične se za povabljene goste slavnostni obed; za krasni Bpol posebej tako zvani „damen-piknik." Pri določenih napitnicah slavnostnega banketa se strelja in godba svira pri prvi na
pitnici cesarsko pesem, pri druzih napitnicah druge primerne.
Ob 4. popoludue je „beseda" s tombolo, ktero da čitalnica. Program te „besede" je: 1. Deklamacija. 2. Moški zbor. 3. Krst pri Savici. 4. Moški zbor. 5. Tombola. — Zvečer plesni venček. Ustopnina prosta.
Iz fnlossaoča, 31. marca. Sklicaje se na zadnji dopis in preden prestopim v drugi mesec, hočem omeniti še eno ekspedicijo, ki se je bila zgodila tudi še mesca marca. 9. t. mesca je bila odrinila polovica stotnije z osmimi konji pod poveljstvom gosp. stotnika in sicer v Čifluk. Namen je bil preiskava in odvzetje še kje skritega orožja nam in ljudstvu v večo varnost pred roparsko druhaljo in v obdržanje splošnega miru in reda. Pot tje peljala je skoz „Čmernico planino", prvi dan do Pribilja. Pri vhodu vsake vasi so bile razposlane preiskavne patrole. Marsikteri vojak si je tudi iz radovednosti dovolil v bivališče haremov pokukati, misleč, v tistih videti drugi raj. Toda ni tako, kot si ljudje predstavljajo. V temnih sobicah čepi to žeustvo (rad pa verjamem, da ima pri prav imenitnih boljše); suha postava in bledi obraz jasno pričata , da jim tako življenje v zaporu niti k zdravju niti k zadovoljnosti ne pripomore, toda verska zapoved je; zato tudi starosti ne včaka, tudi ne sme, ker vsled korana stare ženske ne doidejo v raj. Ako je bil njen poveljnik (mož) pričujoč, vrgla je hitro zagrinjalo čez obraz, nasprotno pa se ji ni nič kaj mudilo in žalijočim pogledom je naznanila, kako da si želi biti prosta in tako doseči človeško vrednost. Pri pomanjkanji otrok in dela imajo navadno kako telce ali kozo v izreji, ktera vživa vso materno ljubezen.
Da se pa k prejšnji stvari vernem, naj omenim, da je bila ta ekspedicija brez pravega službenega sadu; bila je pa vsled naravnih spreminov spomina vredna. Prenočevanje je bilo pa sploh po zadnjič omenjenem načinu, toraj je bilo malo spanja. Pot je bila začetka težavna, do Pribilj vedno v hrib , pri skoro meter visokem snegu; še bolj so pa trpele naše mule, ktere so bile obložene z
bolj briga za j ivno kritiko, kakor njegov vrstnik nemškutar, ki je zdaj še ob vlado naslonjen.
Jezičnemu doktorju po opravili uajbližnji iu deloma še nad njim je
bilježnik ali uotár (advocatus privilegio sigilli). Še pred malo leti je bil ta mož veliko manj potreben, nego zdaj. A po novi postavi ¡nobena pogodba veče obširnosti ne veljá, če ni pri notarju spisana ali vsaj podpisana iu s pečatom potrjena. S tožbami se ne peča, on ima le mirne „stranke" in če se v njegovi pisarni razbesedijo in pričkajo, jim to zuračuui po uri. Pri njem se, delajo pisma", ženitvauska, prodajalne, izročevalne pogodbe, odstopuinska pisma iu še marsikaj druzega, na čemer mora biti kolek (štempelj). Oporoke (testamente) dela tudi po hišah, isto tako izvršuje zapuščine, vodi razprodaje, hrani rodbinska pisma iu skrivnosti itd. Državi za služi veliko, zakaj bi ;tudi sebi ne? V druž-binskem, javnem in političnem življenji je podoben advokatu — le s tem razločkom, da če je naroden, se delajo pri njem tudi slovenska pisma, ako jih „stranka" zahteva: če je nemškutar, stori to nerad iu le, če se splača, in si še potem roko umije. Kancelija in osob-stvo vse kakor pri advokatu. Doktorske diplome mu ui treba, že lahko brez nje opravi in „stranke" mu vendar pravijo „doktor", pa
se vsak drugi tudi prikupi, ako ga ogovori za „doktorja", če prav to ni. Splošno pa je tudi on le zato na svetu, ker ljudje drug drugemu ue zaupajo. Če bi povsod veljala še „mož beseda", bi tudi njega treba ne bilo, ker se ua gole in poštene roke ue pritiskajo pečati in besedi od možaka možaku dani ni treba le-galiziranja ne ko!eka.
Koncipijent (candidatus processarius nec uon capell.mus advocatorius vel notariato-rius) spada k tema obema zato, ker še ni to, za kar se pripravlja. Priimek „doktorski kaplan" se mu spodobi zato, ker je večkrat tudi že doktor, pa še nima „koukursa", t. j. zadnje skušnje in te ne sme narediti prej uego mu preteče postavno število let. Pri vsem tem pa opravlja posel svojega predstojuika, včasih se po njegovi spretnosti ceni celo vrednost p same — posebno, če ima , doktor" sam preveč drugih opravil ali mu je o novih postavah že um oslabel. Takemu „šef" le podpisuje in jemlje odgovornost za njegove grehe na svoje rame. Plačevan je v primeri dobro — vzlasti če zna razen tega še drugih imenitnosti kaj. Zato se pa tudi postavlja in dekleta — pardon gospice se rade ozirajo po njem, kakor on po njih. Navadno pa iz vsega tega ljubkovanja in no-renja nazadnje n č ni, vse se razleti in če postane sam advokat ali notar in se razglasi, da
se bo oženil, osupne ves ženski spol s svojo nevesto, ker je večidel čisto druga, nego je svet pričakoval, in je v letih svojega fanto-vanja še poznal ni. Po poroki velika nevolja med prejšnimi znankami njegovimi, zamera vsaj po polovici ulic, v klenh stanuje.
Politične barve je po večem upijoče narodne, ker vsaj na Kranjskem nemškutarji ne rode več tak h sinov, da bi spravili se do ,'ioktorstva", jim duh prej opeša. Če pa ni odločno naroden, je to vsaj na skrivnem in čaka, da bo mogel roge pokazati. Ako je pa uemškutir, sme k večemu med kazinarji kje v kotu stati, če je spodobno oblečen, namreč v fraku in cilindrom v roki, ter na plesu čakati, da ktera bolj obnošena kje na klopi obsedi, da jo potem sme parkrat zasukat1. Sploh pravega duha, prave živahnosti ni drugje nego v uarodni krvi, po narodnih žilah, vse drugo je polževo, prenapeto, nenaravuo, tuje. Zato upajmo, da bomo imeli v Ljubljani kedaj več narodnih advokatov in notarjev, nego jih je zdaj. Vsakako pa se držimo nemškega pregovora „unter zvei Uebeln das kleinere w!Lhlen" in če že moramo k advokatu ali notarju , idimo k narodnemu, ki ima narodnega koncipijenta.
(Dalje prih.)
i -
l
Cdnevuem živežem, in mnogokrat je breme eno ali drugo potlačilo. Od Pribilj je šla pot Bkoz C ur doli z najlepšimi smerekami, bukvami itd. gosto zaraščen gojzd. Pustivši taistega za seboj, odprla in predstavila je narava vso svojo lepoto. Ko smo dozdaj koračili po globokem suegu, samotnem gojzdu in v mrzlem vremenu, stopili smo kot naravnost v poletje. Solnce je stalo visoko in lepa „Plivska" dolina, v kteri izvirajo šumeči studenci omenjene vode, razprostirala se je pred nami. Snega ni bilo več videti, in toplota nam je ogrela omrzele ude. Večina drevja je že skor zelenelo, vijolice iu druge zgodnje cvetice so že ponižno cvetele in s svojim prijetnim duhom nas vabile ua trgatev; in res vsaki si je želel imeti šopek. Srce vsacega pa je še le poskakovalo, ko smo koračivši po tej pisani trati, ogledali znane hribe, kjer je zastava našega si. polka si naj lepše lavore natrgala in si spletla venec, kteri jo bode kinčal, dokler se bode slovenski govorilo. Videli so se namreč hribje, kjer je šlo 5. in 7. avgusta 1. 1. za življenje in smrt, stopile so v spomin one ure, kjer je dobil naš sto in stoletni sovražnik britek udarec v povračilo nekdaj našim preddedom storjenega zločinstva. Milo se je pa nasprotno storilo vsakemu, ko smo videli kraje, kjer ta ali uni počiva oddaljen od svoje domovine, ker nezgoda mu je naklonila tukaj častno smrt ga položivši v prezgodni grob. Dospevši tretji dan na večer v ČiHuk, storili smo, kakor povsod svojo nalogo, in ker ni bilo nič sumljivega slutiti, vrnili smo se precej drugo jutro. Mar-sikteri bi bil raji tam ostal, ker resnično ni daleč okoli tako prijetnega kraja, Tudi ljudje so bili vsi bolj prijazni; odločili bo se od tu-kajšnih po posebni pridnosti in večji snažnosti; videlo se jim je, da se trudijo pridobiti sad iz tamošnje rodovitne zemlje.
Domače novice.
V Ljubljani 10. aprila.
(Taaffe in Pirker.) Še ni dolgo, kar je minister Taaffe rekel, da ne trpi, da bi uradniki kazali kako sovraštvo do Slovanov; to pa Pirkerju ne brani, da v stari svoji zagrizenosti agitira po predmestjih zoper narodno stranko. Se ve da Pirker ima druzega gospodarja, namreč Stremayra, in pri naučnem resortu se nemškutari Še s polnim parom naprej. Taaffe in Stremayr, wie reimt Bich das zusamm'?
(Narodnim uradnikom na znanje.) Da bodo narodni uradniki mirno volili, naj jim bo povedano, da je narodna stranka pripravljena braniti jih, ako bi se jim pri Bvobodni volitvi kake zapreke stavile, in da se bomo, če treba, telegrafično obrnili do gospoda ministra notranjih zadev, grofa Taaffeja.
(Nemškutarski kandidati.) „Laibacherica" poroča, da Be je vitez Schiippl odpovedal kan didaturi — morda je to veselo znamenje, da ministru Taaffeju ni ljubo, ako c. k. uradniki kandidirajo! Iz tega naj spoznajo naši narodni uradniki, da Taaffe ni naš sovražnik in naj le brez strahu volit pridejo. Saj se ravno kar iz Prage poroča, da je Taaffe obljubil, da hoče vlada pri prihodnjih volitvah čisto nevtralna ostati, vsled česar je velika pnparjeuost med češkimi nemškutnrji. Namesto Schüppla so postavili Gariboldija za kandidata in poleg tega še prejšnja dva odbornika, znanega čvekača dr. Keesbacherja in pa Lesko-vica. Za tretji razred pa so: Albin Achtschin, Otomar Bamberg in pa Mathian, ki so že več krat ploh vlekli, pa ga bodo tudi letos. — Za prvi razred so nemškutnrji postavili tri
prejš^ kandidate (doktorje Suppann, Sup-pantschitsch in Schrey), na novo pa g. Job. Lukmana, ker se je dosedanji odbornik Mahr kandidaturi odločuo odpovedal. Ta odpoved je nekako čudno znamenje, kajti gosp. Mahr je bil dozdaj eden najhujših nemčursk.h agitatorjev.
(Miroslav Ilubmajur in konec macedon-skega vstanka.) Iz prijateljskega pisma našega rojaka Miroslava Hubinajerja iz bolgarske Macedonije izvemo, da je Rusija strogo zapovedala, da se morajo okolo Bosiljevega grada zbrane vstaške čete raziti. Ilubmajer sam, kot glavar njihov moral je to zapoved izvršiti, in je res dne 20. marcija 1.1. iz Bosiljevega grada odpotoval skoz Kiostendil v Sredec, kjer ga je namestnik kneza Dondukov Korsa-kova, general Domontovič jako prijazno sprejel ter mu povedal uzroke, zakaj je morala Rusija tako ravnati. Po posredovanji episkopa Natanaila Ohrickega, bivšega predsednika usta-škega odbora, vstopil bode Hubnnjer sedaj bržkone v bolgarsko armado ali pa v rumelij-sko milico za artilerijskega oficirja. Dotični odlok kueza Dondukov-Korsakova se še pričakuje.
(Revščina.) Zadnjič smo že omenili, ua kako slabih nogah jc tukajšnje nam tuje društvo „filharmonikarjev". Kakor si sami niso upali napraviti o bakljadi strenade pred stanovanjem gosp. deželnega predsednika, tako si tudi ne upajo napraviti nobenega koncerta brez druge pomoči. Kedar je v Ljubljani nemško gledišče, jim morajo v glavnih točkah priti na pomoč glediščni pevci iu pevke, če pa teh ni, si naročajo tak h pomočnikov iz drugih krajev. Tako so tudi ta pot, ko so Eklenili napraviti koncert, prosili znanega bivšega tenorista zagrebške opere g. Grbica, pomoči in ta jim jo je tudi obljubil ter sodeloval pri koncertu. Gospod Grbic živi zdaj v svojem rojstnem kraji, v Cirknici na Notranjskem, kjer je predsednik narodne čitalnice, zato se tam bolj čudimo, kako da , filharmonikarjem" ni odrekel.
(Umrl) je na svoji fari v Zagradcu po slovenskem svetu dobro znani pisatelj in odbornik slovenske Matice, častiti gosp, župnik Jau. P a r a p a t po kratki bolezni. Morda nam kdo kaj več poroča o njem. Bil je silno delaven. vzlasti za Matico se je zelo brigal. Zopet zguba za narod! Bodi mu žemljica lahka!
(Dežman,) stari renegat, brez kterega ljub ljanski nemčurji ne morejo izvršiti nobene volitve , je že oni teden z vlakom prisopihal z Dunnja v Ljubljano in precej prijel v roko svoje „proklote grablje." Tudi razni penzijonisti so si namazali svoje stare pete in letajo po mestu okrog volilcev, kakor da bi bili zmožni služiti še leta in leta. Kaj bo neki k vsemu temu rekel minister grof Taaffe!
Razne reči.
—	Dar. Presvitli cesar so za mladenško luhovsko semenišče v Trstu darovali 300 gld.
—	„Slavjanin" se bode imenoval nov bolgarski list, kteri bode jel izhajati 1. maja t. 1. v Iiuščuku pod vredništvom F. II. Stan-čeva. List je namenjen književnosti in nauku, ter bodo razpravljal o narodnih potrebah, o izobraževanji in umskem razvijanji, o šolah in pedagogiki , sploh o narodnem življenji. Na leto bode veljal 12 frankov, izhajal pa vsako soboto.
—	Tirolska žaluje, kajti v malo dneh sta ji umrla oba izvrstna škofa. Še je knezoškof v Trientu Iiiccabona na parah, že
je cvetno nedeljo dopoldne umrl v Briksnu preblagi knez in škof dr. Vincencij Gasser, rojen 1. 1809, škof od 1. 1856 je Tirolcem bil z besedo in dejanjem iskreni pastir in vodnik in živo ga bodo pogrešali pravi katoliki vsi.
—	Strašen ogenj je v sredo 2. aprila v malo trenutkih pokončal v Cirkovški fari skorej celo vas spodnjo Gorico. Nek šestletni otrok si je blizo slame zakuril in zgorelo je 16 hiš.
—	Bosanska pesem. Bosanske krist-janke pojo sledečo pesem:
Avstrija sveta U Serajevo šeta, U Serajevskem gradu Turčin guli bradu, Adži Lojo vraže! Soldati te traže (iščejo). Odišel je u pasigojno, Nek onda lojla (vagabundira).
—	Maček in skobec. V Šiški je skobec zgrabil mačka in ga po zraku odnesel. Maček je vekal in tožil: „obrnav, se bo obmiv, obrnav, se bo obrniv —". Skobca je bilo vendar teže preveč, zato postavi mačka na tla, da bi si odpočil. Maček pa, ko čuti tla pod seboj, plane na skobca, ga zgrabi za vrat in ga nese domu. Tako se je res „obrnilo", kakor je maček rekel.
Umrli so:
V vojaški bolnišnici Janez Petrovič, topničar 11. artilerijc, za pljučnico.
TeU-urnllčlio denarne cent 7. aprili. Papirna renta C5.45 — Sreberna renta 65.90 — Zlata reiita 77.60 — 18601etno državno oosojilo 118,—
Hankin« akcije 811 — Kreditne akcije 247.--London
117.10 — — Ce», kr. cekini 6.54. — 20-frankov 9.33.
Donnrutveno cen«		7.	«pi ilai		
Državni fondi.				Denar.	Blagu
5*/o avstrijska papirna renta .				65~66~	65.60
6"/» renta v srebrn . . .				65 90	66.—
4% renta v zlatu (davka prosta)				77.85	77.90
Srečke (loži) 1854. 1. . . .				116.25	115.60
„ „ 1860. !.. celi. .		a		118 26	118.60
„ „ 1860. 1., petinke				127.50	128.50
Premijski listi 1864. 1., . . .		•		153.—	163 25
Zemljiščine odveznice.					
Štajarske po 6°,'o.....	t			99.50	100.50
Kranjske, koroške in primorske po 5			e •	91.50	—.—
				83 60	83 75
Hrvaške in slavonske po 5% .	a			87,-	88.—
Sedmograške po 6°/, . . .	.	•	•	77 25	78.25
Delnice (akcije).					
				804.-	805.—
Unionske banke ... .	t	t		75.-	75.25
					239.25
Nižoavstr. eskomptne družbe .	a	,	(	— .—	— .—
				104.-	104 50
Srečke (loži),					
Kreditne po 100 gld.	a.	V.		164.75	165.25
Tržaške „ 100 .,	k.	d.	•	118.50	120.—
„ ,. 50 „	n	*>	.	61.—	63.—
Budenske „ 40 gld.	a.	V.		37.50	38,—
Salmove „ 40 „	>i	n	•	46.75	47.25
Palffi-jeve „ 40 „	n	»»		35 75	36 26
Clary-jeve „ 40 „	n	n		36 60	36.76
St. Génois ,, 40 ,,	n	»1	.	36.—	36.—
Windischprats-ove „ 20 „	?»	i»		30.75	31.26
Waldstoin-ove „ 40 „	»	M		27 —	27 50
Srebro in zlato.					
				5.54	5 55
				9.33	9.33
Poslano.
Častitemu občinstvu naznanjam , da sem vzel v svojo zalogo
(lovski gips ali mavec
(Lengen leider Gips) iz tiste jame, iz ktere je do zdaj prodajal Janez J an ž a vulgo Ž*leznik ter ga prodajam po vsakokratni tržni etni. Za dobro blago sem porok
(2)	Janez fflajdič,
trgovec v Kranji na Gorenjskem.
Izdajatelj in odgovorni vrednik t llip tiaderlap.
J, Blmnuovi naslemiki v unij» ni.