Da smo si na fasnem. besedila člena 1.. kateri ie temeli m nosilec vseh drugih z zahtevo da se vnese besedilo o državmem in narodnem edlnstvu. Ko po dolei in ne ravno ori.ietni debati opazicHa nvidi da bo ostala v veli^ ikanski manišijnij se ostentativTio odstra*ni. Besedilo odseika pa se sprejme skoTO soglasno. 2. Delegaciia, ki ie naš naivišji forum fereče sodbo in svoie delo konca. Zasedanie delegaciie se proelasi za zaključeno. Njenih sklepov ne ^iore izpremeniti nibčp, razen nie same. ki mora b:ti pravilno sklicana Pa pride na dan skun.ščine tročlanska demtaciia članstva (ne delegatov) k poverienikn 7 zahtevo da nai skupščina vnese to besediln v doteni člen. Skupščina ipa ni za to niti kompetentna. ker ii § 19. b izrecno prenoveduie kai takega. V resnici se tudi ni nikoli pečala s čim podobnim Po dolgotralTiiib pogaianjih in pojasnjevanjih. ie opozicija užaliena. ker ji poverjenik ne more in tudi ne sme ustreči. vsled jasnega bcsedila :poslovni!ka. Orpozicija po tako netaktnem motenju slavnostne skupščine. zopet zapusti d!vorano. Nepristranski spoznavalec in opazovalec razmer oa ie moral dobiti vtis, da opdziciia — kateri so pripadali po večini starejši tovariši — le išče za vsako ceno ,pretveze, pod katero zamore prikriti svoi naravnost katastrofalen poraz menda tudi pred politično lavnostio češ. da s tako večino ki ni za državno in narodno edinstvo. ne more sodelovati. Kai pa ie torej z državnim in narodnim ediinstvom. Teh dveh izrazov. ki se nahaiata tudi v naši ustavi. niso do danes natančno opredelili niti naši učenjaki Pač pa sta postala deloma že pri nas še, boli nn pri naših južnih bratih geslo političnili straink ter se ravno zaradi neapredelJeno9ti tem laž.ie uporabljata v strankarski politiki. Slovensko učiteljstvo pa ie v Celju ustvarjaito itemeli. na1 Ikaterem sd mone stanovsko zdtužiti v s e iugoslovensko V zgodovirtskem Celju se ie vršila letosn.ia skupščina, ki ie postavila z^odovinski me.inik v razvodu ne saino slovenskega amnak vseea iugoslovenskega tičitelistva To deistvo moramo imeti vedno pred očmi. kadar govorimo o teb za prihodnost našega stanu. šolstva naroda in tudi države tako pomembnih dneti. Uverien sem, da se marsikdo izrned na^ samrh ki smo ori tem sodelovali danes še ne more v polni meri zavedati dalekosežnosti ravnokar minulih celiskih dni. Še mani se iih zavedaio tisti. ki niso b:1i direktni sodelavci Naimain; pa sp iih zaveda.io laiiki ki ne moreio tako poznati teženj našega stanu trpljenia in miselnosti slovenskega učiteljstva. kakor poznamo vse to rni sami. Bili so velevažni. velepomembni da uprav zgodovinski dnevi... In. vendar ie kliub temu rnarsikdo izmed številn:b našft tovarišev in tovar.šic zapuščal Celie z neko bolestio v dušl z mrkim in skrbi nolnim oogledom v bližnio bodočnost, ne Pa z zadovoltstvom i« stanovskim ponosom. kakor smo se navadno vračali s pdkrapnskib skunščin. Tak utis le ime-la tudi večina tistih ki so čitali poročila v raznih političnih listih o ¦teh dokai burniih dnevih in še burnejsh posameznih prizorih. Zakai ie bilo letos tako in ravno tako. ko bi bilo vendar vse iorav lahko Iepo idilično in mirno dostoianstveno kakor ie bilo njega dn.ii?! Govorimo iastio in odkrito! V Celru se, ie dobojeval tienavadno teželk in oster boi. kateri ie Pretresaf naše vrste že dališn vrsto let im kateri ic od Božiča sem vzbudil veliko pozornost in zanimanie vso.e-a iugoslovenskega učl- HČHelJstvo brez ozira na politično pripadnost in ndcistvovanie. Tes-a qp ie dobro zavedalo zato ie moralo odklonit1' m ie odklonilo pri smernicah bodočp s t a n o v s k e politike — gesla d o I i t i č n i h strank. I-z vsega tega sledi. da med našimi vrstami ni najmanišega povoda za boiazen in malod^ušje. Nasprotno. Začenia se nova doba; doba oprostitev vscn političnih strankarSkiii spon v stanovslko strokovn:i organizaclii. Opoziciia pa ie hoteln na vsak način prsiliti večino, da razobesi nad vhodom v poslop.ie mogočne stanovske strokovno organizacije to ooHtično obrablieno. še večkrat pa strankarsko politično izrabl.ieno zastavico V vsei državi ne naidete Rrave strokovne nli stan oreatrlzaciie. ki bi imela kot taka zapisano. da ie to temeli nieneeri obsto.ia in dela. Samo ob sebf umevno, da nima tega rati naša osrednia organizaciia. Le naša vse časti vredna opozicija ie hotela imeti ta- sine QUo non. <*n ker ii ni bilo po sedai obstoiečifi pravilih mo>Łoče ugoditi. ie odšla in ima sedaj lepo priliko — ce boče — da1 proglasf pred iavnostio 90% slovenskecra učitelistva kot protidržaven element. dasi; ie ravno ta večima izrecno povdariala. da smatra :za važneiše delo v tem icravcu, kakor pa izrablianie lepep-a in pomembneea ?esla bre7 pol;t'čno strankarske navlake... Celje odpira perspektlvo v lepšo in bol.išo bodočnost našeea stanu in ž n.iim vred tud'! šoli narodu in držnvi Tam smo si varrtali iasno not v doseeo' velikega cilja. In s ponosom lahko trdimo, da ie siovensko nčitelistvn po svoiib zastoipnikih ravno v Celju pokazalo. da ie boliše in vrleiše kaikor ie pa sodila naša pol^tična iavnost. Na iasnem im čistem smo. Nobenih TT-etresliaiev ne bo vec in se iib tudi nc straš;mo Začrtali smo si not iin po niei bo bodHo brez ozira na levo in desno vse kar stanovskn čuti »rrtr misl1' med nami. Hren. telistva in vse naše iavnosti To ie bil boi starib tradicii z novimi načeli Itn idejami. Nolbeiti boi ni prijeten. ne labek ter ne niore kot tak zapust;ti priietnih utisov niti med zmagovalci (ce imaio količkai srčne kulture). še mani pa sevecia med nasprotniki. Zato ie docela naravno. da smo zapuščali Celje z bolestjo v duši. Resnica ie namreč da slovensko učitelistvo se ni imelo tako burne skupščine. Sai se ie vršil boi hkratn kar na dve fro^nti: ideino iin gospodarsko. Da se ori tem duhovi razburiio, da se srre ab takib orilikah oesto preko mefe dostoJnosti in obzirnosti pr" obeh bojuiočih se četah. ie samo ob sebi rnnevno im se ne sme vzeti pretragično Poeneie. ko sc poleže razburienost ;n offniev!'tost. ohladi vzkipela ieza ter se vse umiri in poleže gledamo na vse. to z docela drue-ačnim podedom, kakor Pa v prvem hipu. Prav tako oa se more odkrito priznati da se ie storilo v h;;pni razburjenosti — četudi morda z najbolfšimi nameni — odl predstavnikov stare straie vse da se razlbunenost poveča in mo^očen vtis zma?p nov;'b idei m načel — zabriše. In tako ie morda marsikdo odneseT iz Celia vtis. da nismo raizkola nreprečili ampak ea šp pn^lobili. Evo samo par dokazov iz množnc: O smernicab naše stanovske politlk,p so raepravljala vsa naša dlruštva. Vse areumente ie pretresal nrav temelii-to stanovsko političen odsek ter lih upoštevah Doseglo se ip, v vseb točkah soglasie. celo z opoziciio. Pred delegacMo na se stavi predloe /a izpremembo