PrrW■ TA ŠTEVILKA JE IZŠLA OB PRILIKI M E D N A R O D N E G A S E J M A G R A D B E N I Š T V A V L J U B L J A N I V S E B I N A : Ing. D j uro Matič: GRADJEVINARSTVU JE NEOPHODNA ORGANIZO- VANA UNUTARNJA TEHNIČKA POMOČ - Ing. Marjan Brilly: RAZ­ VOJ GRADBENIŠTVA V JUGOSLAVIJI - Ing. Vladimir Čadež: NEKAJ MISLI O RAZVOJU GRADBENIŠTVA V LRS V PRIHODNJIH LETIH - Ing. Jože Valentinčič: MOŽNOST ZA NAPREDEK GRADBENIŠTVA - Ing. Milan Mole: DOKUMENTACIJA U NAŠEM GRADJEVINARSTVU KAO ELEMENAT RACIONALIZACIJE PRENOŠENJA ZNANJA I ISKU­ STVA - INFORMACIJE NEKATERIH PODJETIJ O SVOJI PROIZVOD­ NJI - Slika na naslovni strani: NOVA HALA NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V GRADNJI (detajl fasade). LETO XI 1961 U REJA U RED N IŠK I ODBOR. - ODGOVORNI UREDNIK ING. LJU D EV IT SKABERNE. - TISK A TISK A R N A ČASOPISNEG A PO D JE T JA »DELO«. - REV U A IZH A JA V D ESETIH ŠTEVILKAH NA LETO. - LETNA NAROČNINA ZA NEČLANE 10.000 D IN A RJEV . - UREDNIŠTVO IN U PRAV A: LJU BLJA N A , ERJAVČEVA 15, T EL .: 23-158 GRADBENI VESTNIK «»o™ GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LR SLOVENIJE LETO XI - 1961 In g . D.j u ro M a t i č Gradjevinarstvu je neophodna organizovana unutarnja tehnička pomoč Tehnička pomoć koju smo dobivali iz tehničkih naprednjih zemalja bila je i još uvek je prilično obimna i organizovana i pored nekih svojih slabo­ sti. Ona se sastojala u tome što smo dobivali iz pomenutih zemalja eksperte, koji su nam pomagali kod nas, što su tamo primali na praksu naše sta­ žiste, što su primali naše stručnjake na kurseve i seminare i na irazna savetovanja, što su nam davali stručnu literaturu i raznu dokumentaciju, što su nam davali laborantsku i drugu opremu i si. Sve je to vršeno po ođredjenim programima koje su većinom te zemlje same finansirale. Činjeni su napori, da se ovako stečena znanja i iskustva prošire unutar zemlje. O unutarnoj tehničkoj pomoći ovo se ne bi moglo reći. Već je nekoliko puta konstantovano na raznim stručnim savetovanjima kao i na oficijelnim skupovima Savezne gradjevinarske komore da se naša vlastita iskustva pa i velika dostignuća našeg gradjevinarstva nedovoljno objavljuju, da se sporo, i neorganizovano prenose pa se zbog toga nedopu­ stivo malo koriste. Na godišnjim skupštinama Sa­ vezne gradjevinske komore bilo je i govora, a i donošeni su zaključci, o potrebi razvijanja unutar­ nje tehničke pomoći, medjutim nismo ovom prila­ zili dovoljno konkretno u sprovodjenju zaključaka pa su oni ostajali u velikoj meri samo verbalne deklaracije. Poslednji je čas da se vršenju Unutar­ nje tehničke pomoći prid je organizovano i što si­ stematski je. Cilj bi ovog napisa bio da doprinese rešavanju ove problematike, ili bar da pojača di­ skusije o najboljim organizacionim formama i funkdionisanju unutarnje tehničke pomoći u grad­ jevinarstvu. O nerazvijenosti unutrašnje tehničke pomoći rečito govore slučajevi kada naši stručnjaci u ino- stranstvu prvi put vide i uče neka dostignuća koja smo mi u zemlji već realizovali a neka i prevazišli. Ovome doduše doprinose dosta česta putovanja u inostranstvo koja su mativisana ne samo potreba­ ma, da se prouče odgovarajuća pitanja iz naše grane tehnike. Trebalo bi da bude pravilo da se traži tehnička pomoć iz imostranstva tek kad se-upoznaju naša najviša dostignuća i utvrdi da se u zemlji ne može ona dobiti dovoljno brzo i efikasno. Da bi se to moglo neophodan je uslov da pružanje unutarnje tehničke pomoći bude dobro organizovano, da se brzo sazna gde se može dobiti pomoć za odrednjeni tehnički problem, odnosno da se sazna da se u zem­ lji to još nije rešavalo. Iniciativa za dobijanje pomoći odnosno traženje pomoći treba da potekne pre svega od primaoca, tražioca tehničke pomoći, ali ne samo od njih. Ne­ kim zaostalim privrednim organizacijama treba unutarnju tehničku pomoć nuditi, da ne kažem naturati. U ovom slučaju treba da iniciativa po­ tekne od davaoca unutarnje tehničke pomoći ili od posebnih agencija, servisa čija osnivanja treba da izvrše a kasnije da pomažu i unapredjuju or­ gani Savezne gradjevinarske komore. Možda bi trebalo da ovakve agencije formiraju organi državne uprave na liniji pomaganja zaosta­ lih privrednih grana i područja, krajeva u našoj zemlji. Kad iniciativa pctekne od samih privrednih organizacija koja traže tehničku pomoć trebalo bi da se one što brže i efikasnije informišu o privred­ nim organizacijama, ustanovama ili čak pojedinci­ ma koji bi im tu pomoć najefikasnije pružili. Da bi ovo bilo uspješno neophodno je imati mrežu agencija, biroa, centara za tehničku dokumentaciju i informacije i si. Tako bi centri za tehničku do­ kumentaciju trebalo da budu sredstva, institucije čiji bi se rad uklapao o unutarnju tehničku pomoć kao celovitu delatnost. Organi Savezne gradjevinske komore, pre sve­ ga Centar za unapredjenje gradjevinarstva trebalo bi da budu ne samo organizacije koje daju usluge tehničkoj pomoći kad se to od njih traži već i da tu tehničku pomoč nude i po planu i programu koje odobravaju nadležni organi Savezne gradjevinar­ ske komore. Komora i njeni organi treba da kao subjektivan faktor utiču na unapredjenje gradje­ vinarstva u celini a posebno u zaostalim područ­ jima. > Organi Savezne gradjevinske komore, Saveti grana gradjevinarstva trebalo bi da budno prate kretanja unapredjivanja gradj evinarstva i da za- ostalijim privrednim organizacijama organizuju pružanje konkretne pomoći po svojoj inicijativi na unapredjenju tehnologije gradjenja, usavršavanje stručnih kadrova i si. U tom cilju trebalo bi da se upućuju naši eksperti da izuče stanje pojedinih pri­ vrednih organizacija da bi predložili njima i nad­ ležnoj komuni realne mere racionalizacije i uopšte unapredjenja tih privrednih organizacija. Ove uslu ge verovatno bi mogla da finansira do odredjenog stepena sama Komora i njeni organi, a preko toga sama preduzeća i komune. U ovom pravcu je usme- ravan rad i Centra za unapredjenje gradj evinar­ stva ali problem nije celovito proučen i još uvek se vrši parcijalno, nesistematski pa i neefikasno. Ovaj zadatak je vrlo akuelan i treba ga izučiti i dobro organizovati. Problem finansiranja je dosta težak naročito kad se primaocu nudi pomoć koju on ne može da plati. I do sada je bilo prilično posećivanje stručnja­ ka iz jedne privredne organizacije u drugu u cilju upoznavanja sa njihovim iskustvima. Uspeh ovih akcija je bio veći gde su se ove posete organizovale, tj. blagovremeno najavile, unapred fiksirana pro­ blematika koja se želila proučiti i dr. Češći je bio slučaj da su posete bile slabo organizovane, tako da se za njih nisu dovoljno pripremili ni posetdoci a pogotovu davaoci pomoći. Takve posete su ometale u radu domaćina koji nije odredio svoje stručnjake da prime posetioce, i da im pokažu organizovano odredjena iskustva i dostignuća, već so to radili stručnjaci istrgnuti iz proizvodnje površno, nepri- premljeno, uz veliki gubitak vremena i jednih i drugih. Jasno da ovakve posete nisu donele očeki­ vanu i mogoću pomoć privrednim organizacijama koje su je tražile. Gradjevinska preduzeća još uvek grade u »svom« rejonu pa razlozi konkurencije nisu delo­ vali negativno na otvoreno pokazivanje vlastitih dostignuća. Međjutim o ovim momentima treba voditi računa naročito kad se radi o slabostima po­ jedinaca koji pokušavaju da stečeno znanje iskori­ ste samo za lični prosperitet. Trebalo bi da unu­ trašnja tehnička pomoć savlada ove teškoće pored ostalog i materijalnim i moralnim priznanjima po­ jedincima i privrednim organizacijama koje se angažuju na pružanju tehničke pomoći. Veliki je nedostatak što se u našoj stručnoj štampi malo piše o problemima iz konkretne pra­ kse našeg gradj evinarstva. Redakcije naših struč­ nih časopisa stalno oskudevaju na člancima koji bi opisivali interesantne pojave, doživljena iskustva na našim gradilištima, naše uspehe i dostignuća, a naročito naše neuspehe i teškoće savladane u ve­ ćoj ili manjoj meri, sa više ili manje umeća, sa većim ili manjim troškovima. Naši praktičari sa samih gradilišta, tehničari i inženjeri gradjevinar- stva i arhitekture gotovo ne pišu, a oni bi mogli sigurno najviše pomoći svojim kolegama u ostalim privrednim organizacijama u reševanju istih ili sličnih praktičnih problema na njihovim gradilišti­ ma opisivanjem kako su oni rešavali odredjene pro­ bleme, koliko su uspeli i postigli a što su propustili. Ovakvi članci bi bili od velike koristi i našim ško­ lama u njihovom povezivanju sa praksom. Ono bi nastavu ilustrovali praktičnim primerima i ukazi­ vali studentima na mogućnosti i opasnosti u prak­ tičnom projektovanju i gradjenju. O neuspesima je neprijatno pisati, naročito u javnim časopisima, pa bi trebalo pronaći posebne stimulanse za ovakvo pisanje ili ovakve članke otkupljivati i prikupljati u centrima za dokumen­ taciju da bi se dostavljali samo ornima koji se po­ sebno interesuju. Verovatno bi trebalo u sklopu finansiranja unutarnje tehničke pomoči rešiti i fi­ nansiranje opisivanja i dokumente vanj a ovih prak­ tičnih iskustava sa naših gradilišta. Brzi razvoj tehnike kao i nauke uopšte postaje svakog dana i godine sve brži, tempo napretka je sve oštriji. Praćenje i primena novih dostignuća tehnike više se ne može uspešno vršiti individual­ nim naporima i aktivnostima pojedinih stručnjaka, već je to moguće i nužno samo kolektivnim napo­ rima privrednih organizacija odredjene grane pa i čitave zajednice. Usavršavanje stručnih kadrova ne može se prepustiti više samo njima samima već treba da sve privredne organizacije i njihova udru­ ženja kao i ustanove organizovano udruženim na­ porima stvore čitav sistem savetovanja, seminara, kurseva, škola, biltena, časopisa, centara za tehnič­ ku dokumentaciju i dr. da bi se stručni kadrovi pomogli a i potsticali da u svom usavršavanju budu na vrhu razvitka tehnike. Mislim da bi trebalo da unutarnja tehnička po­ moć i ovu aktivnost razvija i ojača naročito u pod­ ručjima koja zaostaju. I ovo govori, da unutarnja tehnička pomoć treba da bude stvar čitave odredje­ ne privredne grane ali čak organa državne uprave. Afirmacija organa Savezne gradjevinske komo­ re, pored ostalog, u najvećoj meri zavisi od toga koliko ćemo uspeti da stručni kadrovi u gradj evi- narstvu od inženjera do priučenih radnika budu obuhvaćeni u čvrst sistem usavršavanja. Stručni kadrovi treba da ponesu razvoj gradj evinarstva analogno ostalim granama privrede i tehnike. Ovo se isto može reći i za organizacije i Saveze inženjera i tehničara. Ističući ovo mislim da bi bilo neophodno da se na sastancima svih organizacija gradnjevinskih inženjera i tehničara i arhitekata pretrese i preporuči šta bi sve trebalo preduzeti u okviru Savezne gradj evinske komore, društvenih organizacija pa i državne uprave da bi se dovoljno brzo usavršavali naši stručni kadrovi, i u okviru toga da bi naša domaća iskustva i dostignuća bez teškoća bila dostupna odgovarajućim stručnjacima. Mislim da bi i ova aktivnost spadala u okvir unu­ trašnje tehničke pomoći i da bi trebalo da je ona potstiče. Funkcionisanje unutrašnje tehničke pomoći će prvenstveno zavisiti od toga kako će se rešiti njeno finansiranje, o tome kakve će ekonomske interese u njoj naći primalac a pogotovo davalac tehničke pomoći. Davalac treba da dobije kompenzaciju ne samo za troškove dok svoje stručnjake neposredno angažuje u davanju tehničke pomoči već, i pored ostalih, za troškove koje je imao na sticanju ođre- djeni'h iskustava i znanja. Na taj način treba da se investicije u sticanju odredjenih znanja i dostignu­ ća pokažu rentabilne i pri pružanju i naplaćivanju tehničke pomoći. Bez ovog tehnička pomoć će ostati na deklaracijama i parolama. S druge strane ova pomoć treba da bude dobro organizovana, da bude efikasna tj. da odnos iz­ med ju njene korisnosti i koštanja bude što veći talko da se primaocu isplati nju primiti i platiti. Ove troškove redovito ne mogu platiti sami po­ jedinci stipendisti već to treba da budu privredne organizacije — stipenditori ili zajednički fondovi za finansiranje unutrašnje tehničke pomoći. Međju- tim trebalo bi obaveze stipendista prema stipendi­ torima mnogo preciznije odredjivati i riigoroznije izvršavati nego što se to sada radi. Još uvek se suviše često smatra da stipendisti time što čine uslugu zajednici, a ne zajednica njima time što ih stipendira i omogućava im da stiču odredjena zna­ nja i stručnu spremu. Mislim, da i ovde treba zave­ sti jasne i oštre odnose da se ne bi na neizvršavanju obaveza bomipromitovali traženje i prenošenje zna­ nja i iskustava iz naprednijih u zaostalije privred­ ne organizacije i unutrašnja tehnička pomoć uop- šte. Drastično kompromitovanj e tehničke pomoći vrše oni stipendisti koji uskoro posle studiranja odred jene problematike napuštaju ne samo ustano­ vu i privrednu organizaciju koja ih je stipendirala već i struku za koju su se specijalizirali na tom dopunskom školovanju — specijalizaciji. Oblici unutrašnje tehničke pomoći mogli bi biti uglavnom kao i kod inostrane tehničke pomoći i to: davanje tehničke dokumentacije (projekata, ela­ borata i si.), primanje stažista, slanje eksperata, organizovanje predavanja kurseva i seminara, or- gandzovanje savetovanja i dr. Centar za unapredjenje gradjevinarstva Savez­ ne gradjevinarske komore za Dokumentacijom za gradjevinarstvo i arhitekturu u suštini vrši znatnu tehničku pomoć koja se do sada finansirala iz sa­ veznog budžeta. Ovu aktivnost treba još više, raz­ viti uz finansiranje iz fondova zajednice ili nekih zajedničkih fondova koje bi trebalo formirati u okviru gradjevinarstva, vjerovatno Savezne gra- djevinske komore. Dokumentacione i informativne centre treba tek formirati verovatno i kod biroa za gradjevinarstvo pojedinih republika kao i pri samim privrednim organizacijama i ustanovama. Saveti grana gradjevinarstva mogli bi dati ini­ cijativu i preporuku izradom uglednih opštih uslo- va po kojima bi preduzeća davala svoju tehničku dokumentaciju, primala stažiste, slala eksperte i si. Oni bi mogli odredjivati aktuelne teme za preda­ vanja, kurseve i savetovanja i si. Pred našom zemljom i našim stručnjacima stoji krupan zadatak u pružanju tehničke pomoći zaosta­ lim zemljama. Za njega se moramo organdzovati. Dobro organizovana unutrašnja tehnička pomoć svakako bi nam olakšala pružanje i ove pomoći. Diržavna uprava već Obavlja poslove oko odabira­ nja i slanja naših eksperata u inostranstvo. Neki oblici ove pomoći i unutrašnja tehnička pomoć će se ispreplitati. Sigurno će se u nekim privrednim organizacij ama i ustanovama naći i domaći i strani stažisti, a neke će iste i slične elaborate, projekte i drugu tehničku dokumentaciju slati i u domaća i u inostrana preduzeća i slično. Koordinacija ove inostrane i unutarnje tehničke pomoći je neminov­ na pa i to govoiri da treba da i organi državne upra­ ve preuzmu odredjene poslove unutrašnje tehničke pomoći. Naučno tehnička saradnja postala je obaveza naše države i sa nekim evropskim zemljama. Ova saradnja bi se mnogo efikasnije obavljala ako bi unutrašnja pomoć bila bolje organizovana. I ovo govori da problem tehničke pomoći treba celovito sagledati i jedinstveno organizovati. Ovo ne znači da ona treba da se vrši isključivo kroz jedan centralistički organ i da se tako uguši inici­ jativa pojedinih privrednih organizacija i pojedi­ naca na terenu. Medjutiim treba izgraditi jedinstven sistem pružanja tehničke pomoći koji treba da omogući da pojedinačne inicijative i napori budu još efikasniji i plodonosniji. Svakako da će diskusije u organima Savezne gradjevinske komore, u privrednim organizacija­ ma, a posebno u organizacijama Saveza gradjevin- skih inženjera i tehničara i arhitekata — o zadaci- mi unutrašnje tehničke pomoći kao i dosadašnjim iskustvima doprineti sagledavanju najboljih orga­ nizacionih formi i puteva unutrašnje tehničke po­ moći što će doprineti još bržem razvoju našeg gr ad j evinarstv a. Ing. M a r j a n B r i 11 y Razvoj gradbeništva v Jugoslaviji Takoj po osvoboditvi je bilo v Jugoslaviji grad­ beništvo skoraj popolnoma uničeno. Stroji in oprema, ki jih ni odvlekel okupator, so bili izrab­ ljeni in zastareli, strokovni kadri pa so se razšli na vse strani. Hkrati z izpopolnjevanjem nalog, ki jih je terjala obnova dežele, smo pričeli tudi usta­ navljati nova gradbena podjetja. Prvi petletni načrt za razvoj gospodarstva FLRJ je našel gradbeništvo dokaj nepripravljeno za izva­ janje velikih nalog. Zato je popolnoma razumljivo, da se je razvila predvsem ekstenzivna proizvodnja: gradbena podjetja so zaposlila veliko število de­ lovne she. Zaradi gospodarskega položaja v deželi, velikih izdatkov za razvoj težke industrije, pa tudi nerazvite strojegradnje ni bilo mogoče intenzivneje opremljati gradbeništva. Poleg tega je vplivalo na razvoj gradbeništva pogosto spreminjanje obsega in strukture del ki so jih narekovale potrebe. Za­ radi tega se gradbena podjetja niso mogla usmeriti v specializacijo in učrvstiti svoje zmogljivosti in organizacijske strukture. Kljub vsem tem okolišči­ nam se je obseg gradbenih del v obdobju od leta 1947 do leta 1956 povečal za 3,5-krat nasproti obsegu del, ki so bila narejena leta 1939. V povojnih letih lahko zabeležimo tri obdobja značilna za razvoj gradbeništva. Prvo obdobje ob­ sega čas od leta 1947 do 1952, to je obdobje prvega petletnega načrta. Zanj je značilno naglo povečanje obsega del v prvih letih, ki pa prične naglo upadati1. Hkrati se spremeni tudi struktura del: zmanjšuje se prvotno večji obseg del v visofcogradnji na ra­ čun objektov nizkogradnje. V drugem obdobju se obseg gradbenih storitev zmanjša letno povprečno za 2% v primeri z letom 1947. Naloge, ki jih je za­ črtal gradbeništvu pet letni načrt od 1957 do 1961 leta, so bile uspešno izvršene. Obseg gradbenih del se je povečal od leta 1957 do 1960 na leto pov­ prečno za 16,2%. V tem obdobju se je znatno pove­ čal delež objektov visokogradnje. Prav do leta 1957 ni bilo vloženih zadosti inve­ sticijskih sredstev za opremljanje gradbeništva. Poleg tega so velik del teh sredstev porabili za graditev objektov, ne pa za nabavo strojev in opre­ me. To velja zlasti za obdobje od leta 1947 do 1952. Po letu 1957 so se precej povečale investicijske na­ ložbe v gradbeništvo, ki so jih porabili za nakup strojev. Kljub temu obseg investicijskih naložb ni omogočil, da bi se gospodarske organizacije v grad­ beništvu znatneje opremile s stroji. Pri tem se je mnogo hitreje večala opremljenost podjetij za nizke gradnje. Povprečni faktor strojne opremlje­ nosti (razmerje med vrednostjo opreme in letno realizacijo) se je gibal konec leta 1959 okrog 0,20, do 0,25. Pri podjetjih, ki so gradila visoke zgradbe, je znašal v povprečju okrog 0,16, medtem, ko je do- Gibanje obsega gradbenih del po cenah. iz leta 1956. TABELA I Struktura v °/o OJ >V.% l e Ji .0 5 13 G a oj Js 'O •S A 9 9 T3 Le to M ili , di n %Gt-H s ä Id oj > & ■1 s i » 1947 188,9 100,0 _ 1948 245,6 130,0 30,0 61.9 34,7 1949 284,1 150,4 15,7 56,6 43,4 1950 261,5 138,4 -8,0 53,3 35,3 1951 194,5 103,0 -25,6 42,8 45,0 1952 180,8 95,7 -7,0 42,6 44,0 1953 210,9 111,6 16,6 43,5 45,3 1954 224,5 118,8 6,4 52,5 37,8 1955 203,8 107,9 -9,2 50,7 38,3 1956 167,3 88,6 -17,9 48,9 42,5 1957 201,9 106,9 20,7 54,8 38,3 1958 224,6 118,9 11,2 58,0 36,7 1959 273,5 144,8 21,8 59,9 35.1 1960 317,0 168,0 16,0 60,1 35,1 1948-1952 95,7 -0,9 51,4 39,0 1953-1956 92,5 -2,0 48,9 41,0 1957-1960 182,3 16,2 58,2 36,3 Gibanje investicij v osnovne sklade gradbe- ništva po cenah iz leta 1956. TABELA II Struktura v °/o 'S-g. -2 a s S 1 * Ba zn i in de ks i St op nj e po ra sta G ra db . de la O pr em a 1947 5,0 100,0 ■ _ 52,2 43,2 1948 10,7 214,0 114,0 36,8 51,8 1949 13,9 278,0 29,9 33,2 58,2 1950 12,0 240,0 -13,7 31,6 61,2 1951 12,4 248,0 3,3 37,8 53,7 1952 6,9 138,0 -44,4 28,8 67,7 1953 10,7 214,0 55,0 21,1 78,3 1954 9,9 198,0 -7,5 28,6 68,7 1955 8,7 174.0 -12,1 28,3 68,3 1956 8,1 162,0 -6,9 23,8 70,9 1957 13,4 268,0 65,4 8,7 88,6 1958 14,9 298,0 11,2 9,8 86,3 1959 13,0 260.0 -12,8 8,0 87,9 1960 17,1 342,0 31,5 7,6 91,2 1948-1952 138,0 6,7 31,6 58,5 1953-1956 117,4 4,1 25,4 71,5 1957-1960 211,1 20,5 8,5 88,5 Gibanje števila zaposlenega osebja v gradbe­ ništvu. TABELA III L et o . Št . o se bj a v tis oč ih B az ni in de ks St op nj a po ra st a 1947 180 _ _ 1948 203 112,8 12,8 1949 286 158,9 40,1 1950 241 133,9 -15,3 1951 207 115,0 -14,1 1952 194 107,8 -6,3 1953 234 130,0 20,6 1954 267 148,3 14,1 1955 283 157,2 6.0 1956 203 112,8 -28,3 1957 226 125,6 11,3 1958 233 129.4 3,1 1959 244 135,6 4,7 1960 256 142,2 4,9 1948-1952 107,8 1,5 1953-1956 104,6 1,1 1957-1960 126,1 6,0 Gibanje porabe poglavitnih gradbenih materi­ alov. TABELA IV Cement Betonsko železo Opeka 1 000 ton bazn i in de ks O o § - ba zn i in de ks m ili jo n ko m ad ov ba zn i in de ks 1947 838 100,0 49 100,0 597 100,0 1948 999 119,2 64 130,6 723 121,1 1949 984 117,4 59 120,4 775 129,8 1950 919 109,7 52 106,1 769 128,8 1951 816 97,4 37 75,5 554 92,8 1952 1.009 120,4 57 116,3 551 92,3 1953 1.136 135,6 59 120,4 664 111,2 1954 1.131 135,0 77 157,1 751 125,8 1955 1.258 150,1 81 165,3 799 133,8 1956 1.076 128,4 61 124,5 813 136,2 1957 1.489 177,7 86 175,5 896 150,1 1958 1.550 185,0 105 214,3 1.066 178,6 1959 1.730 206,4 123 251,0 1.076 180,2 1960 2.200 262,5 133 271,4 1.400 234,5 segel pri podjetjih, ki so delala nizke gradnje, vrednost približno 0,60. Gled na stanje opremljenosti in glede na obseg nalog se je gibalo tudi število zaposlenih delavcev in uslužbencev v posameznih letih oziroma ob­ dobjih. Če primerjamo indekse povečanja obsega grad­ benih del in indekse povečanja zaposlenosti v gradbeništvu potem vidimo, da se prav do leta 1957 produktivnost v gradbeništvu ni občutneje povečala. Šele ipo večjih naložbah za mehanizacijo gradbeništva je opaziti povečanje produktivnosti. Tako se je v obdobju od leta 1957 do 1960 produk­ tivnost povečala povprečno za 8 % na leto. Spredaj navedeni podatki za gradbeništvo v Ju­ goslaviji veljajo seveda samo kot povprečni podat­ ki, ki veljajo za posamezna podjetja, pa se od teh bolj ali manj razlikujejo. Danes imamo v Jugosla­ viji več kot tisoč podjetij, ki jih štejemo h gradbe­ ništvu. Med temi je več kot 350 gradbenih podjetij, preko 200 projektantskih podjetij oziroma birojev, okrog 100 večjih podjetij, ki opravljajo zaključna, inštalaterska in montažna dela, in več kot 350 pod­ jetij gradbene industrije v ožjem namenu (panoga 121) . S projektiranjem gradbenih podjetij se ukvar­ jajo poleg samostojnih gospodarskih organizacij, ki je projektiranje njihovo glavno delo, tudi grad­ bena podjetja, oziroma biroji za projektiranje pri gradbenih podjetjih in pa samostojne ustanove. Večina projektivnih organizacij ne zaposluje več kot 20 strokovnjakov in zato ne morejo izdelovati kompletnih projektov sami s svojimi močmi. Zlasti manjkajo stroikovnjaki-statiki in pa strokovnjaki za izdelavo projektov za vse vrste instalacij v viso­ kih zgradbah. Le malo je podjetij, ki imajo zapo­ slenih več kot 100 projektantov — strokovnjakov. To so predvsem podjetja za projektiranje nizkih gradenj in pa podjetja za izdelavo projektov za industrijske objekte. Projektiranje visokih zgradb je v glavnem razbito na veliko število malih biro­ jev. Specializacija projektivnih organizacij ni na­ predovala; tega so krive predvsem objektivne okol­ nosti; nestalnost nalog pa tudi prevelika dekoncen­ tracija kadrov. Od obstoječih gradbenih podjetij je cca 20% več­ jih organizacij, M opravljajo več kakor 80% vseh nalog. Vsa druga podjetja so majhna in se ukvar­ jajo predvsem z gradnjo visokih stavb. Specializa­ cija je najbolj razvita pri nizkih gradnjah, kjer imamo podjetja za gradnjo cest in železniških prog, mostov, predorov, hidroenergetskih objektov, melioracij in podobno. To so večja podjetja, ki so relativno dobro mehanizirana (faktor opremljenosti 0,6 —• 1,1). Vendar se, po sili razmer (nezadostne in nezanesljive naloge) večina med njimi ukvarja tudi z gradnjo visokih zgradb; predvsem gradijo stano­ vanjska poslopja. Nekatera med temi podjetji so se zelo uveljavila v inozemstvu, kjer gradijo pri­ stanišča, hidrocentrale, ceste in druge objekte. Pretežno število manjših podjetij se ukvarja z visoko gradnjo, čeprav imamo tudi na tem področ­ ju relativno manjše število velikih podjetij. Vendar tudi tu ne moremo govoriti o strogi delitvi dela: večina podjetij opravlja, poleg tega, da gradi vi­ soke stavbe, tudi manjša dela na cestah, mostovih, vodnih zgradbah itd. Njihova opremljenost je zda­ leč manjša kot pa opremljenost podjetij za nizke gradnje. Koeficient opremljenosti se pri njih giblje od 0,1 do 0,3. Šele v zadnjem času se nekatera med temi podjetji intenzivneje opremljajo s stroji. Večji razmah visokih gradenj, predvsem pa hitrejšo gradnjo stanovanjskih zgradb, ovirajo nezadostne kapacitete za zaključna inštalaterska dela. Zelo malo gradbenih podjetij ima v svojem sestavu tudi obrate za opravljanje del te vrste. Večinoma opravljajo ta dela manjša obrtniška pod­ jetja, ki so zelo pomanjkljivo opremljena. Način in organizacija dela sta seveda obrtniška, zamudna in draga; v enem podjetju opravljajo po navadi več vrst del. Specializacija v takih pogojih ni mo­ goča, s tem pa so tudi omejene možnosti za inten­ zivnejše opremljanje s stroji in mehaniziranim orodjem. Z uvedbo in uporabo modularne koordi­ nacije je tudi tem podjetjem omogočeno, da pre­ idejo na serijsko proizvodnjo raznih elementov in delov za vgrajevanje. V tem pogledu so najbolj napredovala podjetja za inštalaterska dela, ki tu in tam že izdelujejo dele instalacij v svojih delavni­ cah serijsko in jih potem na zgradbah le vgradijo. Za vse obdobje intenzivne investicijske izgrad- dnje je značilno stalno pomanjkanje poglavitnih gradbenih materialov. Industrija gradbenega mate­ riala ni mogla slediti tako naglemu razvoju grad­ beništva. Zlasti se je naglo večala poraba gradbenih ma­ terialov v zadnjem obdobju od leta 1957 do 1960. Na tako naglo povečanje je vplivala poleg večanja obsega del predvsem spremenjena struktura del, to je povečan obseg del pri gradnji visokih stavb. Uspehe, ki so bili doseženi: v povojnem obdobju v našem gradbeništvu, moramo pripisati edinole trudu in požrtvovalnosti naših kadrov, predvsem pa maloštevilnim strokovnjakom, ki so se brez po-sebnih izkušenj lotili tako zapletenih in težavnih nalog. Ves strokovni kader, od delavcev do odgo­ vornih voditeljev se je izpopolnjeval in vzgajal ob neposrednem izvajanju nalog. Strokovno delov­ no silo je bilo treba priučiti pri samem delu in na kratkih tečajih. Poleg tega so neposredno pri sa­ mih podjetjih in pa v posameznih središčih usta­ novili tudi šole za vajence. Odprli so šole za poslo­ vodje in razne večerne šole. Delavcem je bila odprta pot do najvišjih šol. Zaradi tega je bilo potrebno povečati zmogljivost srednjih tehničnih šol iin fakultet. Ustanovljene so bile tudi visoke tehnične šole, odprti novi oddelki na vseh stopnjah šol za strokovnjake iz industrije gradbenega mate­ riala in pa kadre za zaključna in inštalaterska ter montažna dela. V zadnjih letih ustanavljajo grad­ bene šolske centre, v katerih naj bi se združile vse šole za redno in izvenšolsko vzgojo vseh vrst kadrov v gradbeništvu in na vseh stopnjah. Imamo tudi Zvezni center za izobrazbo inštruktorjev v gradbeništvu. Nov petletni načrt za razvoj gospodarstva Jugo­ slavije je dal poseben poudarek hitrejšemu in in­ tenzivnejšemu razvoju gradbeništva. V tej zvezi so sprejete temeljne smernice za njegov nadaljnji razvoj v smeri industrializacije, pri tem pa naj podjetja ubirajo lastna pota in uporabljajo lastne metode graditve. Tako borno dosegli boljšo kvali­ teto gradbenih storitev, predvsem pa pospešili iz­ vedbo nalog, ki jih nalaga skupnost, in se tudi na tem področju pridružili razvitim deželam. Ing. V l a d i m i r Č a d e ž Nekaj misli o razvoju gradbeništva v LRS v prihodnjih letih S p l o š n e u g o t o v i t v e Gradbeništvo v LRS bo moralo tudi v prihod­ njem obdobju izvršiti naloge, ki jih bodo nareko­ vale investicijske naložbe v gospodarstvu in druž­ beni standard. Po resoluciji o programu perspektivnega raz­ voja LR Slovenije, ki jo je sprejela koncem janu­ arja letos Ljudska skupščina LR Slovenije, se predvideva, da bodo gradbena dela od leta 1961 do 1965, izražena v družbenem proizvodu, po obse­ gu naraščala povprečno za 9,6 °/o na leto ob upošte­ vanju 11,8 °/o porasta investicij v osnovne sklade. V zveznem merilu je odstotek porasta gradbenih del večji in znaša 13,6 °/o. Velika udeležba visokih gradenj pri celotni gradbeni proizvodnji, ki je značilna za gradnje v Sloveniji, bo tudi v bodoče narekovala vrsto ukre­ pov, ki so potrebni za uspešno izvršitev postav­ ljenih nalog. Za prejšnje obdobje je karakterističen visok pri­ tisk investicijskih sredstev na gradbeništvo, ki je predvidene naloge v petletnem načrtu izvršilo že v štirih letih. Prevelik pritisk investicijskih sredstev je sicer pospešil razvoj gradbenih kapacitet, tako projektantskih, izvajalskih in industrije gradbe­ nega materiala, ni pa odpravil disproporcev, ki so nastali predvsem pri proizvodnji raznih vrst grad­ benega materiala. Zaostala industrija gradbenega materiala se je začela šele razvijati in prav zadnja leta smo tudi v LR Sloveniji dosegli na tem pod­ ročju določen napredek, ki so ga omogočila sred­ stva, predvidena v ta namen. Zaradi velikega povpraševanja po gradbenih uslugah so bile skoraj vse gradbene kapacitete izko­ riščene, tako da niso v splošnem obstojale rezerve pri projektantskih organizacijah, pri gradbenih, obrtno-instalacijskih podjetjih in predvsem pri pro­ izvajalcih vseh vrst gradbenega materiala. To je povzročilo monopolen položaj gradbeništva, kjer se na splošno ni mogla razviti borba za tržišče, ki se je moralo zadovoljiti s kapacitetami, ki so bile pač dosegljive. Tako v splošnem niso bili ustvarjeni pogoji, ki bi omogočili racionalno gradnjo na osnovi dobro proučenih in pravočasno izdelanih projektov, niso prišle do izraza prednosti kvalitetnejših gradbenih podjetij, prav tako ni bilo mogoče izbirati gradbe­ nega materiala, ki ga je stalno primanjkovalo. Kljub temu stanju pa smo v LR Sloveniji zgra­ dili vrsto pomembnih objektov, od sodobnih cest, mostov, hidro- in termocentral do najraznovrstnej- ših objektov družbenega standarda in reprezen­ tančnih objektov, od katerih nekateri predstav­ ljajo mojstrovine, ki jih lahko primerjamo s podob­ nimi v tehnično razvitih deželah. Nov gospodarski sistem, v katerem vedno bolj prihaja do izraza racionalna proizvodnja in s tem čimracionalnejše trošenje ustvarjenih sredstev, bo nedvomno bistveno vplival na razvoj gradbeništva. Vprašanje ekonomike grajenja, to je izbire eko­ nomskih projektov, izbire najugodnejših gradbenih del in proizvajalcev vseh vrst gradbenega mate­ riala se bo v prihodnjem obdobju vse bolj uveljavljalo. Že danes opažamo, da se je napredni del grad­ beništva v LR Sloveniji pripravil na nove raz­ mere na gradbenem tržišču, ki bodo dajale pred­ nost racionalnim projektom, specializiranim pod­ jetjem in kvalitetnejšim proizvajalcem gradbenega materiala. Proces specializacije in avtomatizacije gospodar­ stva je deloma že zajel tudi gradbeništvo ter se bo v perspektivi v vse večji meri uveljavljal v LRS, kar priča že vrsta naprednih projektantskih orga­ nizacij, gradbenih podjetij in industrije gradbenega materiala. Ta proces vodi tudi v gradbeništvu do smotrne izrabe razpoložljivih kapacitet, t. j. strojev, delovne sile in materiala, kar v končni fazi pri­ speva k dvigu standarda vseh udeležencev gradbene proizvodnje. Vsa prizadevanja bodočega razvoja gradbeni­ štva so osnovana na predpostavkah industrializa­ cije gradbeništva, zato je razumljivo, da je v bodoče dan poseben poudarek mehanizaciji gradbenih pod­ jetij in vsem ukrepom, ki pospešujejo racionalno gradnjo. Novi odnosi na gradbenem tržišču Klasični način oddaje gradbenih del, ko grad­ beno podjetje izvaja objekt po načrtih, ki jih izdela poljubna projektivna organizacija, do neke mere utesnjuje iniciativo naprednih gradbenih podjetij, ki ne nastopajo kot neposredni proizvajalci, temveč vrše le določene gradbene usluge, t. j. samo gradnjo po zamislih ustvarjalca projekta izven gradbene proizvodnje. Cesto koristni spreminjevalni predlogi izvajalca niso prišli do izraza zaradi časovne stiske, nedovoljne zainteresiranosti investitorja in deloma zaradi dolgotrajnega postopka, ki bi bil potreben, da se izdela nova rešitev in oskrbe potrebna dovo­ ljenja. Veljavni zakoniti predpisi so sicer dopu­ ščali možnost sprememb projekta, če so bile eko­ nomsko utemeljene, vendar so se izboljšave v praksi le redko uporabile. V pogojih, ko bodo gradbene kapacitete (pro­ jektantske, izvajalske in industrije gradbenega ma­ teriala) tolikšne, da bodo obstojale določene rezerve in ko bodo v novem gospodarskem sistemu inve­ stitorji iskali ekonomične rešitve z ozirom na sred­ stva, ki jih sami ustvarjajo, odnosno si jih s težavo pridobe v obliki raznih kreditov, se bodo začeli hitro uveljavljati novi odnosi na gradbenem trži­ šču. Investitor sp ne bo več zadovoljil s klasičnim načinom oddaje del, temveč bo iskal vse možnosti, da pride do ugodnejše in cenejše rešitve. Iskal bo več variant idejnih projektov, bodisi pri isti, bodisi pri različnih projektantskih organizacijah, nepo­ sredno ali prek natečajev. Pri tem bo skušal dobiti predvsem funkcionalno in ekonomsko najugodnejšo rešitev. V prihodnje pa pričakujemo, da se bo vedno bolj uveljavljal sistem kompleksne ponudbe, od idejnega glavnega projekta do same izvedbe grad­ benih del. Ta sistem je za investitorja zelo ugoden, ker ima v dolgotrajnem procesu od zamisli do izvedbe gradbenega objekta opraviti samo z enim partnerjem, ki prevzema celotno nalogo, t. j. pro­ jektiranje in izvedbo gradbenega objekta. V izjem­ nih primerih obstoja tudi možnost izvajanja del v lastni režiji po projektih, ki jih določeni investi­ torji lahko sami izdelajo. Zakon o izgradnji investicijskih objektov, ki je pred sprejetjem, prinaša med drugim novost, da investitorji sami izberejo način oddaje gradbenih del bodisi z neposredno pogodbo, po načinu zbira­ nja ponudb ali pa, da razpišejo natečaj. Čim po­ membnejši bo objekt, odnosno čim teže si bo inve­ stitor preskrbel investicijska sredstva, tem pazlji­ veje in skrbneje bo iskal najprimernejšo rešitev. Tako stanje na gradbnem tržišču bo nujno vo­ dilo k sprostitvi vseh neizkoriščenih rezerv v grad­ benih kapacitetah ter pospešilo razvoj gradbeništva. Vrsta primerov iz dosedanje prakse že kaže, da dosežemo lahko znaten prihranek in najugodnejšo rešitev, če iščemo variantne rešitve in če so ustvar­ jeni pogoji, da si gradbena podjetja v konkurenčni borbi žele osvojiti tržišče. Vedno bolj prihajajo do izraza razni dobri projekti, ki so se že večkrat izvedli in ki so pogosto boljši od novo izdelanih. Pri tem ne gre samo za stanovanjske objekte, ampak tudi za različne druge objekte, kot so skla­ dišča, industrijske hale, objekti družbene prehrane, šole, garaže itd. Napredna gradbena podjetja in projektantske organizacije so že spoznale pomen specializacije in izkazujejo danes že določene prednosti pred osta­ limi gospodarskimi organizacijami, če se z delom svojih kapacitet usmerjajo na specialne dejavnosti. Vprašanje specializacije dela kapacitet gradbenih gospodarskih organizacij kaže vedno bolj svoje prednosti ter si bodo specializirana podjetja v LRS s kvalitetnim delom in izkušnjami laže osvojila tržišča tudi na področju drugih republik, odnosno se bodo pojavila kot soliden ponudnik tudi na ino­ zemskem tržišču. Kot primer navajamo gradbeno podjetje Tehnogradnje, ki je prevzelo gradnjo hir drocentrale Senj in stavlja ponudbe za dela v ino­ zemstvu, dalje Slovenija ceste, ki gradi ceste in specialna dela v ostalih republikah. Gradis uvaja novosti na področju gradnje stanovanj po sistemu ZIDOP in montažnem sistemu PBM (panel mon­ taža). Tudi prednapete konstrukcije raznih siste­ mov se vse bolj uveljavljajo preko Gradisa, Tehno- gradenj in po projektih Splošnega projektivnega biroja. V zadnjem času se je hitro uveljavil tudi na področju drugih republik montažni sistem indu­ strijske hale v ločni izvedbi po projektih Projekta Koper. Izkazalo se je, da je ta izvedba za določene zgradbe naj cenejša, kar dokazujejo doslej zgrajeni objekti opekarn v Obrovu, Mengšu in Ljubečni. Čeprav kažejo dosedanje izkušnje, da se vse bolj uveljavljajo ekonomične rešitve pri gradnji raznih objektov, pa pričakujemo v bodoče, da bo zah­ teva po ekonomiki grajenja zajela celotno področje gradbeništva. Gradbeni material in material za zaključna dela Nujni pogoj za razvoj gradbeništva je široka izbira vseh materialov in elementov, ki so potrebni za popolno dograditev objekta. V zadnjih letih se je temu vprašanju tudi v LRS posvečala posebna pozornost. Izdelan je bil tud i poseben elaborat o perspektivnem program u razvoja industrije grad­ benega m ateriala v LRS, ki ga je že obravnaval Odbor za gospodarstvo IS LRS in ki v grobih obri­ sih določa proporce med posameznimi vrstam i m a­ teriala. Količinske potrebe so prilagojene srednje­ evropski povprečni potrošnji na prebivalca. Ta ela­ borat je služil kot osnova p ri sestavljanju petlet­ nega plana. P ri tem so se jem ale v obzir vse mož­ nosti razvoja v tem smislu, da se proizvedejo tak i elementi, ki jih bo možno.čimlaže in h itreje vgra­ diti, s čimer se bo predvsem pospešila sodobna izgradnja stanovanj. Osnovni gradbeni m ateriali, k i se proizvajajo v velikih količinah in težah iz surovin, ki so v nepo­ sredni bližini potrošnih centrov ali pa iz industrij­ skih odpadkov, ne prenesejo zaradi nizke cene veli­ kih transportnih razdalj. Zato je v perspektivnem planu razvoja industrije gradbenega m ateriala iz­ gradnja novih kapacitet vklopljena s potrebam i po- edinih potrošnih rajonov, kar velja predvsem za opečne izdelke, zidne elemente, betonske prefabri- kate in gramoz. Z rekonstrukcijo in z izgradnjo novih kapacitet industrije gradbenega m ateria la se je intenzivno pričelo pred trem i leti te r bo treba ta dela nada­ ljevati v skladu s potrebam i in možnostmi, ki bodo podane v naslednjih letih. Med glavne naloge, k i so v zvezi s perspektiv­ nim razvojem te panoge v LRS, od katerih so neka­ tere že izvršene ali pa so v izvajanju, štejemo: uvedbo panelne gradnje v L jubljani, Celju in M ari­ boru na koncentriranih gradbiščih, postavitev kapacitete za lahke agregate, ki so osnova za panelno gradnjo in uvedba betonskih zidnih blokov, postavitev kapacitet za zidne elem ente iz elek- trofiltrsikega pepela, postavitev nove kapacitete za zidne elemente iz lahkega betona, postavitev separacijskih naprav za gramoz, predvsem v L jubljani, Kopru, Celju in Mariboru, izvršitev rekonstrukcij opekarn za proizvodnjo zidnih votlih blokov in stropnih lahkih elementov, rekonstrukcija in povečanje cem entarn v Trbov­ ljah in Anhovem, rekonstrukcija in proizvodnja cementno-azbest- nih proizvodov, uvedba proizvodnje azbestno-plastičnih podnih plošč, uvedba proizvodnje azbestno-cementnih stiska­ nih podnih plošč, uvedba biljnih plošč (stramit), uvedba m avčnih plošč ‘(plasterboard), uvedba azbestno-bitumenskih past, uvedba hidratiziranega apna. V petih letih se bo proizvodnja gradbenega ma­ teriala vsako leto povečala povprečno za 15,5 %. Investicije, ki bodo potrebne za zgraditev novih obratov in za rekonstrukcijo obstoječih, bodo ostale približno na isti ravni vlaganj ,kot v zadnjih letih te r bodo predvidom a znašale v petletnem obdobju 15,75 m ilijard dinarjev. Pestra izbira gradbenega m ateriala pa ni po­ trebna samo za gradbena dela, temveč še bolj za zaključna obrtniško-instalacijska dela, ki jih danes še prepočasi izvajamo. Za LRS je značilno, da so industrijska podjetja izven klasične industrije gradbenega m ateriala, za­ čela masovno proizvajati vrsto novih m aterialov in elementov za zaključna dela. Tako n. pr. proizva­ jajo lesno-industrijska podjetja okna in vrata, od teh lesna industrija v Borovnici LIKO vrata, KLI Logatec m ontažna okna, ki jih opleskajo in zaste­ klijo v samem obratu in m ontirajo na zgradbi, plastične mase za pode JUBOLIT v 30 pastelnih niansah proizvaja JUB — tovarna barv in lakov v Dolu p ri Ljubljani. Sinkolit barve za premaze v gradbeništvu proizvaja Color Medvode. Podjetje Iplas v Kopru izdeluje polietilenske folije za izola­ cijo plošč in temeljev, za zaščito gradbenih objek­ tov proti vlagi in m razu te r Ipren — penasto maso v obliki izolacijskih in tesnilnih trakov za tesnenje oken in vrat. V rsta materialov, k i se vedno bolj uporabljajo p ri zaključnih delih, proizvaja Lesonit v Ilirski Bistrici. Tako poznamo lesonitne plošče, lesomal ali em ajlirani lesonit za razne obloge ter lesomin plošče, ki se uporabljajo podobno kot u ltra- pas plošče. Tekstilna industrija bo začela s pro­ izvodnjo tepihov itd. Kljub vedno širšemu sortim entu novih m ateri­ alov in elementov za zaključna dela, pa se novosti doslej še niso v dovoljnji m eri uveljavile na grad­ benem tržišču. Zato bo treba v bodoče vprašanju čimširše možnosti uporabe, modernizaciji in racio­ nalizaciji proizvodnje, uvajanju teh proizvodov po tehnični-kom ercialni strani, izdelavi prim erjalnih analiz uporabe in konkurenčnosti glede na sorodni material, preiskavi novih proizvodov in končno koordinaciji raznih industrijskih oblik te r uporab­ nosti novih m aterialov in cementov posvečati po­ sebno pozornost. Saj je prav od m aterialov za za­ ključna dela odvisno, kako bomo v prihodnjem obdobju uspeli hitro dograditi objekte. Zavod za raziskavo m ateriala in konstrukcij, ki se je doslej uspešno ukvarjal predvsem z osnovnim gradbenim materialom, je v raziskovalno delo vne­ sel tudi preiskave na področju zaključnih del v sta­ novanjski gradnji. V okviru tega zavoda obstoja možnost raziskovalnih del, k i bi se nanašale na zahteve glede kvalitete, preiskovalne dobe, ugoto­ vitve obstoječih kvalitet, dalje na ugotavljanje vzrokov odstopanja od zahtevane kvalitete, iskanju možnosti odklanjanja teh vzrokov in iskanje nado­ mestnih m aterialov in konstrukcij domače prove­ nience. Ker je prav od uspešne izvedbe zaključnih del, k i pa jih je možnost kvalitetno in hitro izvesti le pod pogojem bogatega sortim enta in dobre kvali­ tete vseh vrst m aterialov in elementov, k i jih pro­ izvaja industrija izven klasične industrije gradbe­ nega m ateriala, odvisen h itre jši razvoj gradbeni­ štva, smemo pričakovati, da se bo to vprašanje v bodoče uspešno reševalo v okviru republiške zbornice za industrijo, rudarstvo, gradbeništvo in promet. Mehanizacija gradbenih podjetij Za uspešen razvoj gradbeništva, k i ga za p ri­ hodnje obdobje karak terizira prehod od ekstenziv­ nega na intenzivno izvajanje del in ki naj omogoči postopen prehod na industrializacijo gradbeništva, je neobhodno potrebna zadostna opremljenost grad­ benih podjetij s sodobno mehanizacijo. Zamudo v opremi v prejšn jih letih bo treba v naslednjem obdobju nadoknaditi. Potrebna bodo znatna sredstva za nabavo nove mehanizacije. Za gradnjo objektov družbenega standarda, na katere bo odpadlo tudi odslej naprej 53 °/o vseh gradbenih del, so potrebni stroji za zem eljska dela (buldožerji, bagerji, v ibracijski valjarji), stro ji za mehanizira- nje transportov (dvigala, žerjavi, transportn i tra ­ kovi, kiperji), sredstva za izboljšanje kvalitete pro­ izvodov (vibratorji, silosi za cement, dozatorji, be­ tonarne) in mehanizirano orodje za zaključna dela. K ljub stalnem u povećavanju investicijskih vla­ ganj v gradbeništvo v preteklih letih, od katerih odpade največ na vlaganja v mehanizacijo (v letu 1960 je bilo v LRS vloženih vseh sredstev v nabavo domače in uvožene mehanizacije 2,218 m ilijarde di­ narjev), pa je odstotek mehanooprem ljenosti grad­ benih podjetij v LRS pod zveznim povprečjem. Pravilen odnos gradbenih podjetij do povečanja gradbene mehanizacije je razviden tud i iz zahtev­ kov gradbenih podjetij po posojilih iz splošnega in­ vesticijskega sklada pri Jugoslovanski investicijski banki, saj znaša vrednost mehanizacije, ki si jo podjetja hočejo nabaviti, ca 1,4 m ilijarde dinarjev. P ri dodeljevanju kreditov iz OIF bo treba v bodoče v večji m eri upoštevati zahtevke gradbenih podjetij v LRS glede na manjšo opremljenost teh podjetij, kot znaša zvezno povprečje in pa zaradi posebne struk ture gradbenih del v LRS, k je r je razmeroma malo ključnih del, kot so hidrocentrale in večja cestna dela, za katera se prvenstveno dodeljujejo krediti. Stanovanjska izgradnja V naslednjem obdobju predstavlja gradnja sta­ novanj še vedno težišče gradbene dejavnosti v LRS, zato bo treba storiti vse hitrejše in racionalnejše izvajanje teh del. Resolucija perspektivnega razvoja v Sloveniji postavlja pred kom une odgovorno nalogo, da pra­ vočasno pripravijo zemljišča in urede urbanistično dokumentacijo, poleg tega pa morajo komune z dolgoročnejšo stanovanjsko politiko omogočati sta­ novanjsko izgradnjo na večjih kompleksih. S tem bodo dani osnovni pogoji za racionalno gradnjo. Za tako gradnjo so pa potrebni skrbno iz­ delani in predhodno dovolj proučeni kompletni pro jek ti z vsemi detajli, k i upoštevajo predpise o m odularni koordinaciji, s katerim i se zožuje raz­ nolikost dimenzij in s tem omogoča masovna izde­ lava tipskih in standardnih elementov za tržišče. Tak način gradnje, k je r se bodo uporabljali večji nosilni elementi, montažni stropni elementi, preklade, stopnice, sanitarni vozli, standardna okna in v ra ta te r podobno, bo omogočil hitrejšo gradnjo, zato se tega m oderniziranega, tradicionalnega nači­ na gradnje stanovanj vedno bolj poslužujejo grad­ bena podjetja. Predvidevamo, da se bo po tem načinu zgradilo v prihodnjih letih polovico vseh stanovanjskih objektov. V večjih centrih, kot so Ljubljana, M aribor in Celje, so pogoji tudi za montažno gradnjo stano­ vanj, ki jo karak terizira predvsem kratek rok izgradnje. Poslovno tehnično sodelovanje stanovanjskih investitorjev Slovenije, k i je bilo formirano letos, je prevzelo nalogo, da ob sodelovanju gradbeništva proučuje problem atiko stanovanjske izgradnje in da priporoča stanovanjskim investitorjem take re­ šitve, k i se v funkcionalnem, ekonomskem in estet­ skem oziru izkažejo kot najprim ernejše. Zaključek Novi odnosi na gradbenem tržišču, ki so odraz novega gospodarskega sistema, vedno večja izbira vseh vrst gradbenega m ateriala za groba in za­ ključna dela, oprem ljenost gradbenih podjetij z mehanizacijo — vse to bo omogočilo gradbeništvu, da se bo v prihodnje h itreje razvijalo. Poudarek na ekonomiki grajenja bo odpravil vrsto pom anjkljivosti in spodbudil napredne grad­ bene organizacije, da bodo izkoristile notranje re­ zerve in dvignile produktivnost. Že danes obstoja p ri naprednih podjetjih ten­ denca, da nastopajo kot neposredni proizvajalci stanovanj te r bodo gradili stanovanja za prodajo. Tak način moremo sm atrati za najvišjo stopnjo razvoja na področju gradbene proizvodnje. I n g . J o ž e V a l e n t i n č i č Možnosti za napredek gradbeništva Prvih deset let gospodarjenja, v časih bojev za obnovo požgane in razdejane domovine, ko smo gradili temelje za razvoj industrije, rudarstva in prometa, je gradbeništvo opravljalo obsežne in težavne naloge. Tedaj smo v gradbeništvu večali kapaciteto tako, da smo zaposlovali čedalje več ljudi in da smo izredno izkoristili zmogljivosti strokovne delovne sile, veliko pa so pomagali tudi inženirji in tehniki s svojim izrednim prizadeva­ njem. Strokovnjaki so delali, ne da bi mislili na delovni čas. M arsikje so v obeh izmenah delali eni in isti kadri. Danes, ko je to obdobje za nami, lahko mirno zremo na svoje delo, saj smo zelo veliko zgradili opiraje se predvsem na trdno delovno roko delavcev in na strokovno znanje tehničnega kadra. P ri delu je treba uporabljati precej prim itivno delovno metodo, delati je treba z velikim številom nekvalificirane delovne sile, in spričo tega rezul­ ta ti v pogledu produktivnosti dela niso bili vselej zadovoljivi. Če pogledamo na opravljeno delo v celoti, vidimo, da opravljenega dela z mehanizacijo ni bilo veliko, tako da vsekakor ni moglo občutneje vplivati na večanje produktivnosti. Pomembnejšo opremo je dobilo gradbeništvo prvič v obdobju, ko smo gradili ključne gospodar­ ske objekte. Toda tudi tedaj še ni bilo mogoče izlo­ čiti večjih sredstev za nabavo gradbene mehaniza­ cije, zakaj gradbeno mehanizacijo smo pretežno na­ bavljali o tujini. Zato so tak ra t oprem ili samo nekaj podjetij, tista pač, ki so gradila ključne objekte. Glede na dejstvo ,da so p ri gradnji teh objektov sodelovali najboljši strokovnjaki, inže­ n irji in tehniki, je dalo s stroji p rav km alu lepe uspehe. Produktivnost dela se je občutno večala. P ri tem delu so se razvila večja gradbena pod­ jetja, med katerim i so nekatera zaradi kvalitetno opravljenih del znana tud i v tujini. S pomembnej­ šimi investicij slkimi naložbam i v mehanizacijo gradbeništva smo začeli v letih 1957 do 1960. Vsega skupaj je bilo investirano okoli okoli 64 m ilijard dinarjev in če računamo, da bodo v letu 1961 po­ rabili za nakup gradbenih strojev okoli 20 m ilijard dinarjev, potem vidimo, da bo imelo gradbeništvo konec leta 1961 za okoli 84 m ilijard dinarjev novih osnovnih sredstev, in več kakor 90 °/o teh sredstev so porabili za nakup gradbenih strojev. Taka realizacija investicij za opremo gradbeni­ štva je omogočila, da se je kapaciteta gradbeništva prvič, in sicer v letih 1957, 1958, 1959 in deloma tud i v letu 1960, povečala ne zgolj ekstenzivno, temveč v precejšnji m eri tudi intenzivno. To je jasno videti, če prim erjam o indeks zaposlenih v teh letih z indeksom opravljenih gradbenih del: 1957 1958 1959 1960 Indeks zaposlenih 100 105 109 115 Indeks opravljenih gradbenih del 100 114 145 167 Tak razvoj gradbenih kapacitet je pripomogel, da so zdaj prvič mehanizirali delo na številnejših gradbiščih, da so začeli uvajati m odem e delovne metode in, k a r je ravno tako sila pomembno, v veli­ kih množinah so se začeli pojavljati gradbeni stroji, izdelani v naših tovarnah. Produktivnost dela se je na m oderno opremljenih gradbiščih občutno po­ večala in je v več prim erih, posebno pri gradnji hidrocentral, cest in mostov, kakor tudi p ri posa­ meznih industrijsk ih objektih, dosegla visoko ra­ ven najboljših rezultatov, k i so znani v svetu. Ven­ dar je treba hkra ti pripomniti, da so gradbišča pri visokih gradnjah, v glavnem gradbišča družbenega standarda, še p rav posebno pa stanovanjska gra­ ditev še zmerom nizkoproduktivna. Zato je problem tehnične in m ehanične opremljenosti našega grad­ beništva pereč in te rja čimprejšnjo rešitev. Delovne metode, m oderna tehnologija, cbčutnejše poveča­ nje produktivnosti, vse to je odvisno predvsem od tega, kako h itro in s kakšno intenzivnostjo bo mogoče oprem iti gradbeništvo z modernimi stroji. Sredstva, k i jih bo federacija nam enila iz osred­ njega investicijskega skla-da tudi v naslednjih letih, predvsem pa sredstva iz precej povečane akum ula­ cije v gradbeništvu (1. 1960 so se skladi podjetij več kakor podvojili) bodo omogočila potrebne inve­ sticijske naložbe za intenzivnejše oprem ljanje gradbeništva s stro ji in drugo m oderno opremo. Čedalje večja in čedalje m odernejša proizvodnja strojne opreme v FLRJ pa bo vsekakor olajšala na­ bavo gradbenih strojev. Če ne bomo ustrezno pospeševali gradbeništva in gradbene industrije, ne bomo mogli zgraditi vseh gradbenih objektov, 'ki so nam potrebni. Petletni gOiSpodarski plan razvoja do leta 1965 določa veliko povečanje Obsega gradbenih del in pa dograditev več kakor 500 tisoč stanovanj. Tako obsežna grad­ bena dela bo mogoče opraviti o pravem času, racio­ nalno in kvalitetno le tedaj, če se bodo za razvoj gradbeništva zavzeli vsi — od komune do zveze, sama gradbena podjetja, industrija pa tudi inve­ stitorji. Predvsem pa bo treba onemogočiti kratkovidno politiko posameznih investitorjev, a tudi nekaterih ljudskih odborov, v pogledu pospeševanja gradbe­ nih kapacitet, in sicer kar se tiče režijskih del ali pa tudi ustanavljanja in pospeševanja novih kapa­ citet, čeprav podobna, in to deloma opremljena podjetja že obstoje — samo da niso iz te ali one komune, okraja ali republike. K ar se tiče pospeše­ vanja gradbenih kapacitet — bodisi da gre za režij­ ske organizacije ali pa za ustanavljanje novih pod­ jetij — se moramo zavedati, da n iti prve niti druge nimajo ne potrebnih strokovnih ne potrebnih de­ lovnih izkušenj. Gradbeništvo je pač nekak velik orkester, k je r je poleg dobrih posameznikov pred­ vsem potrebna vigranost celote in pa bogate izkuš­ nje. In «to oboje imajo po-djetja, ki so deset in več let delala na gradbiščih širom po celi Jugoslaviji. Izkušnje nikakor niso bile zastonj, plačali smo jih vsi, da bi jih danes ali ju tr i am ortizirali in sproti ubirali presežek, potreben za nadaljn ji razvoj. Zato je docela nespametno, da bi take izkušnje plačevali dvakrat ali pa celo trik ra t. Ravno tako je z gradbenim i stroji. Zakaj oprem ljati obrtniška gradbena podjetja (iki im ajo samo napisno desko in pa odlok, da so gradbena podjetja)? Za gradnjo av­ tomobilske ceste je na prim er Jugoslovanska inve­ sticijska banka odobrila k redit za nabavo nove opreme tudi takim »podjetjem«, m edtem ko je mo­ derno oprem ljenim kolektivom zavrnila posojilo, ki so zanj zaprosili. Posledica je seveda ta, da spo­ sobna gradbena podjetja za gradnjo cest niso dovolj zaposlena in zategadelj ne m orejo svoje opreme ra­ cionalno izkoristiti. »Podjetja«, ki jim je banka dala posojilo, pa ravno tako ne, ker nim ajo izkušenj. Moderne gradbene kapacitete m orajo vsekakor de­ lati tam, k je r je potreba, ne glede na komuno, okraj in republiko. Ravno tako je treba moderna gradbena podjetja izpopolnjevati ne glede na meje komun, okrajev in republik, pač pa k a r se da v prid hitrejšem u razvoju gospodarstva in življenjske rav­ ni le-teh. Nujno potrebno je že razvita gradbena podjetja, ki imajo drago plačane izkušnje, še dalje izpopolnjevati in jih oprem ljati s čedalje moder­ nejšimi gradbenim i stroji in drugo opremo in s tem omogočiti, da se bo produktivnost dela skokoma povečevala. Število gradbenih podjetij v FLRJ je že tako in tako preveliko. P recejšnje število teh podjetij so obrtniške organizacije, k i nimajo grad­ benih strojev in zelo malo tehničnih strokovnjakov. Namesto da bi to bili kolektivi za vzdrževanje gradbenih objektov, za gradnjo m anjših objektov, posebno p ri visokih gradnjah, prevzem ajo taka podjetja dostikrat večje novogradnje, ki jih »dobi­ vajo« v delo z izgovorom, da je to v. lokalnem inte­ resu. Za vzdrževalna dela pa morajo hišni sveti iskati dobre in vplivne zveze, če hočejo popraviti svoje stanovanjske hiše. Nujno potrebno bi bilo po­ ostriti registracijo gradbenih podjetij in predpisati registracijo po ožji specialnosti. Še večjo škodo pa prizadeva pospeševanje tako imenovanih gradbenih del v režiji. V takih prim e­ rih se gradbene kapacitete povečini razvijejo in odmrejo p ri enem samem investicijskem objektu. Pospeševanje režijskih del zagovarjajo tudi s tem, da so tako gradbena dela cenejša. Poglejmo, v čem so cenejša! K ar se tiče izdatkov za investicije, ki so potrebne za razvoj gradbene kapacitete, prav gotovo ne. Obstoječa gradbena podjetja so deloma že opremljena, m edtem ko začenja režijska skupina na novo. Ravno tako ni nič cenejše delo gradbenih strojev, zakaj režijska skupina nim a veliko možno­ sti za kom binirano zaposlovanje svoje mehaniza­ cije, kakor jih ima gradbeno podjetje, k i organizira delo na večjem številu gradbišč in zategadelj tudi tak ritem proizvodnje, da so stro ji m aksimalno iz­ koriščeni. Stroški za m aterial m orajo b iti pač taki, kakršno trdnost in prožnost, izolacijske in druge lastnosti te rja posamezna konstrukcija, m ateriali in elementi. Te stroške lahko zmanjšajo samo inže­ n irji z bogatimi izkušnjam i in pa organizirano p ri­ zadevanje in pozornost vseh članov ekonomskih enot. In režija je nedvomno tak način dela, ki ne omogoča ne prvega ne drugega. Resno se vprašuje­ mo, kaj je z delavskim upravljanjem na gradbi­ ščih, organiziranih v režiji. Popolnoma jasno je, da delo v režiji zavira delavsko upravljanje in krepi adm inistrativne, da, lahko rečemo, tipično biro­ kratske metode upravljanja v gradbeništvu. V eni izmed republik FLRJ imamo, kakor je izjavil se­ k re ta r za gradbeništvo, več kakor 600 režijskih organizacij. Vodne skupnosti dobivajo posojila za nabavo gradbenih strojev iz osrednjega investicij­ skega sklada, strojev pa ne uporabljajo same, kakor bi bilo treba, ampak jih posojajo gradbenim pod­ jetjem . Investicijska banka pa mora zavračati proš­ nje za posojila gradbenim podjetjem, ker nima toli­ ko sredstev, da bi jih mogla odobriti. Namesto, da bi s sredstvi, ki jih imamo na raz­ polago, izpopolnjevali tista gradbena podjetja, ki že imajo nekaj opreme, strokovni kader, predvsem pa izkušnje širimo v gradbeništvu z ustanavljanjem režijskih skupin in z oprem ljanjem novih podjetij fronto nerazvitih kapacitet, s tem pa podpiramo politiko ekstenzivnega razvoja gradbeništva, kar je škodljivo in poleg tega še zelo drago. Razen tega plačujemo razlike v cenah dela režij­ skih skupin pravzaprav vsi drugi. Ali ni to neke vrste izkoriščanje? Delo v režiji pa ima še neko sila neprijetno posledico, nam reč da dela prese­ gajo možnosti gospodarske moči v danem trenutku, da investicije krijejo z obratnim i sredstvi, da izdat­ ke za investicije knjižijo kot m aterialne stroške osnovne proizvodnje, in tako dalje in tako dalje. S tem pa ni rečeno, da n i treba graditi v režiji, če so za to ugodni pogoji, n. pr. če gre za vzdrževanje industrijskih objektov, ko je treba opraviti grad­ bena dela v tovarni n. pr. med proizvodnim pro­ cesom, dalje v rudnikih ob povodnjih, neurjih, po­ žarih, snežnih zametih itd. Seveda vplivajo na razvoj in oprem ljanje grad­ beništva predvsem tudi sama gradbena podjetja, bodisi v 'pozitivnem ali pa v negativnem smislu, kar je jasno razvidno iz rezultatov dela in stopnje produktivnosti. Taka gradbena podjetja, k a tera že leta in leta povečujejo svojo kapaciteto z nabavljanjem novih strojev, gradijo samo investitorjem , ki imajo zago­ tovljena finančna sredstva, in ne sklepajo pogodb preko obsega, ki jim ga zagotavlja m aterial, ali pa samo zato, da bi tako um etno povečala sklad obrat­ nih sredstev, so dosegla trik ra t, pa tudi štirik rat večjo produktivnost kakor kolektivi, ki iz najraz­ ličnejših razlogov z ekstenzivnim načinom ustvar­ jajo svoje kapacitete. Isto velja za izkoriščanje ka­ pacitet. Tista podjetja, ki opravijo vse potrebne analize, izdelajo načrte za organizacijo gradnje, proučijo tehnološki proces, dobro oprem ijo gradbi­ šča in vskladijo kapaciteto opreme, postavijo re ­ alne term ine za gradnjo, o pravem času preskrbijo vse potrebno v zvezi z energijo, vodo, prom etom in sploh vse drugo, tud i dvakrat ali trik ra t bolje izko­ ristijo gradbene stroje in drugo opremo. Izkušnje so pokazale, da so popolnoma neko­ ristne, in ne samo to, ampak za gospodarstvo zelo škodljive želje investitorjev, da bi podjetje čim- prej začelo graditi kak objekt, češ da k tem u p ri­ ganja rok. Navzlic tem u pa še zmerom najdemo gradbena podjetja, ki hočejo tako delati. Rezultate takega dela poznamo, dela zastajajo, zdaj ni na­ črtov, zdaj ni m ateriala, drugič je treba čakati spet na denar, sprem injajo načrte — in tako gre v izgu­ bo veliko več časa, kakor bi ga porabili za solidne priprave gradbišč in načrtov. Zatorej je neprecenljivega pomena, da gradimo na podlagi dokončnih in kvalitetnih načrtov, ki naj bodo izdelani do vseh nadrobnosti. Za pospeševanje produktivnosti dela je ravno tako pomembno, da naredi podjetje natančno analizo tehnološkega pro­ cesa in da izvede organizacijo dela proizvajalnih sredstev in pa strokovne delovne sile tako temeljito, kolikor je le mogoče. P ri tem so čez vse pomembne izkušnje gradbenih podjetij, in te nam pričajo, da so dobro rešene »malenkosti« tud i v ir visoke pro­ duktivnosti in seveda tudi visokih osebnih dohod­ kov. Veliko pišejo in govore o znanstveni organiza­ ciji dela, toda resnici na ljubo je treba povedati, da doslej od tega še niso imeli veliko koristi. Dobra organizacija dela tem elji vsekakor veliko bolj na tem, da se ljudje praktično spoznajo na tehnologijo dela, da poznajo delovna sredstva, gradbeni m ate­ rial, krajevne razm ere, svoje strokovne sposobno­ sti; seveda, odvisna je še od mnogih drugih pogo­ jev — zelo malo pa od doslej neučinkovitih znan­ stvenih razpravljanj o produktivnosti dela. RAZISKOVALNA DELA ZA POSPEŠITEV RAZVOJA GRADBENIŠTVA Sredstva za napredek gradbeništva, nam enjena zadnjih nekaj let iz zveznega proračuna za to pa­ nogo, so zagotovila Skromen, vendar soliden zače­ tek obsežnejših raziskovanj na področju tehnologije proizvodnje in vgrajevanja gradbenih m aterialov, elementov in konstrukcij, omogočila so prepotrebna raziskovalna dela za uvedbo standardov, obveznih tehničnih norm ativov, modularne koordinacije in tehničnih predpisov. To, po pravici lahko rečemo, dobro organizirano delo, k i se je tako uspešno začelo in je v praksi prineslo že veliko koristi, nič koliko objavljenih rezultatov, ki jih uporabljajo tudi tehnično bolj razvite dežele, je v le tu 1961 spet zastalo. Čeprav sta zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine in odbor za proračun dala zelo koristno pobudo, naj raziskovalnih del ne prekinjajo vsako leto, ko ča­ kajo na potrditev program a del in pa na finančna sredstva, k a r je vsakokrat trajalo okoli š tiri me­ sece, am pak da je treba potrditi dolgoročni pro­ gram, tako da bodo raziskovalna dela nepretrgom a potekala, je bilo leta 1961 to delo ne samo prek i­ njeno, am pak tako rekoč celo ustavljeno. Namesto 300 milijonov dinarjev, kolikor je dajala Zveza za napredek gradbeništva, in to je samo okoli 0,6 pro­ mile od skupnega dohodka gradbeništva (tehnično razvite dežele dajejo v ta nam en od 1 do 4 odstot­ kov), je dobilo gradbeništvo leta 1961 od sredstev, določenih za znanstvena raziskovanja, veliko m anj­ šo vsoto. Tri sto milijonov dinarjev je bilo dolo­ čenih nam reč za potrebe gradbeništva, vodnega gospodarstva in prom eta. Torej nam esto večje vso­ te, manjša. Razen tega so začeli izkoriščati sred­ stva, nam enjena za znanstveno raziskovalno delo, z veliko zakasnitvijo. Nič koliko težav je bilo z do­ kazovanjem, kaj je znanstveno in kaj ne. Ena izmed velikih težav pri potrjevanju teh sredstev je p ra ­ ksa, k i je v navadi povsod drugod po svetu, nam ­ reč da m orajo strokovnjaki, k i se že sami težko znajdejo, dokazovati nestrokovnjakom, kaj je znan­ stveno. In tako se je zgodilo, da večino že začetih raziskovalnih del v letu 1961 ne bodo nadaljevali. Ravno tako za leto 1961 niso odobrena sredstva za raziskovalna dela, ki so potrebna v zvezi s spreje­ m anjem obvezne tehnične regulative v celoti. Zato smo se na tem področju v svoji dejavnosti omejili na študij in prevajanje tu jih predpisov. Potem ta­ kem seveda n i sredstev za proučevanje organiza­ cije dela in produktivnosti dela, še zlasti za grad­ beništvo ne. K ar se tiče nadaljn je usode raziskovalnega dela za napredek gradbeništva in gradbene industrije, bi bilo treba upoštevati specifične lastnosti gradbe­ ništva. Gradbeništvo se s svojimi proizvajalnim i sredstvi in strokovnim kadrom seli, proizvode pa pušča na starem kraju. Gradbeništvo mora vselej znova organizirati in postaviti svojo tovarno za proizvodnjo, po navadi v sprem enjenih specifičnih pogojih, kakor so značaj objekta, lokacija itd. Pro­ izvodi, blago, če jih lahko tako imenujemo, ne po­ tu je in ni na ponudbo. Kdo je tako bogat, da bi g ra­ dil hidrocentrale, term ocentrale za trg, še manj se­ veda ceste, železnice, velike industrijske objekte in podobno? Za zdaj si samo želimo, da b i gradili in prodajali stanovanja, a teh želja, žal, nismo rea­ lizirali. Ljudi, ki se za to zanimajo, je dovolj, a vse­ kakor je treba rešiti še finančno stran. Določba, da je mogoče p lačati avans, sama po sebi pač še ne rešuje problem denarja. Kakor vidimo, izdeluje gradbeništvo svoje proizvode zdaj še skoraj zme­ rom po naročilu. Kakovost in cena proizvodov pa sta odvisni od projektov, pogodb in od tega, ali smo organizirali strokovno nadzorstvo, ki bo nenehno nadziralo samo gradnjo. K er je posameznikom to strokovno nadzorstvo nekako odveč, je treba po­ udariti, da problem kvalitete dograjene avtomobil­ ske ceste nikakor ni isto kakor kvalite ta pom aran­ če, obleke ali čevljev, da, celo ne isto kakor kvaliteta avtomobila, pri katerih vpliva na kvaliteto in ceno med drugim tud i kupec. Avtomobilska cesta je proizvod, ki ga more naročiti in plačati skupnost, in isto velja za mnoge druge proizvode gradbeni­ štva. P ri kakovosti izdelave proizvodov v gradbe­ ništvu ne gre samo za zadovoljitev naših sedanjih potreb, ampak tud i za bolj ali manj učinkovite go­ spodarske rezultate v prihodnosti. Dobro izdelana avtomobilska cesta mora služiti 22 do 24 let. Če pa moramo na p rim er na betonsko cestišče že po nekaj letih nanesti asfaltne plasti, potem je to v danem trenutku sicer nujna investicija, s stališča gospo­ darjenja pa čisto zapravljanje denarja. Pravilna rešitev je nedvomno preprečiti nekvalitetno deloi Seveda pa nekvalitetnega dela ni mogoče prepre­ čiti s čarobno paličico in tudi ne z administracijo ali z opiranjem na ponudbo in povpraševanje, še toliko manj, če bomo pričakovali, da bo nem ara to rešila proizvodnja za trg, k i je ekonomsko nesmi­ selna, če gre za gradnjo avtomobilske ceste. Tega problem a ravno tako ne rešuje industrializacija gradbeništva, zakaj p ri avtomobilski cesti je mo­ goče izdelati v industrijskem obratu in zatem mon­ tirati samo nekatere objekte in betonske plošče. Skoraj vsa druga m ehanizirana dela je treba prak­ tično opraviti na k ra ju samem. V tem prim eru bi to torej bila um etnost zaradi umetnosti ali pa zado­ voljitev želja posameznikov (n. pr. za večjo upo­ rabo prednapetega betona). Splošno znano je, da je p ri gradnji avtomobilske ceste najpomembnejše, da izberemo najbolj racionalno traso. To seveda ni vselej najkrajša trasa. Zatem je velikega pomena, da pravilno ocenimo gostoto prom eta in obremenitev cestišča, še zlasti pa je koristno, da tem eljito po­ znamo razvoj prom etnih sredstev. Vse to pripomo­ re, da se potem pravilno in racionalno odločimo za vse objekte in za gornji ustroj. Cena zemeljskih del je včasih zelo visoka in spričo sedanje moči motorjev te r zlasti glede na to, kakšna bo njihova moč v prihodnje, prav lahko zmanjšamo obseg ze­ m eljskih del s tem, da povečamo vzpone. Seveda je takih problemov, ki jih je treba vsestransko p ra­ vilno analizirati, zelo veliko, zadovoljitev potreb in cena pa m orata biti edino merilo, kako jih bomo rešili. P rav itako je škodljiva seveda vsakršna lokalna politika. Tehnične in splošne pogoje je treba do podrobnosti proučiti in edino strokovno nadzorstvo nad tem, ali te pogoje pri g radnji zares tudi upoštevajo, bo zagotovilo zahtevano in prepo­ trebno kvaliteto, seveda tudi kvantiteto in ceno. Gradnja pa se bo pocenila spet samo z racionalno graditvijo in ustrezno tehnologijo, z dobro organi­ zacijo v celoti, z vsklajenimi kapacitetam i strojev, prom etnih sredstev, druge opreme in strokovnega kadra ter s pam etnim izkoriščanjem teh kapacitet. Vse to pa je laže doseči, če uravnava vsa priza­ devanja in vso dejavnost m nenje inženirjev, ki so ga sprejele ekonomske enote. Inženir je namreč tisti, ki za dinar napravi toliko kolikor kdo drug za dva. Tako so delali povsod, k jer so gradili kva­ litetno in racionalno. Tretja, ravno tako vplivna okoliščina pa je to, da im a gradbeništvo v razvijajočem se gospodar­ stvu s svojimi še premalo m ehaniziranim i in zate­ gadelj tudi povsem nedoločenimi kapacitetam i, lah­ ko rečemo, monopolni položaj. K er je storitvena dejavnost ,lahko tud i stroške, ki so nastali zaradi subjektivnih napak, zaračuna investitorju. Dalje, stroški raziskovalnega dela so precej visoki in jih posamezna podjetja ne zmorejo, medtem ko imajo korist od takega dela, mirno lahko trdimo, številna gradbena podjetja, da, celo investitorji, predvsem pa skupnost. Vse te značilne okoliščine terjajo po­ seben način dela. Predvsem je nujno potrebno usm erjati sredstva za napredek gradbeništva, po­ litiko usm erjanja pa je treba določiti na podlagi program a za napredek gradbeništva, ki ga'izdelajo proizvajalci in strokovnjaki s področja raziskoval­ nega dela vseh vrst, in je potem na demokratičen način sprejet. Določiti je treba perspektivne in te­ koče naloge plana in tekočo politiko ter področja, ki imajo prednost (n. pr. zdaj racionalizacija stanovanj­ ske izgradnje). Seveda pa to ne teče samo po sebi. Treba je nekoga, ki organizira, sproti analizira re­ zultate, poskrbi za takojšnjo praktično uporabo teh rezultatov itd. Nadalje je nujno potrebno, da vsi zainteresirani, to pa so gradbena podjetja, grad­ bena industrija , mnogi investitorji, sklad za znan­ stvene raziskave, upravni organi republik in fede­ racije, prispevajo svoj delež k finansiranju razisko­ valnih del. Seveda bi pričakovali, da bodo tudi; d ru ­ ge gospodarske panoge, pa tudi negospodarske dejavnosti prispevale sredstva za napredek grad­ beništva. Saj opravlja gradbeništvo okoli 50 °/o in­ vesticijskih del. V posameznih panogah, kakor so n. pr. stanovanj sika gradnja, melioracije, prometne zveze vseh vrst, so m alodane vsi objekti v celoti delo gradbenikov. Tudi druge industrijske panoge, rudarstvo, energetika n. pr., se razvijajo hitreje, kolikor uspešneje napreduje gradbeništvo. Racionalizacija in razvoj gradbeništva pa sta tesno povezana in, rečemo lahko, popolnoma od­ visna od gradbene industrije. Industrija cementa, proizvodnja glinenih izdelkov vseh oblik in vrst, industrija polizdelkov in elementov za gradbeni­ štvo, kakor tudi druge proizvodne grupacije s pod­ ročja industrije, k i delajo predvsem za potrebe gradbeništva, n. pr. zlasti železarne, steklarne, in­ dustrija um etnih mas, lesna industrija gradbenega mizarstva, industrijska obdelava kovin itd., vse te industrije prodajajo gradbenikom. Zato bi pričako­ vali, da bodo na področju raziskovalnega dela za potrebe gradbene industrije in gradbeništva tudi sami proizvajalci prispevali večje izneske kakor do­ slej in tako omogočili h itrejši napredek svoje pro­ izvodnje. Raziskovalna dela so nujna tudi, kadar uporabljam o rudninski m aterial iz lokalnih virov. M ateriali različnih nahajališč imajo povečini zelo različne lastnosti. Če ne poznamo njihovih fizikal­ nih, mehaničnih, kemičnih, tehnoloških in drugih lastnosti, lahko pride v gradbeništvu do pravih katastrof in veliko škode. Zato je za razvoj gradbe­ ništva posebnega pomena, da tudi komune prispe­ vajo posebna sredstva za raziskovalna dela, in sicer vsaj za raziskave te vrste. Razvoj proizvodnje gradbenih materialov je na svetu 'zadnjih 15 le t skokoma napredoval, zlasti v tehnično razvitih deželah. Će hočemo ta napredek izkoristiti, so prav tako potrebna raziskovalna dela. Nedvomno bi bilo zelo učinkovito, ko bi se trudili zlasti za to. Sredstva bi m orali prispevati predvsem sami proizvajalci gradbenih m aterialov. Prav goto­ vo nas najbolj zanima napredek proizvodnje tistih materialov, k i jih je mogoče uporabljati p ri grad­ nji objektov družbenega standarda, predvsem pri gradnji stanovanj. Lahki betoni — peno beton, Si­ poreks, Itong, beton iz ekspandirane gline, beton iz granul (zrnate) »ekspandirane« žlindre, plošče iz slame trsta in mavca, vakuum irani beton itd. — vse to so m ateriali za nosilno zidovje in vmesne pregra­ ditve. Razen tega uporabljajo čedalje več industrij­ skih odpadkov, kot pepel in žlindro visokih peči, elektrolitski pepel, topilnilško žguro in dr. Tudi pri nas smo v zadnjih letih m arsikaj nare­ dili na tem področju. Toda to je šele dober začetek. Nujno potrebno je, da brez zastojev raziskujemo dalje, da bi mogli gradbeniki uporabljati čedalje več novih materialov. Ravno tako bi bilo koristno usmeriti raziskovalna dela k problem atiki novih nazorov — novih teorij o konstrukcijah in s tem v zvezi novih lastnosti gradbenih materialov, prav posebno pozornost pa bi bilo treba posvečati raz­ voju izolacijskih problemov in seveda proizvodnji materialov za izolacijo. Za uspeh raziskovanj je prav tako nujno in koristno, da se v letu 1962 pro­ izvajalci tesneje povežejo z raziskovalci. Na stro­ kovne odbore Zveze laboratorijev in inštitutov Ju ­ goslavije se zdaj le malo obračajo, čeprav so po svojem kadrovskem sestavu nedvomno najkvalite t­ nejši strokovni posvetovalni organ. Inštituti bi lah­ ko s svojim delom in strokovnim znanjem bolj pomagali prem agovati težave v naši sedanji pro­ izvodnji. Na tem področju je bilo v letu 1960 zelo uspešno delo Centra iza pospeševanje proizvodnje gradbenega m ateriala, k i je pomagal številnim pro­ izvajalcem pri reševanju njihovih tehnoloških pro­ blemov. Jasno pa je, da bc treba zagotoviti tud i sred­ stva za raziskave, na podlagi katerih se izdelujejo standardi, norm ativi, m odularna koordinacija in tehnični predpisi. MEHANIZACIJA NA NAŠIH GRADBIŠČIH Za današnji način gradnje je zelo značilno, da so zelo velike razlike v pogledu opremljenosti grad­ bišč z mehanizacijo. P ri posameznih gradbiščih znaša koeficient mehanizacije manj kakor 0,1, p ri mnogih pa 1 ali nekaj več. Najbolj so m ehanizirana dela p ri m elioracijah in hidroenergetskih objektih. Ravno tako so z m odernim i stroji oprem ljena grad­ bišča avtomobilskih cest, drugih cest in železnic in večina del p ri gradnji industrijsk ih objektov. Veli­ ko manj pa je m ehanizirano delo p ri gradnji objek­ tov družbenega standarda. P ri gradnji vseh v rst objektov čedalje bolj me­ hanizirajo zemeljska dela. Bagerje za vsestransko uporabo in bagerje za specializirana dela z navad­ nimi in globinskimi žlicami, kabelskim grabežem, žlicami za poteg, uporabljam o skoraj na vseh grad­ biščih. Bagerji so izdelek domače strojne industrije, izdelek podjetij »14. oktobar« iz Kruševca, »Djuro Djakovič« iz Slavonskega Broda, »Litostroja« iz Ljubljane, podjetje »Radivoje Dakič« iz Titograda pa opravlja za zdaj montažo. Kapaciteta žlic znaša pri teh bagerjih 0,35, 0,50 1, 1,3, 2,5 in 3 m 6. Zelo koristno je, da so nekatera izmed teh podjetij za­ čela izdelovati hidravlične bagerje na gumenih ko­ lesih s tole dodatno opremo: z žlico s kapaciteto 350 litrov, grabežem kapacitete 400 litrov in s hi­ dravlično žlico, katere kapaciteta znaša 600 litrov. Največ uspeha sta imela p ri uvajanju te proizvod­ nje »Litostroj« in »Indos«. Toda uspešno začeto delo je bilo pretrgano, ker je podjetje »Radivoje Dakič« kupilo licenco. S proizvodnjo trak torjev goseničarjev so v to­ varni »14 oktober« v Kraševcu hkra ti izpolnili po­ goje in lahko začeli proizvajati buldožerje, ki so opremljeni s posebnim buldožerskim nožem. Bul­ dožerje uporabljajo skoraj p ri vseh zemeljskih de­ lih v gradbeništvu, pa tudi v rudarstvu. Od trak ­ torjev izdelujejo tele tipe: TH 50, TG 90 in TG 160. Med buldožerji pa izdelujejo TG 60, TG 100 in TG 180. Te stroje je mogoče uporabljati za najrazlič­ nejša dela, njihov delovni učinek je zelo velik. P ri izkopih za stanovanjske in druge objekte visokih gradenj, pri vseh objektih nizkih gradenj in pri gradnji hidrocentral zamenjujejo po več kakor 100 delavcev. P ri gradnji nasipov in p ri uravnavanju tal skupaj z vlečnim skreperjem , ki ga upravlja trak ­ torist s svojega sedeža, je to stroj, k i ga ni mogoče z ničim er zam enjati. Univerzalni bagri, ki jih iz­ deluje »14. oktober«, so zelo koristni stroji, ker je mogoče nanje p rik ljučiti pet različnih orodij. S pomočjo teh orodij lahko opravlja univerzalni ba­ ger tale dela: — koplje zemljo pod seboj in nad seboj s po­ močjo globinske in višinske žlice in h k ra ti naklada izkopani m ateria l na prevozna sredstva; —■ s skrepersko vlečno žlico lahko koplje in vleče m aterial več kakor dvajset m etrov daleč; —■ z zajemalcem pa lahko m aterial, ki ga izkop- plje, hitro naklada, preklada ali razklada na vsa prevozna sredstva; — če m ontiram o na bager posebno ročico s kljuko, je mogoče vzdigovati stroje, gradivo in gradbene konstrukcije več kakor 20 m etrov visoko. V FLRJ slovi ko t najuspešnejše podjetje za pro­ izvodnjo in montažo stanovanjskih zgradb pod­ jetje »Jugomont«. Za montažo do 1.500 stanovanj na leto (pripravljenih za vselitev) uporablja samo dva bagra, na katerih so m ontirane dvigalne roke s kljuko. K akor je znano, uporabljajo razna pod­ je tja za različne sisteme gradnje stanovanj najraz­ ličnejša, lahka, srednja in težka stolpna dvigala, razen tega pa je ravno tako znano, da vsako leto uvažamo še druge tipe dvigal. Vendar pa od vseh teh dvigal ni veliko koristi in ponavadi pretečeta dve leti, preden so stanovanja zgrajena in se ljudje lahko vselijo. Zato ne bo odveč, če se vprašamo, zakaj tolikšna raznolikost teh dvigalnih naprav. Ali bi ne bilo bolje uporabiti dobre izkušnje in pa odlične stro je »Made in FLRJ«? »14. oktober« m ontira in le deloma izdeluje (okoli 30%) bagre z veliko žlico kapacitete do 3 m3; te bagre s pridom uporabljajo pri gradnji hidrocen- tral, p ri velikih m elioracijskih delih in v rudarstvu. Glede na kapaciteto žlice in pogonsko silo mo­ torja izdeluje »14. oktober« tr i vrste bagrov tipa UB: — 0,35 m3 s Perkinsovim m otorjem , ki ga pro­ izvaja »Rakovica« s 37 KS in z opremo za vzdigova- nje do 4,4 tone težkih brem en (torej je mogoče mon­ tira ti z njim zelo težke konstrukcije); — 0,50 m 3, m otor »Torpedo in Perkins »Rakovi­ ca« s 55 KS, z ročico in kljuko za vzdigovanje 8 tonskih brem en (torej zadošča tudi za najtežjo mon­ tažo pri industrijski proizvodnji stanovanj). U ravnavanje s kom prim iranim zrakom omogo­ ča hitro in lahko m anevriranje in zategadelj je produktivnost takega stro ja zelo velika. Razen tega izdelujejo tudi bagre UB 1 z m eha­ ničnim uravnavanjem in super bager SUB 1 s hi­ dravličnim uravnavanjem . To so težji bagri, ki imajo ravno tako razna dodatna orodja; z njimi je mogoče opravljati v gradbeništvu najrazličnejša dela. Ti bagri imajo motor Mercedes s 100 KS, žlico s kapaciteto l m 3, njihova dvigalna moč je 12 ton. ČEDALJE INTENZIVNEJE MEHANIZIRAMO PREVAŽANJE ZEMELJSKIH MAS Gradbena podjetja uporabljajo demperje, ka­ terih nosilnost znaša 2 — 5 m3 zemeljskih mas, pri največjih pa tud i 10 m3. Razen tega uporabljajo skoraj povsod tovornjake kiperje. Čedalje redkeje prevažajo izkopano zemljo po ozkotirnih železnicah in s konjsko vprego. Prevoz je torej čedalje hi­ trejši, povprečno prevozijo na uro z ' dem perji 40 do 50 km, s tovornjaki pa 60 do 70 km. Kiper avtomobila izdelujeta FAP (Priboj na Limu) in TAM (Maribor), dem perja pa »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu. Kipenje in dem perje pa ne uporabljajo samo kot prevozna sredstva za odva­ žanje zemeljskih mas, am pak tudi za dovažanje gradbenega m ateriala na gradbišča. V prihodnosti bodo dem perji nedvomno racionalnejši stroji za prevažanje takih materialov, ki vzamejo veliko prostora, kakor so zemlja, kam en, razni betonski agregati m ineralnega izvora; nadomestili bodo to­ vornjake. Zategadelj je usm erjanje k proizvodnji demperjev z večjimi košaram i prav gotovo zelo koristno. Utrjevanje zemljišč opravljajo po večini m eha­ nično, le zelo redko hidravlično s pomočjo vodnega curka. Za mehanično u trjevanje zemlje uporab­ ljamo valjarje, buldožere, anglodožere, dem perje in skreperje, ki u trju jejo .zemeljske mase s svojo težo (s statičnim učinkom). Zadnja leta so začeli uporabljati tudi tako im enovane dinamične metode za u trjevanje zemeljskih in drugih nasipov s po­ močjo vibracije. P ri tem uporabljajo vibracijske valjarje, vibromakse in vibrosole. Motorne in par­ ne valjarje proizvajajo p ri nas v tovarni »Djuro Djakovič« in v »14. oktober«. Usvajajo tudi pro­ izvodnjo vibracijskega valjarja, v ib rato r VT 5.000 s silo udarca 5.000 kg pa izdeluje podjetje »Jelšin- grad« v Banja Luki. P ri gradnji cest pogosto upo­ rabljajo za u trjevanje nasipov tako imenovane ježe, ki jih lahko vlečejo buldožerji ali traktorji, prav tako izdelani v Jugoslaviji. Gradbeni material prevažajo v glavnem z na­ vadnimi tovornjaki in s kiperji domače proizvodnje' TAM in FAP. Zadnji dve leti intenzivneje uvajajo transport rinfuzo cementa, kar je omogočila do­ mača proizvodnja avtomobilskih silosov in silosov. Le-te proizvajajo v Kočevju in pa FAP v Priboju na Limu. Za prevažanje betona do zdaj še redko uporabljajo avtomobile z vgrajenim vrtečim bob­ nom. Izdelovanje teh vrst avtomobilov je še v začetni fazi. Za razvoj industrijske proizvodnje objektov družbenega standarda, zlasti stanovanj, bi bila izrednega pomena proizvodnja posebnih avtomobilskih prikolic, s katerim i v tehnično raz­ v itih deželah prevažajo betonske in druge izdelke, težke od 1,5 do 8 ton. Prav tako bi bilo koristno, če bi začeli izdelovati pri nas specialne šasije za prevažanje velikih količin kamna, agregatov, bok­ sita, raznih rud in .podobnih materialov, ki terjajo veliko prostora. MEHANIZACIJA ODKOPOV V SKALNATIH TLEH V letu 1961 so že skoraj povsod opravljali dela p ri odkopavanju v živi skali mehanizirano. Pri tem uporabljajo lahko kladiva za mehkejši m ate­ rial, ker se zaradi hitrega napredovanja ne bilo mogoče p redstav ljati specialnih nog, še manj vozičke. P ri kom paktni skali je stvar drugačna; tudi p ri nas so že začeli uporab­ lja ti specialne noge — podpore za vrtalna kladiva za horizontalno in povprečno vrtanje, pri verti­ kalnem vrtan ju pa uporabljajo posebne vozičke z gum ijastim i kolesi, toda vselej s težjimi vrtalnim i kladivi. Kot pogonsko sredstvo uporabljajo kom­ presorje vseh vrst in jakosti. Kompresorje kapa­ citete 3 m3 na m inuto in 6 m 3 na minuto izdeluje z Diselovim m otorjem podjetje »Fagram« v Sme­ derevu. Stabilne in (gibljive kom presorje kapacitete 1 — 10 m3 na m inuto z delovnim pritiskom 7 atmo­ sfer izdeluje »Trudbenik« v Doboju. Tam izdelujejo tudi pnevm atična kladiva 4 — 25 kg. Zelo koristno bi bilo, ko bi začeli čim prej proizvajati doma težka kladiva, posebno pa d rifterje in burne za vrtanje velikih predorov in za uporabo pri modernih od- kopnih metodah v kamnolomih. Razen tega bi bilo potrebno, da bi začeli proizvajati doma podporne noge in posebne vozičke za vertikalno vrtanje. Pri gradnji velikih in dolgih predorov uporabljamo v Jugoslaviji že več let tako imenovane jumbo gar­ niture. To so pravzaprav prem ični jekleni odri, m ontirani na vozovih, .ki se prem ikajo po tračnicah. Na odrih je po navadi več delovnih horizontov in na vsakem od njih so m ontirana vrtalna kladiva — difterji. Kom prim irani zrak pritiska difterje, ki drse na saneh iz zelo odporne alum inijaste le­ gure proti čelu predora. Tako je prihran jen delav­ cem celo manjši fizični napor. Ni jim niti tre­ ba potiskati vrtaln ih kladiv, kakor ponekod še morajo, čeprav delajo s podpornimi nogami ali pa z vozički. Sanke, po katerih drse drifter ji, imajo nekake gibljive roke, imenovane »BUM« in te se lahko gibljejo v vse smeri, tako da zelo lahko obvladajo čelo predora. S tako opremo izvrtajo v osmih urah dvakrat, celo trik ra t dva do tr i m etre dolge luknje in seveda opravijo m iniranje. K er je odkopavanje tu naglo, pa je seveda treba izredno hitro odvažati odkopani m aterial. Hitrost odvažanja je odvisna predvsem od hitrosti nakladanja, kar opravljajo izključno s stro ji — nakladalci. V za­ hodnih deželah prevažajo izkopane in razbite skale s posebnimi, izredno, lahko bi dejali, robustnimi pancer vagoni; vsak tak vagon prepelje 4 do 6 m3 ka- kamenja. Kot vlečno silo uporabljajo električne lokomotive. Tudi v Jugoslaviji smo se nekaj let ravnali po teh vzgledih in verjetno bomo kdaj to metodo spet uporabili ali na izgradnji hidrocentrale Split, k jer so predori izredno velikega profila, so organizirali prevažanje m ateriala iz predora na demperjih. To je delo olajšalo. Nakladanje poteka namreč silno hitro, zato morajo vagoni zdržati vsak udarec. P rav zaradi tega so to, lahko b i dejali, skoraj oklopni vagoni, razen tega pa imajo tudi posebne amortizerje. Tak način dela v dolgih p re­ dorih pa zahteva seveda zelo dobro zračenje, k er je treba odvajati veliko plinov (na 8 u r m inirajo trikrat) in dovajati veliko svežega zraka. Za to delo smo doslej skoraj vso opremo kupovali v tu jin i razen jeklenega odra in pozneje vagonov, km alu pa bomo morali začeti proizvajati doma tudi drif- terje iz »BUME«. OPREMA ZA PREDELAVO KAMENJA IN PROIZVODNJO BETONSKEGA AGREGATA Stroji, ki so potrebni za proizvodnjo m ineral­ nega agregata za beton, so v glavnem drobilci, se­ parator ji in granulator ji, oprema za transport in deponiranje te r dozator ji. Splošno znano je, da se betonski m ineralni agregat razločuje po velikosti in po obliki zrna. V FLRJ je zelo veliko pokrajin, ki nimajo n iti peska niti gramoza; zato prevažajo gramoz in pesek zelo od daleč, tudi iz krajev, k i so oddaljeni po 500 km, česar pa spričo novih prevoz­ nih tarif ne bo več mogoče plačevati. P rav v teh krajih pa imajo po drugi stran i zelo veliko zdrave- ga kamenja, čvrste skale, in je zategadelj nadvse pomembna proizvodnja agregata za beton z drob­ ljenjem. Tudi p ri raziskovalnem delu, še posebej v ljubljanskem inštitu tu , so posvetili tem u pro­ blem u veliko pozornost. Raziskovali so fizikalije in druge lastnosti, zelo veliko so preizkušali tudi stroje, zakaj izdelati je bilo treba osnove za siste­ matični razvoj strojev za drobljenje in mletje. P ri tem delu sta sodelovala ljubljanski inštitu t in Strojna tovarna v Trbovljah in žela veliko uspehov. V Jugoslaviji opravljajo dela v zvezi s kam enjem pretežno še vedno ročno ali pa so le delno m ehani­ zirana. M ehanizacija je v veliko prim erih navaden čeljustni drobilec, so rtirn i boben in — nič drugega. M edtem pa je tehnika drobljenja v svetu dosegla že visok vzpon, in sicer ne toliko zaradi novih vrst strojev, ampak bolj z izpopolnjevanjem doseda­ njih. V Am eriki im ajo SYMONS drobilec, zlasti pa je ta drobilec uporaben, kadar imamo opraviti s prodornim i graniti, porfiriti, porfiti, tonaliti, dia- bazi itd. Drobilec s kladivi uporabljajo za droblje­ n je srednje trdega m ateriala, ki im a tudi določen odstotek vlage. K er pa je v gradbeništvu čedalje večje povpraševanje po kubični obliki zrna in zrna z ostrimi robovi in brez razpokic, uporabljajo če­ dalje bolj tako imenovani udarni drobilec. Ta dro­ bilec meče kam enje v steno, (kjer se samo drobi po naravnih žilah skale. Stopnja drobljenja znaša pri tem drobilcu 40:1, m edtem ko znaša p ri čeljustnih in rotacijskih drobilcih največ 10:1. Zaradi visoke stopnje drobljenja je produktivnost tega stro ja iz­ redno visoka, še zlasti pa je uporaben p ri srednje trdih, in m anj trdn ih m aterialih. L jubljanski inšti­ tu t in trboveljska tovarna raziskujeta uporabo teh drobilcev tüd i pri izredno trd ih m aterialih. P ri izredno trd ih in žilavih m aterialih je opaziti veliko obrabo na udarn ih gredah. Če ne bo mogoče najti dovolj trdega m ateriala, ki bo odporen glede obra­ be, bo ostalo seveda vprašanje ekonomičnosti uporabe tega drobilca p ri najtrših m aterialih nere­ šeno. Vendar so vse dosedanje analize pokazale, da daje udarni drobilec naj večje število zrn idealne oblike. Razen tega je mogoče drobljenje skale z udarnim drobilcem uravnati z razdaljo med od­ bojno ploščo in udarno letvo, z brzino rotacije in pa z velikostjo kam enja, k i p rihaja v udarni dro­ bilec. Kot smo že dejali, izdelujejo drobilce v Jugo­ slaviji predvsem S trojna tovarna v Trbovljah, »Djuro Djakovič« in »Fagram« v Smederevu. In sicer izdelujejo čeljustne, konusne, rotacijske in udarne drobilce. P ri proizvodnji m ineralnega agregata uporab­ ljajo v FLRJ rotacijska in vibracijska sita. Vendar pa v m odernih procesih opuščajo rotacijska sita in uporabljajo ra je vibracijska, k i veliko bolje sejejo m aterial, po konstrukciji pa so manjša. P ri nas delamo z različnim i vibracijskim i siti, k i se razlo­ čujejo po konstrukciji — po m ehanizmu za vibra­ cijo in po številu mrež. V glavnem uporabljajo prosto nihajoča sita z ekscentričnimi ležaji. Sicer izdelujejo sita treh ali štirih nivojev, vendar upo­ rabljajo v glavnem dva nivoja. Sam prevoz m ate­ riala so doslej opravljali z gumenimi transportnim i trakovi in pa z elevator ji. Vendar le-te opuščajo, ker je njihova obraba večja in ker so občutljivi pri prevozu večjih kosov. K ar se tiče dozatorjev, upo­ rabljajo električni dozator, v glavnem takrat, kadar gre za večje kose. P rav tako uporabljajo tudi elek- tro-m agnetske vibrodozatorje. Začeli pa so uporab­ lja ti tudi jeklene dozirne trakove. Zelo vsestransko uporaben je verižni dozator, ker je prim eren tudi pri večjih kosih in ravno tako, kadar je treba do­ dajati drobnejši m aterial. Za podajanje drobnega m ateriala pa uporabljajo »krožnikast podajač«. V zadnjih letih so zgradili v Jugoslaviji več separacij. V njih delajo tako po evropskem kakor tudi po ameriškem sistemu. Evropski sistem je tako imeno­ vani gravitacijski sistem, p ri ameriškem sistemu pa poteka tehnološki proces horizontalno. Razen tega imajo separacije ameriškega sistem a po navadi zelo veliko kapaciteto — do 500 m 3 na uro; evrop­ ske imajo samo 50 m 3 na uro, to se pravi desetkrat manjšo kapaciteto. Odločitev, k a te ri sistem bomo uporabili, je zato odvisna v glavnem od velikosti potrošnega območja. V A m eriških separacijah opravljajo prevoz z demperji, v evropskih pa s po­ teznimi skreperji. Naše separacije im ajo stroje do­ mače proizvodnje, in sicer drobilce, stroje za seja­ nje ,za pranje, sortirne stroje, podajalce m ateriala dozatorje in transportne naprave. S tro ji za pranje delujejo po prehodnem sistemu; agregat potuje skozi vrteče se bobne s perforiranim i luknjastim i valji, v ka terih se spira. S podvodnimi siti še ne delamo veliko. Ravno tako smo šele začeli uporabljati sistem na podlagi Hidrociklona. V zadnji fazi spirajo ma­ terial s prham i na vibracijskih sitih. V ljub ljan­ skem inštitu tu raziskujejo delo dehidratorja s pol­ žem, ki pesek izloči iz vode in hkrati tudi opere. Raz­ vijajoča se proizvodnja m ineralnega agregata ima na razpolago veliko strojev domače proizvodnje, in sicer zelo dobrih. Veliko izkušenj si je pridobilo nekaj podjetij, ki imajo zelo m oderne naprave, zlasti separacije v Sloveniji, strokovno pomoč na tem področju pa lahko nudi zlasti ljubljanski Za­ vod za raziskavo m ateriala in konstrukcij, ki ima zelo veliko izkušenj. Proizvodnjo betona pa bomo lahko pocenili že sedaj, če bomo uporabljali lokalne m ineralne agregate. Za proizvodnjo teh agregatov pa moramo seveda uporabljati m oderno strojno opremo. Take investicije so zelo koristne in nujno potrebne skoraj v vseh krajih Jugoslavije. IZKOP GRADBENIH JAM IN TEMELJEV ZA VISOKE GRADNJE V Jugoslaviji premalo uporabljajo za izkopava­ nje gradbenih jam in tem eljev p ri visokih gradnjah mehanične lopate, žlice, svedre, tolkače itd. Proiz­ vodnja takega orodja na pnevm atični pogon bi ne smela biti problem, potrošnja pa bi bila zelo velika, tako v gradbeništvu kakor v rudarstvu. Doslej so uporabljali v velikem obsegu p ri izkopavanju gradbenih jam buldožerje in bagre. Če so tem elji pod vodo, uporabljajo bagre-grabeže, pri velikih globinah pa bagre z vlečno žico na poteg. M aterial prevažajo iz gradbenih jam s transportnim i trako­ vi — transporterji, ki po navadi izkopani m aterial hkra ti tudi nakladajo. — Transporterje proizvaja »Tomo Vinković« v B jelovaru in sicer gumijaste, široke 450 in 600 mm. »Bratstvo i jedinstvo« proiz­ vaja gum ijaste transporterje, široke 450 mm, »Brača Kaurič« v Zagrebu in »Arsenije Spasič« v Zaječaru pa izdelujeta trakaste transporte. Vodo črpajo iz gradbenih jam izključno s pomočjo sta­ bilnih črpalk, večinoma domače proizvodnje pod­ jetij »Litostroja« in »Tita« iz Skopja. Zelo koristno bi bilo, ko bi začeli proizvajati pri nas posebne vozičke, tako da bi bile črpalke prevozne. Tako bi ne bila več potrebna m ontaža in demontaža črpalk in tudi njihovo delovanje bi zelo pospešili, kar je včasih zelo pomembno. Mehanizacija del pri gradnji kanalizacij. Doslej dela te vrste niso b ila tako obsežna, da bi gradbe­ nike prisilila k resnejšem u proučevanju proble­ mov, kako ta dela mehanizirati. V obdobju, ki je pred nami, zlasti še, če bomo začeli z uspešno industrijsko proizvodnjo stanovanj, ki jih bomo gradili na novih površinah, bo treba m isliti tudi na obsežna dela p ri tako imenovanih kom unalnih ob­ jektih; le-te nam reč točno ne bomo mogli dovolj hitro izdelati. Zato bodo morali gradbeniki meha­ nizirati izkopavanje za kanalizacije, vodovod, kablovsko omrežje in vse druge inštalacije. Meha­ nizirati bo treba poleg izkopa odvažanje zemlje, dovažanje in montažo cevi, zasipavanje jarkov in pa urediti moderno u trjevan je zemlje v zasutih jarkih. Doslej smo si pridobili nekaj izkušenj z izkopavanjem jarkov s pomočjo bagra s posebno globinsko žlico, manj izkušenj pa imamo s poseb­ nim i bagri, ki im ajo na verigi lonce. Odvečni ma­ terial odvažajo s pomočjo raznih nakladalcev ali pa m anjših bagrov v dem perje ali kiperje, ki po­ tem m aterial odvažajo. Ja rke so skoraj povsod zasipavali ročno, nam esto da bi uporabljali male buldožere ali pa calfdozerje. Ravno tako bi bilo treba m ehanizirati prevažanje in polaganje cevi. Večje cevi je mogoče prevažati z bagri na gumenih kolesih ali pa z nakladalci tipa Loderer. Manjše cevi je mogoče prevažati na manjših dem perjih na treh kolesih. Hidravlične bagre in nakladalce bi lahko zelo hitro začeli v kooperaciji proizvajati »Litostroj«, »Indos« in »Radivoje Dokič«, zakaj ti stroji so zelo koristn i tudi p ri drugih gradbenih delih; zategadelj bi bila proizvodnja teh strojev za gradbeništvo zelo potrebna. V Jugoslaviji so že začeli proizvajati m ale trak to rje in tem bi bilo treba samo dodati opremo za potiskanje m ateriala, pa bi dobili caldožer. Le-ta nam reč ni nič drugega kakor mali buldožer z i m širokim nožem, toda pri delu zamenja 11 ljudi. P rav tako koristen stroj in hk ra ti prevozno sredstvo je mali demper, ki je uporaben za prevoz cevi, razen tega pa tudi za prevažanje različnega gradbenega m ateriala na vsakem gradbišču. Velika zemeljska dela pri gradnji cest in že­ leznic opravljajo p ri nas v glavnem stroji, in sicer s skreperji, bagri, buldožeri. Zemeljske maselpreva- žajo z demperji, skreperji, samohodnimi in vleč­ nimi tovornjaki kiperji, s tovornjaki Euklidi in to­ vornjaki podobnih konstrukcij, drugih tipov in firm. Nasipe gradijo in jih u trju jejo po navadi z jezi, k i jih vlečejo traktorji, ali pa s statičnim učinkom velikih gum enih koles anglodozerev, skre- perjev in demperjev. Veliko uporabljajo tudi mali motorni valjar in buldožere, ki potiskajo m aterial na nasipe. Nasipe u trju jejo s tolkačd, žabami, vibro- soli, vibromaksi, vibracijskim i ploščami, redkeje z m alimi vibracijskim i valjarji. G radnja betonskih in asfaltnih cest bo v prihodnje zelo odgovorna naloga. Napredek, k i smo ga doslej dosegli p ri me- haniziranju vseh teh del, nas ne sme uspavati, za­ kaj dela je treba popolnoma mehanizirati, razen tega pa moramo začeti uporabljati tudi najracio­ nalnejše tehnološke postopke. Delo p ri gradnji betonskih cestišč poteka v glavnem v teh-le fazah: izde-lava betona, prevoz in vgraditev betona. Do­ slej smo beton izdelovali v tako imenovanih sektor­ skih betonarnah. Poglavitni stroji, ki smo jih pri tem uporabljali, so betonski mešalec kapacitete 5000 ali 1.000 litrov, bunkerji za agregat, silosi za cement dozatorji, transporterji itd. Le zelo redko prevažajo beton po ozkotirni železnici; zadnji čas uporabljajo za to demperje. Za vgrajevanje betona uporabljajo finišerje. V dosedanji praksi je bil po­ seben problem izdelava fuge; po enem načinu naredijo fugo med betoniranjem , p ri čemer posta­ vijo tudi posebno arm aturo, po drugem pa jo izse­ kajo s pomočjo posebnega sekača 24 — 28 u r po betoniranju. K er stro jev za gradnjo betonskega cestišča v glavnem ne izdelujejo v Jugoslaviji, bi bilo koristno misliti več na to in se odločiti za uspešnejši način dela. Izkušnje, ki so jih pridobili po svetu, so pokazale, da je najboljša betonarna, ki se sama pomika na gosenicah, ki ima mešalec s kapaciteto 1.600 litrov, konzolni nosilec, posebno posodo, ki po zračni poti prenaša nad finišerjem beton in ga enakomerno porazdeljuje po celi širini cestišča pred finišerjem. S tem je mogoče p rih ran iti transportna sredstva za prevažanje betona, pri fi- nišerju opremo za porazdelitev betona, in to je prav tako znaten prih ranek denarja in časa, ki ga sicer porabimo za montažo in demontažo sektorske betonarne. Naši inštitu ti so začeli razm išljati tudi o tem, da bi vgrajevali že prej v tovarnah izdelane betonske ploišče. V tem prim eru pa finišerji seveda ne bi bili potrebni. Kolikor pa bi betonarne še upo­ rabljali — saj jih je v FLRJ že okoli 40 — bi bilo treba moderno opremljenim betonarnam dodati samo jekleni model za izdelavo plošč za avtomo­ bilske ceste. Posebna transportna sredstva oziroma prikolice pa bo tako treb a začeti proizvajati doma za prevažanje panelnih konstrukcij za stanovanj­ sko graditev. Tako b i p rih ran ili finišerje, razdelil- ce, ne bi bile potrebne ne sektorske ne premične betonarne, prihran ili b i verjetno zelo veliko trans­ portnih sredstev, ki prevažajo gramoz, pesek, drobljenec, cement, železo itd. po deset in deset kilometrov dolgih slabih poteh na gradbiščih, vse silose;, bunkerje, instalacije, vodovode itd.', zakaj uporabljali bi že dograjene betonarne. En sam stroj bi m ontiral plošče na planum ceste, upo­ rabljali pa bi ga tud i za prevažanje panelov velike teže za stanovanjsko graditev. Samo montažo bi opravljali bagri z m ontažno ročico in kljuko, izde­ lek podjetja »14. oktober«, katerih nosilnost znaša 12 ton; to bi zadoščalo za montažo plošč 9 k ra t 3 m. Torej fuge na 9 m, k a r bi docela zadostovalo. Tako bi imeli tipsko opremo in prej v tovarni izdelane plošče, to se pravi idealno gladko površino plošče, vedno enako kakovost betona, fuge bi bile izdelane brez napak, k a r bi veliko pripomoglo, da bi bil prom et ugodnejši in bolj varen. Avtomobilske ceste in prom etna sredstva sploh bi zdržala dlje kakor zdaj. To pa bi veliko prispevalo, da bi bila porazde­ litev narodnega dohodka v poznejših letih učinko­ vitejša. Veliko manj denarja bi trošili za vzdrže­ vanje cest ali za polaganje asfalta na beton in podobno. Najpomembnejši b i bil vsekakor p rih ra­ nek, ki bi ga prinesla daljša živi jenska doba avto­ mobilske ceste. To pa so desetine in desetine mili­ jard. Ta naloga je vsekakor vredna truda naših inštitutov, gradbenih podjetij, upravnih organov v prom etu in gradbeništvu, prom etnih in gradbe­ nih zbornic itd. V Jugoslaviji gradimo veliko asfalt­ nih cest. Tudi v prihodnje bo p ri g radnji cest asfalt velik tekmec betona. Zlasti še, k a r se tiče rekon­ strukcij in m odernizacije starih cest. Tudi p ri izde­ lavi asfaltnih cestišč so uporabljali različne načine dela — tako imenovane brizgalne sisteme, eno ali dve plasti m akadam a z bitumenom ali pa emulzijo, in sicer penetracijo tam kaj, k jer je obtežitev cesti­ šča majhna, in emulzije tam, k je r je cestišče sred­ nje ali pa močno obteženo. Razen brizgalnih siste­ mov so veliko gradili tako, da so izdelovali vroče in hladne asfaltne mase in jih nanašali na cestišče To so hladno valjani asfalti iz bitum ena in emulzije. Ta način uporabljajo vselej, kadar gra­ dijo cestišče, k i bo obremenjeno s srednje močnim ali pa zelo močnim prometom. V novejšem času se je p ri nas zelo povečala kilom etraža cest, izde­ lanih z vroče valjanim asfaltom. To so cestišča za najtežji prom et. Dela p ri izdelavi asfaltnih cest postopoma m ehanizirajo in uporabljajo p ri tem najm odernejše tehnološke metode. Tako uporab­ ljajo za nam akanje cestišča avtomobilske cisterne, za brazdanje in profiliranje posebne stroje, dalje m otorne ščetke, motorne brizgalne stroje, finišerje za asfalt, lahke valjarje, v novejšem času tudi vi­ bracijske. Toda tudi pri gradnji asfaltnih cest upo­ rabljam o poleg najm odernejših strojev, posebno pa še najm odernejših finišerjev, še veliko tud i kla­ sične stroje. Spet imamo sektorske asfaltne baze, spet prevažamo vroči asfalt beton na kip tovornja­ kih, namesto da bi se pomikala asfaltna baza za finišerjem. Ravno tako doslej p ri nas niso veliko uporabljali hladne asfaltne mase. Dobro oprem ljena ekipa lahko ne glede n a dež in sonce obdela s hladnim asfaltom 40 km cestišča. Če pa dela ravno tako oprem ljena ekipa s finišerjem in vročimi asfalti, bo napravila samo 25 km. Zatorej bo vloga hladno valjanih asfaltov v prihodnje veliko po­ membnejša, kakor pa je bila doslej. K ar zadeva vprašanje načina izdelave, same tehnologije in pa uporabe m ateriala, čaka potem takem naše inštitu­ te in vse druge zainteresirane činitelje hvaležna naloga, ugotoviti, kaj bi bilo v naših razm erah naj­ racionalnejše p ri gradnji asfaltnih cestišč. Nekaj izkušenj v tem pogledu ima že ljubljanski gradbeni inštitut. Toda strojna industrija se ne more vestno lotiti proizvodnje m odernih asfaltnih finišerjev, gibljivih asfaltnih baz itd. brez natančnih raziskav in analiz. K er bomo morali v Jugoslaviji v nasled­ njih 20 letih asfaltirati več kakor 100.000 kilomet­ rov cest, bi bilo pametno, ko bi investirali v razi­ skovalna dela in usvajanje proizvodnje strojev za izdelavo asfaltnih cestišč prim erne vsote. MEHANIZACIJA BETONSKIH DEL IN INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE ELEMENTOV IN KONSTRUKCIJ ZA VGRAJEVANJE K ar se tiče izdelave, prevoza in vgrajevanja betona, lahiko rečemo glede dosedanje tehnologije, mehanizacije tega dela in pa reševanja problemov kvalitete betona, da delamo v mnogih prim erih po najprim itivnejših metodah, m edtem ko uporablja­ mo na nekaterih gradbiščih najm odernejšo tehno­ logijo, imamo dela popolnoma mehanizirana, upo­ rabljamo celo avtomatizacijo na podlagi foto celic. Isto velja za kontrolo kvalitete. M arsikje kvalitete sploh ne kontrolirajo, čeprav imamo širom po Ju ­ goslaviji precejšnje število laboratorijev. Na šte­ vilnih gradbiščih pa je kvaliteta betona izredna, kontrola dobro organizirana. V Jugoslaviji uporab­ ljajo za izdelavo betona tr i v rste betonarn, manjše montažne prenosne, k i so po večini skrpane iz strojev raznih kapacitet, dalje večje montažne in prevozne betonarne in tako im enovane osrednje betonarne p ri hidrocentralah, dalje sektorske pri avtomobilskih cestah itd. Le m alo mest in indu­ strijskih naselij ima svoje betonarne. Mehanizacijo za betonarne, to so silosi za agregat in cement, do- zatorske tehnitnice, raizne v rste dvigal, transpor­ terji, mešalci itd., proizvajajo v Jugoslaviji. Za prevoz cementa in vzdigovanje v betonarni čedalje manj uporabljajo elevator j e, pač pa čedalje pogo­ steje črpalke, ki potiskajo cement v rinfuznem sta­ nju, prepeljan iz avtomobilskih cistern za preva­ žanje cementa v silose. Sam agregat, gramoz ali drobljenec, kakor tud i pesek, vzdigujejo v novej­ šem času s transporterji. Pri' posameznih sistemih, s kip tovornjaki ali pa dem perji, sipljejo agregat naravnost v silos, p ri drugih je dovozna cesta na isti višini kakor tem elji betonarne, tako da posebni nakladalci za agregat le-tega dvigajo v silos beto­ narne. Če je teren dovoza občutno nižji, uporablja­ jo transporterje, zelo redko bagre in grajfenje. Najmodernejše betonarne je doslej izdelala in jih veliko tud i sama opremila skupina strokovnjakov »Tehnogradnje« iz Maribora. Prevoz betona opravljajo z betonskim i črpal­ kami do 300 m horizontalno in do 50 m vertikalno. Vendar betonske črpalke le redko uporabljajo, pravzaprav samo tedaj ,kadar je treba velike koli­ čine betona transportira ti in vgrajevati dalj časa. Drugače uporabljajo za prevoz betona navadna konzolna dvigala, dalje bob dvigala, mala, srednja in težka stolpna dvigala, tja do gibljivih najm oder­ nejših dvigal na gumenih kolesih ,ki opravljajo hkrati horizontalni in vertikalni' transport na sa­ mem gradbišču. P ri nas prevažajo beton na grad­ biščih, posebno p ri visokih gradnjah, v navadnih japanerjih, pogosto pa še s prim itivnejšim i sred­ stvi. Male motorne dem perje le malo uporabljajo. Ravno tako skorajda ne prevažajo betona z avto­ mobilskimi mešalci. Sicer pa le-teh za naše raz­ mere niti ne priporočam, zakaj veliko vprašanje je, ali je stopnja organizacije dela taka, da bi bilo mogoče sinhronizirati delo centralne betonarne s časom trajan ja prevoza in pa z organizacijo dela in vgrajevanjem tega betona na samih gradbiščih. Vsekakor bo to težak problem, vselej bo m oral kdo koga čakati. P ri visokih gradnjah p ri nas veliko uporabljajo transporterje, konsolna dvigala in druga preprostejša in lahka dvigala za prenos be­ tona, po navadi samo do tiste ravni, k jer ga potem vgrajujejo. Zelo koristno pa bi bilo, ko bi beton dvigali v male silose nad nadstropje, katero ravno gradijo, od koder bi potem zaradi gravitacijske sile dospel na k ra j vgrajevanja. Naj večji napredek pa smo pri nas zaznamovali p ri vgrajevanju betona. Dobro vemo, da še n i tako dolgo, kar smo n a mnogih gradbiščih zbijali beton z nekakim i koli ali pa z železobetonskimi nabij al­ kami; danes lahko rečemo, da vgrajujemo beton pretežno s pomočjo globinskih ali površinskih vi­ bratorjev ali pa s pomočjo vibratorjev, ki jih pri- trde na opaž. Šibkejše konstrukcije vibriramo z v ibratorji profila 30 mm. Srednje močne betonske konstrukcije, to so v glavnem konstrukcije visokih gradenj, s profilom 50 mm, profile 70 in 100 mm pa uporabljajo pri g radnji močnejših konstrukcij, p ri gradnji mostov, vodnih pregrad itd. V našem gradbeništvu uporabljajo globinske vibratorje, ki jih poganja kom prim irani zrak in tudi električni motorji. V ibratorje, k i jih je mogoče pritrd iti na opaž, so uporabljali predvsem p ri visokih gradnjah, zdaj pa jih uporabljajo tudi v predorih in pri grad­ n ji mostov. Uporabljamo tako vibratorje domače izdelave kakor tud i v ibratorje inozemske proiz­ vodnje. Industrijska proizvodnja elementov, posameznih delov konstrukcij, kakor tudi celih konstrukcij za gradnjo stanovanj, šol, poliklinik, bolnic, indu­ strijsk ih objektov, pa tud i objektov na cestah, že­ leznicah, pri m elioracijah in kom unalnih delih, je vsekakor pot, ki jo m oram o ubrati. Brez serijske proizvodnje, organizirane na industrijski način in seveda popolnoma mehanizirane, ne moremo pri­ čakovati pocenitve gradbenih del. Organizacijska oblika te industrializacije pa je seveda lahko zelo različna. Razen tega lahko samo zelo produktivna industrijsko organizirana proizvodnja zadovolji v prihodnje vse potrebe človeka, zlasti še v našem družbenem sistemu, ko velik del presežka vlagamo v investicijska dela. Zategadelj je proizvodnja stro­ jev za poprejšnjo izdelavo v tovarnah eden izmed pogojev za intenzivnejše uvajanje industrijske pro­ izvodnje v gradbeništvu. To so betonarne, seveda avtomatizirane, stalne in premične, toda tudi stalne montažne in demontažne, to so vibracijske mize, to so jekleni opaži, s katerim i je mogoče izdelovati vse vrste in velikosti asortimanov, to so opaži z vgrajeno vibracijo ali pa brez nje, to so naprave za zaparjevanje ali za gre tje s prevreto vodo, to so pnevm atični in električni stro ji za vgrajevanje in oblikovanje betona, kakor na prim er pnevm a­ tični pervibrator, ki v ibrira beton plast za plastjo prav do zadnje plasti, nakar uporabimo pnevma- tično brušenje. Semkaj sodijo seveda tudi razni kom presorji za obdelovanje fasad, panelov, s peskom, z vodo, s cementnim m alterjem itd. Opaži morajo biti tako konstruirani, da jih je mogoče z najbolj preprosto montažo prilagoditi raznim obli­ kam in dimenzijam. Kolikor gre za visoko produk­ tivno industrijsko proizvodnjo z verižnim siste­ mom organizacije tehnologije, moramo seveda mi­ sliti na sinhronizacijo vseh procesov, predvsem pa prenosa vsega, k ar se vgrajuje v panele; to bi se­ veda lahko reševali avtomatično. Večje betonarne ne morejo delati brez težjih stolpnih in mostovnih žerjavov. Za prevoz je mogoče uporabiti tovornja­ ke, traktorje, ki vlečejo posebne prikolice, misliti moramo seveda tu d i. n a izdelavo posebnih lahkih kesonov, s katerim i bi zavarovali p ri prevažanju posebne panele in bloke (sanitarne). Tudi pri sami montaži na gradbišču je potrebna posebna oprema, izdelana iz navadnih jeklenih cevi, in seveda dvi­ gala. Sicer pa imamo p ri nas zdaj že nekaj izkušenj, kar se tiče m ehaniziranja industrijske proizvodnje stanovanj in visokih gradenj sploh. Vendar bi bilo zelo koristno, če bi se seznanili tudi s tujim i izkuš­ njami. Vse dežele, ki so začele industrijsko proiz­ vajati stanovanja, imajo pač že deset, petnajstletne izkušnje in te izkušnje so po večini drago plačale; zdaj bi jih lahko izkoristili brezplačno ali vsaj po zelo nizki ceni, ki ne presega cene za izdelavo pro­ jektov v naših razm erah. Plačaš torej samo »inže- nering«. j Pri nas uporabljamo za horizontalni in verti­ kalni transport na samem gradbišču različne vrste strojev tako domače kakor tu je proizvodnje. Tako uporabljamo za nakladanje nakladalce s korci, na­ kladalce z lopatami, k i so po navadi na gosenicah, ravno tako pa tudi nakladalce na gumenih kolesih — lodererji; naj omenim ob tej priložnosti še na­ kladalce, k i jih uporabljajo v predorih; to so po­ sebni nakladalci, ki nakladajo predvsem kamen. Nakladalce uporabljajo za nakladanje in prekla­ danje peska, gramoza, tolčenca, zemlje, betona in podobnega. Za vzdigovanje in prenašanje brem en v kosih izdelujejo v Jugoslaviji in zadnji čas tudi čedalje več uporabljajo v gradbeništvu in gradbeni industriji nakladalce viličarje, katerih nosilnost znaša 0,6 — 5 ton, zelo redko pa tudi do 25 ton. Breme dvigujejo 3 — 4,5 m etra visoko, imajo Di­ eslov motor ali pa elektromotor. Veliko uporabljajo tud i motorne vozičke, k a terih h itrost znaša p ri gi­ banju naprej 20 km in p ri gibanju nazaj 15, nosil­ nost pa 0,3 do 1 m :> m ateriala. Izdelujejo tudi avto­ mobilska dvigala, h idravlična z Dieslovim m otor­ jem za vzdigovanje in prevažanje 4 — 8 ton težkih bremen. Za prevažanje, zlasti za navadno preva­ žanje, veliko uporabljajo transporterje. Od grad­ benih dvigal izdelujejo stolpna dvigala p ri SKIP v Ljubljani, v »Metalni« v M ariboru itd. Ročna in električna konsolna dvigala izdeluje »Fagram« v Smederevu in mnogi drugi proizvajalci. V zadnjem času je začela »Metalna« v M ariboru proizvajati cele serije stolpnih dvigal prav do najtežjih. P ri g radnji hidrocentral pa še vedno uporabljajo ka­ belska dvigala in pa Derick dvigala. V zadnjem času so pri nas izdelali tudi teleskopska dvigala, ki jih je mogoče m ontirati in dem ontirati v dveh urah in jih prevažati tudi po ozkih m estnih ulicah. Že prej sem govoril o proizvodnji bagrov v pod­ jetju »14. oktober«; tak ra t sem omenil, da je zelo praktično in koristno dvigalo, m ontirano na bagru. Najuspešnejša pa je mehanizacija pri gradnji velikih hidrocentral. Nekatere komune in gradbena podjetja so nam enila velikanska sredstva iz sploš­ nega investicijskega Sklada izključno za investicije za povečanje mehanično opremljenosti p ri gradnji hidroelektrarn. Kaj pomeni popolna mehanizacija tehnološkega procesa, nam kažejo tu je in domače izkušnje. Z mehanizacijo je vsekakor mogoče zelo skrajšati rok graditve objektov. Tako smo na p ri­ mer gradili zemeljsko pregrado v M avrovem 2,5 k ra t dlje kakor pa večjo pregrado na Peruči. Na Peruči doseženi učinki znašajo do 4.000 m 3 vgraje­ nega kamenja. Na Kokin Brodu, k je r je pregrada trik ra t večja kakor na Peruči, znašajo učinki, ki so jih dosegli, 120.000 m3 vgrajenega kam enja in zem­ lje. Ta način graditve je skoraj dvakrat hitrejši, kakor je bil na pregradi v Peruči in 5,5-krat hi­ trejši kakor p ri pregradi v Mavrovem; take rezul­ tate je mogoče dosezati samo z močnimi bagri, z žlico 2,5 m3, s težkim i k iperji nosilnosti 12 — 25 ton, s škreperji, budozeri, z modernimi odkopnimi me­ todami in množičnim m iniranjem v kamnolomih, s prevozom in nakladanjem , k i je popolnoma me­ hanizirano, in 'sev ed a s vsklajenim i kapacitetam i, to se pravi, da stroji nikoli ne čakajo drug na d ru ­ gega. Organizacija dela in dobro rešene »malen­ kosti« prihran ijo skupnosti m ilijarde in m ilijarde dinarjev. P ri tem pa skupnost, v mislih imamo vse, od podjetij do federacije, ne investira potrebnih sredstev v raziskovalna dela za racionalno graditev. Še veliko večje uspehe so dosegli p ri gradnji veli­ kih in dolgih predorov, saj znašajo rezultati do 15 m etrov na dan, povprečni rezultati pa več kakor 10 metrov, kar presega evropski rekord. Seveda so tudi te rezultate dosegli s popolnoma m ehani­ ziranim tehnološkim procesom in pa z dobro orga­ nizacijo dela. Če hočemo še naprej graditi hidro­ centrale z visoko stopnjo produktivnosti, je nujno potrebno zagotoviti kontinuiteto del; seveda velja to za gradnjo vseh vrst objektov, zakaj brez konti­ nuitete dela ni dobre organizacije in visoke pro­ duktivnosti. Dobra organizacija pa je odvisna predvsem od tega, ali gradbeniki vedo, kaj bodo gradili danes, kaj ju tri, p ri velikih gradbenih de­ lih pa morajo vedeti to za dve, tri leta naprej. V zadnjih petih letih so v gradbeništvu dosegli zelo velike uspehe, kar se tiče zamenjave gradbene­ ga lesa in seveda tud i varčevanja s tem lesom. K tem u je pripom ogla tudi naša strojna industrija s svojo proizvodnjo najrazličnejših m ontažnih jekle­ nih nosilcev, odrov, izdelanih iz brezšivnih ceyi (Manesmann) domače proizvodnje. Teh cevnih od­ rov ne uporabljajo samo kot delovne odre, ampak tudi kot konstruktivne objekte za športne in d ru ­ ge prireditve, odre za dvigala, kot konstruktivne elem ente za strehe itd. Zanimivo pa je dejstvo, da uporabljajo nekatere ekonomske enote, ki jih zdaj z uspehom uvajamo, spet les, vendar so varčevanje tako natančno organizirale, da je navsezadnje les celo cenejši kakor jekleni cevni odri. Nemara pa bo to koristno vplivalo na cene teh odrov. Vsekakor moramo priznati, da je to velik napredek. Danes gradimo gradbena dela dvakrat večjega obsega kakor pred petimi šestimi leti, p ri tem pa upora­ bimo isto kubaturo lesa kot takrat. K oristna pa je vsekakor tudi druga oprema, kot so zidarski želez­ ni stoli, jekleni pločevinasti opaž, razne železne cevne podpore, opore, razpirači, spone, k a r vse iz­ deluje že naša industrija in v gradbeništvu prav uspešno uporabljajo. Najzaostalejša dela, kar se mehanizacije tiče, pa so nedvomno obrtniška dela. M ehanizacija obrt­ niških del je namreč izredno pomembna, tudi če bi industrijska proizvodnja stanovanj skokoma na­ predovala. Se zmerom bo več kakor 80% stanovanj, ki jih bodo sicer gradili na m oderniziran in meha­ niziran način, vendar še precej s staro tehnologijo. K ar se tiče mehaniziran j a opreme za obrtniška de­ la, ne žanjemo ravno velikih uspehov. Zato bi bilo koristno, ko bi se proizvajalci opreme skupaj z in­ štitutom lotili organizirano te naloge. K ajti edino tako bo mogoče kapacitete obrtništva zares hitro in uspešno povečati. M ehanizirano delo poveča produktivnost dvakrat, tr ik ra t, da, celo desetkrat, to se pravi, da bi bilo mogoče s sedanjim številom strokovnega delovnega kadra opravljati veliko večje naloge, seveda z veliko večjo produktivnostjo, z veliko večjimi osebnimi dohodki, hkra ti pa za družbo veliko ceneje. Nekaj več uspehov zaznamu­ jemo pri izdelovanju m ehaniziranega orodja za te­ sarska in m izarska dela. Razen tega imamo tudi pre­ cej strojev za brizganje malte, k i pa jih celo še pri najbolj naprednih podjetjih le malo uporabljajo. Nekaj strojev za brizganje imajo pleskarji, dalje obstaja nekaj strojev za brušenje teraza in zadnji čas tudi za brušenje parketa. Pretežno pa vendarle delajo še zmeraj ročno. Med ta, še zmerom ročna dela sodijo vsa instalacijska, kleparska, mizarska, pleskarska dela itd. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA Velikansko povečanje obsega gradbenih del terja seveda še večjo proizvodnjo gradbenega m ate­ riala. Zategadelj vlagamo že od leta 1957 dalje po sistemu participacije od podjetja pa do federacije določena investicijska sredstva za razvoj te proiz­ vodnje. Te investicije še niso rodile potrebnih re­ zultatov p ri vseh tovarnah, vendar je precejšnje število investitorjev že prenehalo z investicijskimi naložbami in povečana proizvodnja, ki se je poka­ zala že v prv ih šestih mesecih 1961. leta in ki se giblje z indeksom od 125 — 129, m edtem ko znaša indeks zaposlenih 99 in 100, dokazuje uspešnost teh investicij. Zdaj imamo po petnajstih, šestnaj­ stih letih graditve prvič dovolj gradbenega m ate­ riala. Glede na restrikcije v investicijah menijo nekateri, da ga je še celo preveč. Toda prim erneje bi bilo preskrbeti potrebna obratna sredstva in vzdrževati maksimalno raven proizvodnje. Nadvse pomemben pa je čedalje bogatejši asortiman pro­ izvodnje in usvojitev proizvodnje novih gradbenih materialov. Vendar pa smo, kar se tiče povečanja proizvod­ nje gradbenih materialov, dosegli šele polovico, ali bolje rečeno, končali smo šele prvo tretjino poti v naporih in v uspehih p ri tej vrsti proizvodnje. P ri vseh vrstah m aterialov bo treba še investirati tako v gradnjo novih kapacitet, predvsem pa v re­ konstrukcije in modernizacijo obstoječih kapacitet gradbene industrije, čeprav proizvajamo v Jugo­ slaviji že skoraj vse m ateriale v velikih količinah, saj imamo na prim er moderni asortiman opekar­ skih proizvodov, kvalitetne cemente, mavec, apno, hidratizirano apno, visoko kvalitetno žico in be­ tonsko železo, za konec leta 1961 obljublja Zenica, da bo izdelala profilirano betonsko železo, dalje izdelujemo sadrene plošče, »Jugomont« proizvaja že panele iz mavca in lepenke, silno se je povečala proizvodnja mehkih, srednje trdih in trdih lesonit- nih plošč, proizvajati smo začeli plošče, katerih surovina je slama in trske, dalje proizvajamo izola­ cijske materiale, kot so m ineralna in steklena vol­ na, razne proizvode polivinil hlorida, navadnega in suspenzioniranega, silno smo povečali proizvod­ njo sanitarne in gradbene keramike. Lesna indu­ strija uporablja čedalje več lesonita, panel in pa fazer plošče, uspešno smo začeli proizvajati papir­ nate tapete, čedalje več uporabljamo prej v tovar­ nah izdelanih arm iranih betonskih, pa tudi pred­ napetih betonskih elementov. Uporabljamo nadalje torginol, stiropol, razne polivinilske barve, izdelu­ jemo opremo za sanitarne potrebe iz uvoženih pla­ stični mas. Proizvajati začenjamo trde plošče iz mineralne volne, odpadke azbesta uporabljamo z bitumenom in raznim i kemikalijam i za oblaganje tal v objektih družbenega standarda itd. Najbolj množični material je in bo tudi poslej beton. Zategadelj je izredno pomembna proizvod­ n ja gramoza in peska ali tolčenca in drobljenca v velikih količinah za proizvodnjo kvalitetnih beto­ nov, poleg proizvodnje cementa in betonskega že­ leza. Že ko sem govoril o m ehanizaciji proizvodnje sem poudaril pomembnost tega napredka. Lahko rečemo, da je surovinska baza v FLRJ v tem po­ gledu neizčrpna. Povsod je dovolj ali naplavin, to se p rav i gramoza in peska, ali pa kam enja za pro­ izvodnjo drobljenca — m ineralnega agregata za beton. Toda proizvodnja je zelo pom anjkljivo me­ hanizirana. Ker izdelujemo pri nas najrazličnejše stroje za moderno oprem ljanje kamnolomov, za kvalitetno drobljenje, separiranje in pranje agre­ gata, je docela nerazum ljivo, zakaj so prizadeti doslej 'tako malo naredili, da bi m odernizirali in mehanizirali proizvodnjo m ineralnega agregata za beton. K ar se tiče tehnologije dela, bo treba v ve­ likih kamnolomih začeti delati po sistemu visokih etaž in pa z globinskim vrtanjem , pri m alih pa z nizkimi etažami in tako imenovanim klasičnim vrtanjem. Vsekakor pa bi morali gradbena inšpek­ cija in inšpekcija dela s svojim nadzorstvom pre­ prečiti, da bi še naprej uspeval tako imenovani »sistem ropanja«, k i ga, žal uporabljajo v mnogih kamnolomih^ da, celo v kamnolomih žlahtnega kamenja. Industrijska proizvodnja mineralnega agregata se bo m orala do leta 1965 več kakor podvojiti. Mineralnega agregata ne uporabljamo samo za pro­ izvodnjo betona, ampak tudi za modernizacijo cest, p ri gradnji železnic, p ri melioracijskih delih, skrat­ ka skoraj povsod. Zato je ekonomsko nujno po­ trebno skrajšati prevoz tega materiala. Še bolj pa bo treba povečati eksploatacijo gramoza in peska. Leta 1965 bomo potrebovali skoraj 14 mili­ jonov kubikov tega m ateriala, to se pravi, da bo morala biti proizvodnja petkrat večja. Seveda so za to potrebne investicije okrog 7,5 m ilijarde di­ narjev. Toda te investicije prihranim o skoraj v poldrugem letu Mi dveh letih samo s tem, ker je za prani agregat potrebno veliko manj cementa kakor ga potrebujemo, če izdelujemo beton iz ne- pranih agregatov. Na leto je mogoče prihraniti toliko cementa, kolikor znaša letna proizvodnja tovarne s srednjo kapaciteto. Proizvodnja okrasnega kamna, marmora, ni bistvena za industrijsko proizvodnjo visokih gra­ denj, pač pa bi to lahko b il izredno pomemben iz­ vozni artikel. Nekatere dežele zaslužijo na leto do 20 milijonov dolarjev samo s tem, ker izvažajo ka­ men. Jugoslovanski m arm ori so zelo dobre kako­ vosti in imajo zelo lepe vzorce, tako da b i jih zlahka povsod prodali. Toda čas je že, da se odlo­ čimo, katera predelovalna središča bi mehanizirali, zakaj z moderno predelavo se vsekakor ne morejo ukvarjati v vseh kamnolomih. To bi ne bilo ren ta­ bilno za nikogar. Teh nekaj predelovalnih središč pa je treba oprem iti z najm odernejšim i in najbolj natančnim i stroji. Za proizvodnjo betona je prav tako zelo po­ memben cement. Zdaj proizvedemo v Jugoslaviji na prebivalca okoli 130 kg cementa na leto. V letu 1961 ga bomo vgradili okoli 120 kg na prebivalca. To je dva do trik ra t m anj, kakor ga potrošijo teh­ nično razvite dežele. Če hočemo izpolniti naloge, k i jih določa perspektivni plan, bomo morali na­ slednjih nekaj le t proizvodnjo cementa vsekakor podvojiti. K ar se tiče tehnoloških postopkov, lah­ ko rečemo, da glede m odernizacije cementne indu­ strije in glede novih tovarn ne zaostajamo za najna­ prednejšo proizvodnjo na svetu, vendar pa od skupne proizvodnje k linkerja še vedno proizvede­ mo okoli 48 % v starih vertikaln ih pečeh. Cement proizvajajo iz sestavljenih surovin, oprema za ho­ mogenizacijo je moderna, k linker pečejo v ro tacij­ skih pečeh, stroji m eljejo cement v vseh naj finejših frakcijah, uporabljajo naprave za izpraševanje itd. Začeli so že uporabljati m oderni rinfuzo transport, s čimer prihranijo papir, k a r tudi znese nekaj sto milijonov deviznih dinarjev. Velikega povečanja proizvodnje do leta 1965 pa ne bo mogoče doseči, če ne bomo zgradili novih tovarn, k i jih je treba nadom estiti predvsem v deficitarnih območjih. Seveda je treba prej teme­ ljito analizirati potrošnjo. Še racionalne kapacitete nihajo med 250 do 450.000 tonami, p ri tem pa je treba upoštevati tud i različne druge vplive; vseka­ kor pa tovarne pod 250.000 ton zmogljivosti niso rentabilne. V tehnično najbolj razvitih deželah gra­ dijo cem entarne s kapaciteto 800.000, pa tudi z več kakor milijon tonami. P rav tako ni potrebno, da bi gradili samo take nove cementarne, k jer b i uporab­ ljali samo uvožene stroje, temveč je treba upošte­ vati tudi domačo proizvodnjo; tovarne naše strojne industrije proizvajajo namreč veliko takih strojev. Nedvomno je najbolj deficitna proizvodnja be­ tonskega železa in proizvodnja žice za izdelovanje prej napetega betona. Povečanje te proizvodnje, ki ga določa petletn i plan, nikakor ne bo zadoščalo. V tem položaju bo edina rešitev, kakor menijo, pro­ izvajati namesto navadnega betonskega železa tako imenovano profilirano betonsko jeklo z visoko mejo plastičnosti. Občutljivega vprašanja veziva pa ne rešuje sa­ mo cement, am pak tudi apno. Zelo bogata suro­ vinska baza nam omogoča, da povečamo proizvod­ njo apna do leta 1965 skoraj trik rat. Sredstva za tretjino te proizvodnje so že investirana, za drugo tretjino proizvodnje pa bo treba vložiti nova inve­ sticijska sredstva. S posojilom iz splošnega inve­ sticijskega sklada bo mogoče dobiti novih 350.000 ton apna in, k a r (je še bolj pomembno, 180.000 ton hidratiziranega apna. Apno je seveda tudi zelo iskan izvozni artikel, toda za proizvodnjo apna uporabljam o seveda samo kam en ih lignit. Vso opremo za apnenice, moderne in najmodernejše, proizvajamo v Jugoslaviji, p ri tem pa uporabljamo italijanske in m adžarske izkušnje. Za industrijsko izdelavo stanovanj pa je izred­ nega pomena mavec, katerega surovinska baza je ravno tako neomejena. Sedanjo proizvodnjo bo treba do leta 1965 potrojiti, zato pa so potrebne nove investicije. K ar se tiče mavca, pravijo grad­ beniki, da je treba izenačiti kakovost proizvodnje in pa proizvajati vse vrste tega m ateriala. Skrajni čas je, da k a r se da izdatno pomagamo rudnikom azbesta. Azbest je tako v Jugoslaviji kakor v svetu, lahko rečemo, dolarski artikel. Isto velja tud i za azbestne cementne proizvode, k i v domači proizvodnji lahko v precejšnji m eri zame­ njajo jeklo in železo, razen tega pa jih lahko še izvažamo. Z rekonstrukcijo in modernizacijo pro­ izvodnje azbestnih cementnih proizvodov lahko več kakor dvakrat povečamo proizvodnjo tega za grad­ beništvo tako pomembnega m ateriala, ki se uporab­ lja predvsem za cevi in ko t krovni m aterial. Kva­ lite ta naših azbestno cementnih cevi je na sve­ tovni ravni, proizvodnja pa ne more zadovoljiti potrošnje. Vendar ne bi bilo pametno, ko bi začeli graditi nove tovarne azbestno cementnih proizvo­ dov prej, dokler ne rešimo tehnoloških problemov v separacijah naših največjih rudnikov azbesta in s tem povečamo njihovo proizvodnjo. Proizvodnjo v industriji opeke bi morali po do­ ločbah plana do leta 1965 podvojiti. In sicer bi m orali izdelovati 65 °/o m odernih asortimanov tega blaga, nam reč votlakov. Če hočemo proizvodnjo po­ večati, in sicer po obsegu, kakovosti in asortimanu, bo treba predvsem dokončati dela, za katera smo dobili sredstva iz tako imenovanega konkurza, na­ dalje bo treba tem eljito analizirati položaj p ri vseh sedanjih podjetjih in z dopolnilnimi investicijami omogočiti, da bodo sedanje kapacitete dobro izkori­ ščene. Po m nenju mnogih strokovnjakov bi tako dobili celo za 100 % večjo proizvodnjo, zakaj ka­ pacitete m odernih strojev niso izkoriščene, v glav­ nem zaradi tega ne, k e r ogenj v pečeh prepočasi potuje in ker prim anjkuje sušilnih prostorov. K ar se tiče novih tovarn, bi se vsekakor morali rav­ nati po najbolj naprednih opekarskih podjetjih in graditi najm oderneje opremljene opekarne. V Za­ vodu za raziskovanje m ateriala in konstrukcij v L jubljani so izdelali m oderniziran postopek, ki se je v praksi zelo dobro izkazal. Razen tega imamo še najm odernejši Linglov sistem in ravno tako mo­ derni Kellerjev sistem. Vsi ti sistemi omogočajo moderne tehnološke postopke, m ehanizirani izkop in predelavo gline, kombinacijo naravnega in um et­ nega sušenja, racionalno izrabo peči itd. V Jugosla­ viji so že začeli z uspehom proizvajati stroje, in sicer najm odernejše stroje za razvoj industrije ope­ ke. P ri visokih gradnjah zelo veliko uporabljajo gradbeno in sanitarno keramiko. Po pravici lahko rečemo, da domača proizvodnja tako po kakovosti kakor po količini ne le zadovoljuje potrebe gradbe­ nikov, ampak tudi z uspehom konkurira najbolj­ šim izdelkom v tujini; zato veliko teh izdelkov tudi izvažamo. Vprašanje je samo, ali se ravnam o po moderni arh itek tu ri v pogledu asortimana. K ar se tiče proizvodnje stekla, ki ga je še pred kratkim zelo primanjkovalo, je zdaj problem docela rešen, ker je končana rekonstrukcija steklarne v Pan­ čevu in zgrajena tudi nova steklarna. M ateriale za akustično in toplotno izolacijo, ki omogočajo, da se teža zgradbe zmanjša, so začeli proizvajati iz žlindre visokih peči. To je tako ime­ novana m ineralna volna. Proizvodnja trd ih plošč iz te volne pa ne bo samo omogočila, da se bo znatno izboljšala industrijska proizvodnja stano­ vanj p ri nas,.am pak bo tudi racionalizirala gretje stanovanj. S tem je namreč mogoče prihran iti inve­ sticije za cel rudnik premoga. M ineralno volno je mogoče uporabiti tudi kot izolacijo pod podom, s čim er je mogoče zm anjšati stropno konstrukcijo za 8 cm. M ineralna volna, spletena v vrv, je odlično izolacijsko sredstvo pri suhem vgrajevanju oken in vrat itd. Menijo, da se bo proizvodnja te vrste izo­ lacijskega m ateriala do 1. 1965 povečala za 2,5-krat. Za industrijsko proizvodnjo stanovanj, kakor tudi za druge objekte družbenega standarda, je zelo velikega pomena, da tem eljito m ehaniziramo delo v mnogih betonarnah, ki se že zdaj ukvarjajo z izdelavo različnih delov za tako gradnjo stanovanj, razen tega pa je treba vskladiti kapacitete posa­ meznih strojev, s čimer bo mogoče njihovo kapa­ citeto zelo povečati. Posebna anketa o izkoriščanju kapacitet, k i so jo izvedli v letu 1961, je pokazala, da so kapacitete najm anj izkoriščene ravno v beto­ narnah, in sicer samo okoli 44 °/o v eni izmeni, betonarne pa bi vsekakor m orale delati v dveh izmenah. Posledica izredne in seveda tudi zelo škodljive raznolikosti v pro jektiranju je še vedno zelo različen asortiman. Ce b i sedanje betonarne popolnoma opremili in mhanizirali, b i bilo mogoče povečati proizvodnjo okoli štirikrat. Normativ pro­ duktivnosti na 1 ms gradbene površine bi potem dosegel povprečni norm ativ v tehnično srednje raz­ vitih deželah. Vendar industrija betonskih izdelkov za indu­ strijsko gradnjo stanovanj ne bo napredovala, kakor bi bilo treba, če ne bomo začeli p ri nas pro­ izvajati penastega betona, ekspanzirane gline, eks- panzirane žlindre in podobnih materialov. Proiz­ vodne kapacitete, ki se ukvarjajo s popolno izde­ lavo takih izdelkov, niso številne. Najmočnejši pod­ jetji sta »Jugomont« in »Gradis«. Tako prvo kakor drugo podjetje lahko izdela 1000 pa tudi 1500 sta­ novanj na leto. Izkušnje v praksi so pokazale, da sta organizacija dela in vsklajevanje, to je ritem montaže toliko lažja, kolikor preprostejši sta kon­ strukcija in tehnologija. Cena stanovanj, ki jih izdeluje »Jugomont«, je ugodna v vsakem pogledu, zanimivo pa je, da so strokovnjaki tega podjetja odločno za tako imenovane poligonalne betonarne, katerim dajejo veliko prednost pred stalnimi beto­ narnam i. S tandardizirana proizvodnja oken in vrat in pa m oderno opremljene kapacitete za proizvodnjo teh izdelkov dejansko že danes zagotavljajo potrebno povečanje proizvodnje in tu d i uspešen izvoz. Če­ prav smo povečali proizvodnjo vezanih plošč, leso- nitnih plošč, iverastih in panelskih plošč, pa ta proizvodnja nikakor ne zadošča in jo bo treba do leta 1965 dva- do enajstk ra t povečati. Tipizirana okna in vrata, izdelana iz iverastih plošč, lesonita in iz tako imenovanega odpadnega lesa, bodo tudi omogočila varčevanje z lesom, k i je vsekakor zelo iskan izvozni artikel, h k ra ti pa bodo tudi znatno pocenila okna in vrata. K akor smo že dejali, bo proizvodnja betonskih izdelkov za industrijsko gradnjo stanovanj tako napredovala kakor si n iti m isliti ne moremo, če bomo začeli proizvajati lahke gradbene materiale. Prihranki, ki jih je mogoče doseči z uporabo lahkih betonov ali votlakov za izpolnila zidov, nenosilnih seveda, so zelo veliki. P rih ran iti je mogoče več kakor 30 °/o arm ature, 33 °/o težkega betona na ske­ letu, prav toliko seveda na teži zgradbe. P ri nas imamo na Kumanovem lehnjak, k i ga zdaj zelo malo uporabljajo. Razen tega imamo veliko visokih peči, k je r bi lahko iz žlindre proizvajali v velikem obsegu granulirano žlindro in ekspanzirano žlindro ali tako imenovani um etni plovec (Bims). G ranuli­ rano žlindro dobimo, če spustim o še vročo žlindro v bazene, napolnjene z vodo, ekspanzirano žlindro pa, če vbrizgamo v reko na poseben način tekočo žlindro (z ostrim curkom vode), k ar je treba delati seveda v posebnih napravah. Pravzaprav to ni p ra­ va ekspanziranost, prej bi lahko rekli penjena, pihana žlindra. M etalurške žlindre je p ri nas sila veliko, vendar razen laboratorijskih poskusov ni­ smo želi Uspehov p ri prizadevanjih, da bi usvojili to vrsto proizvodnje. Ni pa dvoma, da b i bil za gradnjo stanovanj ta m aterial odličen. Isto velja za proizvodnjo ekspanzirane gline. Razen uspešnih polindustrijskih in laboratorijskih poskusov, nismo še prav nič napredovali, čeprav so dani vsi pogoji za tako proizvodnjo, in, lahko rečemo, ugodni pogoji. K ar zadeva lahki beton, gradimo tovarno v Puli, k jer bodo uporabljali šved­ ski postopek, za tovarno v Novem Beogradu pa je že podpisana pogodba; tudi- bodo uporabili poljski postopek. V Jugoslaviji so začeli izdelovati grad­ beni material iz lebdečega pepela, vendar pa dose­ danji rezultati ne zadoščajo, da bi lahko ta m aterial šteli med lahke m ateriale. Pač pa lahko uvrstim o med take m ateriale votlake s tankim i stenami, ki jih s pridom uporab­ ljajo za zidne, pa tud i stropne konstrukcije. S tem materialom prihranijo tako cement kakor betonsko železo. Zanimivo je, da imamo med našimi projek­ tanti še zmerom tako konservativne, k i nočejo predlagati v svojih projektih uporabo tega m ate­ riala. Nedvomno bo nova politika opekarske indu­ strije, ki je povišala cene polne opeke, znižuje pa cene votlakov, pripomogla, da bodo začeli več gra­ diti z votlaki. Podobne težave imamo s temile m a­ teriali: s stramitom, lanitom, tarolitom, izolitom, iverastim i ploščami, lesonitom, lesomalom in leso- minom, povsod v glavnem zaradi tega, ker tem m aterialom ne zaupajo projektanti, seveda zato ne, ker jih ne poznajo dovolj. Ne razumejo namreč, da novi m ateriali sami po sebi res niso dosti cenejši, ali pa so nem ara celo dražji, pač pa je cenejša hiša, ki je zgrajena iz teh m aterialov. P ri industrializa­ ciji stanovanjskih zgradb ima posebno vlogo zvočna in termična izolacija v stropnih konstrukcijah. P ri nas imamo za to odlične m ateriale: stekleno volno, mineralno volno, fazer plošče, azbolit plošče itd. Potemtakem čaka proizvajalce in raziskovalce tudi na področju lahkih m aterialov še veliko dela. V zadnjih le tih tud i v grabeništvu uporabljajo čedalje več plastičnih mas. V Jugoslaviji izdelujemo bakelit, polivinilhlorid, nitrocelulozo, melanin, pro­ izvajati pa začenjamo tudi poliestrske smole in ce­ lulozni acetat. Naša proizvodnja je seveda zdaj še zelo pičla. V Zahodni Nemčiji im ajo na prim er 64-krat večjo proizvodnjo plastičnih mas. Zaradi njihovih izrednih lastnosti, predvsem neznatne teže, visoke stopnje termične, akustične in elektroizola- cijske lastnosti si naši gradbeniki želijo čimveč teh plastičnih mas. Plastične mase uporabljajo za obla­ ganje tal z listi polivinilhlorida, dalje izdelujejo tako im enovani vinil azbestni pod, za kar uporab­ ljajo tiste vrste azbesta, ki sicer štejejo med od­ padni m aterial. Zadnji čas zelo veliko uporabljajo poliestrsko maso, iz katere izdelujejo valovite in ravne plošče za strehe, plošče za oblogo fasad, bal­ konov in stopnišča. Ravno tako izdelujejo iz te mase tudi razne kadi, um ivalnike in podobno. Iz polivinilhlorida izdelujejo različne profile za pohi­ štvo, rolete, robnike za stopnice, dekorativne ele­ mente in drugo. Iz polivinilhlorida in poletilena izdelujejo vodovodne in kanalizacijske cevi. Kot toplotni in zvočni izolator v gradbeništvu veliko uporabljajo stiripor. Če bi hoteli povečati potrošnjo plastičnih mas v gradbeništvu, bi m orala naša ke­ mična industrija posvetiti malo več pozornosti so­ delovanju z gradbeniki in predvsem z inštitu ti (gradbenimi), ki se ukvarjajo s to problematiko. Povečati se bo m orala tudi proizvodnja gradbe­ nega okovja, vodovodnih in sanitarnih arm atur, opreme za ogrevanje in ventilacijo. Po svetu je praksa pokazala, da bo treba izdelovati lažje okovje, arm aturo in fitinge in da bo neizogibno potrebno zelo izboljšati kakovost domače proizvodnje. Možnosti za razvoj gradbeništva in gradbene in­ dustrije n i malo in v enem samem članku seveda ni mogoče našteti in analizirati vseh. Razvoj posa­ meznih proizvodnih panog poteka zdaj v glavnem po poti, k i jo določajo planski programi, toda zelo koristno bi bilo, če bi pogosto analizirali gibanje različnih panog in sproti popravljali, k a r je treba. To nalogo bodo najbolje opravili sami proizvajalci po svojih zborih proizvajalcev in pa, če bodo kar se da tesno sodelovali z inštitu ti in strokovnimi upravnim i organi. Najbolj pa je treba poskrbeti za napredek teh­ nologije in organizacijo industrijskega načina dela, česar pa brez dobro organiziranega raziskovalnega dela ni mogoče doseči. I n g . M i l a n M o l e Dokumentacija u našem gradjevinarstvu kao elemenat racionalizacije prenošenja znanja i Brzi razvoj privrede i ostalih delatnosti u našoj zemlji, jedan najbržih u svetu, postavlja i postav- ljaće u sv e bržem tem pu nove i obimnije zadatke pred naše gradjevinarstvo, kao prateće grane i naj­ boljeg indikatora takvog razvoja. M omentana re­ strikcija društvenih sredstava za investicije, čiji je cilj samo uskladjivanje istih sa opštim razvojem, ne treba u tom pogledu nim alo da nas zavara i uspava. Gradjevinarstvo će te zadatke moći da savlada jedino ako prihvati savrem enije i racionalnije me­ tode rada, prim enjujući pri tome novu opremu i nove m aterijale, a klasične m aterijale i postojeću opremu na racionalniji način. Sve će to m orati da bude praćeno i stalno potpomagano intenzivnim istraživačkim radom i opitima, uz kritičko prove- ravanje i presadjivanje stran ih iskustava. U takvom razvitku našeg gradjevinarstva nastaje tolika po­ treba za prenošenjem nagom ilanih znanja i isku­ stava do svih radnih mesta, odnosno toliko potreba kadrova Za sticanjem novih znanja, radi uspešnog savladjivanja zadataka sa kojim će neminovno biti suočeni — da problem pronalaženja efikasnih, ali i racionalnih, metoda i organizacionih formi pre­ nošenja postojećih i novih znanja i iskustava, kako domaćih, tako i stranih, postaje jedan od ključnih problema našeg gradjevinarstva. O jednom delu tog problema, naime, o obrazo­ vanju stručnih kadrova, raspravljano je i rešavano na najvišim forumima. Savezna narodna skupština donela je 4. juna 1960. godine »Rezoluciju o obra­ zovanju stručnih kadrova« (Sl. 1. FNRJ br. 25/60), a Savezna gradjevinska komora »Preporuku o obra­ zovanju stručnih kadrova u gradjevinarstvu« 25. januara 1961. god. (objavljeno u posebnoj brošuri). Medjutim, drugi deo tog problema, naime, zna­ čaj i potreba uvodjenja savrem enih metoda i orga­ nizacionih formi dokum entacije i inform acija u naše gradjevinarstvo, nije još dovoljno shvaćen. Sa­ vezna gradjevinska komora prišla je i rešavanju ovog problema, pa se priprem a i donošenje odgo­ varajućih preporuka i sprovodjenje odredjenih organizacionih mera. Ne prejudicirajući mere, koje će b iti preduzete i koje će sigurno i sa te strane đoprineti racionalizaciji našeg gradjevinarstva, ovde iznosim neke detajle iz ove problematike, koji mogu đoprineti boljem razum evanju i p re tstavljati doprinos diskusiji o preduzim anju odgovarajućih mera. Želim da skrenem pažnju čitaocima na neko­ liko dela o tom problem u (videti pregled literature na kra ju članka), pre svega na re fera t o »Prenoše­ n ju znanja« na I kongresu M edjunarodnog saveta za istraživanja, proučavanja i dokum entaciju u iskustva gradjevinarstvu (CIB) u Roterdam u septembra 1959. godine (3). O DOKUMENTIMA I NJIHOVOJ SVRSI Potpune ili delimične inform acije o postojećem znanju i iskustvim a sadržane su u raznovrstnim do­ kum entima, koji se mogu skupljati, sređjivati i uči­ n iti pristupačnim svakome. Dokumenti mogu biti originalni (unikati) ali umnoženi, publikovani ili nepublikovani, U odnosu na potpunost inform acija i stepen obrade ili prerade razlikujem o: — primarne dokumente, koji sadrže potpune (neskraćene) radove autora ili grupa autora, kojima oni prikazuju svoje znanje i iskustva iz odredjenog stručnog područja ili prim enjene na rešenje odre­ djenog problema, pro jek ta odn. objekta; — sekundarne dokumente, kao što su prikazi, referati, izvodi. To su sažeta prepričanja jednog ili više prim arnih dokumenata. Sažimanje je različito prem a svrsi koja se želi postići (videti (3), naročito str. 14-15, 20-22, 25-27). K ada se želi takvim doku­ mentom samo ukazati na postojanje odgovarajućeg prim arnog dokumenata, onda se prikazivanje svede samo na bibliografski podatak, sa ili bez anotacije. Medjutim, neke će, npr. stručnjak za svoje potrebe, izraditi, možda, i vrlo opširne izvode, pa neke delo- ve čak kopirati ili da ti kopirati; — tercijarne dokumente. To su ustvari pregledi (spiskovi, kartoteke) dokum enata koji sadrže se­ kundarne dokum ente o ođređjenim problemima. Sa malo slobodnije in terpretacije mogli bi u ovu sku­ pinu uvrstiti i preglede (spiskove, kartoteke) struč- njaka-specijalista za odredjena uža stručna pod­ ručja. Ne treba, naime, izgubiti iz vida da svoje znanje i iskustvo stručnjak može da prenese ne samo putem dokum enata, nego, možda u prvom redu, neposredno — u razgovoru ili predavanjem , odnosno primenom na rešenje odredjenog zadatka. Proučavanjem dokum enata stručnjaci dopunju­ ju svoje stručno znanje ili u njim a nalaze podatke, koji su im potrebni p ri izvršenju prim ljenim zada­ taka. Dokumenti, dakle, služe — kao sredstva za sticanje novih znanja u kon- tinualnom procesu stručnog obrazovanja od zavr­ šetka osnovne škole do k ra ja praktičnog udej­ stvovanja; — kao radne podloge p ri praktičkom radu ili kao polazni m aterijal za naučno-istraživačke radove. Postoji obilje, čak prava poplava raznih doku­ menata. Razni izdavači (komercijalizovana izdavač­ ka preduzeća, nadleštva, udruženja, društva, insti­ tuti, preduzeća, pojedini stručnjaci sami) publikuju ra dn i ča so vi LEGENDA D FAZA A i i F A Z A B f f l FAZA E i I FAZA F FAZA IIm faza c i □ FAZA D IS FAZA 11» godišnje na hiljade knjiga i brošura, na stotine stručnih časopisa sa desetinam a hiljada članaka u svakoj stručnoj oblasti, pa i u gradje vinarstvu. Pored toda, kao rezultati velikog dela intelektual­ nog rada, nastaju mnogobrojni dokum enti, koji sa svoje strane opet mogu — drugim a — da pruže informacije u uloženom znanju i novom iskustvu. U gradjevinarstvu je »proizvodnja« takvih dokume­ nata — kao što su projekti objekata, tehnički izve- štaji, statički proračuni, predračuni, projekti orga­ nizacije gradilišta, opisi procesa proizvodnje i ugra- djivanja m aterijala i prefabrikata, analize cena, predračuni i obračuni, izveštaji o opitima i istra­ živanjima, certifikati o ispitivanju m aterijala, opisi novih gradjevinskih metoda, itd. — naročito velika. Stečena iskustva i nova znanja prilikom projekto- vanja i izvodjenja objekata i u proizvodnji gradje- vinskog m aterijala i prefabrikata delimično — još nedovoljno — se sredjuju, sažimaju, sistem atizuju i publikuju. Ali, neophodno je da se i sami »pro­ izvedeni« dokumenti u većoj m eri iskorišćuju na drugim radnim mestima u preduzećima ili u drugim preduzećima i ustanovam a kao radne podloge, kao polazni m aterija l za naučna istraživanja ili kao nastavno gradivo. Zbog takvog obilja dokum enata je očigledno da bez posebnih metoda, sredstava i organizacije za- hvaćanja i distribucije dokum enata — dokumen­ tacije i inform acija — pojedini stručn jak do nekih potrebnih dokum enata ne može doći uopšte, do drugih samo uz nesrazmerno veliki gubitak vre­ mena ili uz prevelike troškove. O DOKUMENTACIJI Dokumentacija je metod racionalnijeg indivi­ dualnog i društvenog intelektualnog rada, koji se sastoji iz sistematskog i organizovanog prikuplja­ nja, odabiranja, obrade i diseminacije, proučavanja i koriščenja radnih podloga — što doprinosi indivi­ dualnoj i društvenoj uštedi vrem ena i troškova. Individualna dokumentacija Da bi ulogu i značaj dokum entacije lakše sagle­ dali, podelićemo vreme, potrebno za izvršenje jed­ nog intelektualnog zadatka, na četiri glavne faze, koje ćemo označiti A, B, C i D (slika 1 a i 1 a’): faza A — preciziranje zadatka (sa naručiocem), faza B — pribavljanje (pronalaženje i odabira­ nje) potrebnih radnih podloga, Slika 1 — Grafikon rada stručnjaka i dokumentalista u preduzeću. 1 a — G rafičk i p rik az k o riščen ja rad n o g v rem en a s tru č ­ n ja k a n a izv ršen ju jednog z a d a tk a ; n a slic i 1 a. ovo je shem atizovano , ta k o d a se v id i učešće sv ak e faze na jednom zada tku . I b — U ticaj p rim en e in d iv id u a ln e d o k u m en tac ije n a ko riščen je radnog v rem en a s tru č n ja k a . U šteda Ui d op ri­ nosi pod izan ju n jegove p ro d u k tiv n o sti rada . 1 c — U tica j u v o d jen ja d o k u m en tac ije p reduzeća n a koriščen je rad n o g v re m e n a s tru č n ja k a . U šted a U2 sv ih s tru č n a k a tr e b a d a p o k riv a ra d d o k u m en ta lis ta . I d — G rafičk i p rik az ra d a d o k u m en ta lis te p reduzeća. faza C — proučavanje radnih podloga faza D — izrada (tj. prim ena svog znanja i isku­ stva i radnih podloga na rešenje konkretnog zadat­ ka) i predaja naručiocu. Bez posebne organizacije svog rada, naročito u pogledu prikupljan ja i proučavanja radnih podloga, intelektualni radnici trošili b i veoma mnogo vre­ m ena na faze B i C (slika 1 a i 1 a’). Zato treba da usvoje metod individualne dokumentacije, tj. da u svoj raspored rada uvodu dve stalne faze rada E i F (slika 1 b i 1 b ’): faza E — redovno prikupljanje i odabiranje pu­ blikacija i drugih dokum enata iz svoje struke, faza F — redovno proučavanje odabranih do­ kumenata. Takvim radom postiže se sistematsko stručno uzdizanje i p roduktivniji rad. Ukupna ušteda vre­ mena oko pribavljan ja potrebnih dokum enata za pojedine zadatke iznosi viiše, nego potrebno vreme za redovno prikupljan je i odabiranje dokumenata. Ušteda na potrebnom vrem enu za proučavanje je još očiglednija, je r je sigurno da je jedan deo po­ trebnog m aterijala već prethodno proučen u toku redovnog proučavanja. Dokumentacija u preduzećima i ustanovama Dalja racionalizacija moguća je specijalizacijom rada u kolektivu preduzeća'u smislu koncentracije dokumentacije. U fazi E ponavljaju, naime, svi stručnjaci iste struke u preduzeću mnoge poslove. Jedan od njih može za sve n jih preuzeti te poslove, kao i posao prikupljanja, odabiranja i stavljanja na raspoloženje potrebnih podloga za pojedine njihove zadatke. On tako postaje dokum entalista preduzeća. (Rad u fazama E i B sm anjuje se kod pojedinih stručnjaka (slika 1 c i 1 c’). Ukupne uštede svih stručnjaka su veće nego potrebno vreme dokumen­ talista, čiji se rad odvija u tr i glavne faze I, II, III (slika 1 d): faza I — prikupljanje i odabiranje dokum enata faza II — klasifikacija i sredjivanje dokum enata faza III — pružanje redovnih i pojedinačnih in­ form acija o potrebnim dokumentima. Ako je više struka, treba više dokumentalista, ali ne neophodno sa punim radnim vremenom od­ nosno sa isključivim zaduženjem dokumentaliste. U kolektivu preduzeća ili ustanove se doku­ m enti »koriste« i »proizvode« ,kao što smo istakli u poglavlju o dokumentima. Zato se uloga doku­ m entaliste ili grupe dokum entalista u preduzeću može nešto detaljnije opisati sledećim poslovima: 1) da ostale stručnjake iste struke u preduzeću snabdeva potrebnim radnim podlogama za izvr­ šenje zadataka na njihovim radnim mestima. Zato m ora detaljno poznati: a) potrebe dotičnog stručnjaka, što saznaje kroz konsultaciju, b) izvore za zadovoljenje tih potreba (u predu­ zeću i izvan); 2) da pomaže stručnjacim a u preduzeću p ri po­ dizanju njihovog stručnog nivoa u skladu sa raz- a ) v . 1 2 3 4 5 7 8 9 10 11 12 13 U 15 16 '7 19 19 20 U), II b ) 12 13 14 1S 16 17 18 n n i i n n i 1 j 1 : * i i I I n I i r i 1 1 i1 1 1 1 1 i i i i 1 ! i I i i i i ! 19 20 I I I i I I 1 1 i J I I I! LJ l j L J LJ LJ 1_J! Slika 2 — Shematski prikaz racionalizacije dokumen­ tacije preduzeća osnivanjem dokumentacionog centra. Objašnjenje oznaka faiza nada dato je u tekstu. U šted a n a rad u u r n a b a v k a m a u. ušteda na vitkom nauke i tehnike u zemlji i u svetu stavlja­ jući im na raspoloženje odabrana nova dela radi proučavanja, referisanjem, organizovanjem razme- ne iskustava i si.; 3) da pomaže p ri prenošenju i prim eni iskustava izmedju pojedinih stručnjaka odn. radnih m esta u preduzeću: a) odabiranjem celih ili delova elaborata doku­ m entarne vrednosti, b) pom aganjem u celishodnoj redakciji odn. opremi samih elaborata, c) pomaganjem p ri izradi ili redakciji izveštaja (članaka) o naprednim iskustvim a, racionalizacija­ ma, novatorstvim , pronalazima, d) pom aganjem pri izradi in tern ih uputstava, standarda i si. 4) da pomaže p ri prenošenju ili razm eni napred­ nih iskustava izm edju preduzeća iste grane. Ovaj zadatak je p ri nepostojanju jedne »berze za raz- menu iskustava«, koju u tom pogledu predstavlja zajednički dokumentacioni centar grane, vrlo slo­ žen (slika 3 a). Pod uslovom da postoji dokum enta­ cioni centar u ovu grupu spadaju sledeči poslovi: a) dostavljanje podataka ili samih dokumenata, od vrednosti za druge, dokumentacionom centru, uz navodjenje uslova koriščenja, b) predaja izveštaja (članaka) radi publikovanja ili drugog načina širenja, c) dostavljanje propisa lokalnih gradjevinskih vlasti. DOKUMENTACIONI CENTAR GRADJEVINARSTVA Posmatram o li sada rad i m aterijalne troškove dokumentacije više preduzeća iste grane medju- sobno (slika 2 a), onda ćemo uočiti da dokum enta­ cija svakog preduzeća: a — mora raspolagati odgovarajućom opremom koja ima svoju amortizaciju, b — nabavlja dokum ente neophodne kao re­ dovne radne podloge na pojedinim radnim mestima ili u preduzeću kao celimi, c — nabavlja dokumente koji bi mogli u celosti ili delimično (npr. jedan članak u časopisu ili zbor­ niku) biti potrebni kao radne podloge, d — odabira, klasifikuje i sredjuje dokumente »proizvedene« u preduzeću radi daljnjeg koriščenja, e — pregledava sve nabavljene dokumente, odabira one od vrednosti za preduzeće, klasifiku­ je i sredjuje ih, g — odabira, na bazi sredjenih dokum enata ili podataka, potrebne dokumente p ri izvršenju poje­ dinih zadataka stručnjaka u preduzeću. Ovim elementima odgovaraju i odgovarajući elementi troškova. U oči padaju pre svega troškovi za elemente c i e. Oni se mogu sm anjiti podel Om rada i m aterialnih troškova izm edju srodnih predu­ zeća, bilo koncentracijom dela sredstava i rada u zajedničkoj servisnoj ustanovi — dokum entacio­ nom centru grane —, bilo koordinacijom rada i nabavaka. Prvi način je za gradjevinarstvo — s obzirom na veliki broj preduzeća koja im aju mno­ go istih stručnih problem a — efikasniji i ekono­ mičniji, dok drugi može biti za grane sa malo pre­ duzeća celishodniji. Dokumentacioni centar za račun preduzeća- osnivaća preuzim a sledeče nabavke i poslove (slika 2 b): A — amortizacija svoje opreme, koja je mnogo veća i raznovrsnija C — nabavka dokum enata koji mogu b iti u če- losti ili delimično potrebni kao radna podloga u jednom ili više preduzeća, a koje nijedno preduzeće nema kao svoju redovnu radnu podlogu B — nabavka onih dokumenata koji se nalaze u nekim preduzećima kao stalne radne podloge, ali ne u svima. Praktički su pod B i C obuhvaćeni svi doku­ m enti (publikacije) od značaja za gradjevinarstvo. D — pregled, odabiranje, obrada, klasifikacija i sredjivanje dokum enata »proizvedenih« u pre­ duzećima E — pregled, odabiranje, obrada, klasifikacija i sredjivanje svih nabavljenih dokumenata pod B i C G — sastavljanje pregleda dokum enata potreb­ nih za rešavanje pojedinih zadataka u preduzećima Fi — publikovanje redovnih inform acija i ela­ borata od šireg značaja F2 — izrada reprodukcija i prevoda dokume­ nata za potrebe preduzeća. Da bi bar približno dobili sliku 0 veličini tro ­ škova dokumentacionog centra gradjevinarstva i njegovog ekonomskog efekta na članove-osnivače, računaćemo sa dovoljno verovatnim godišnjim vred- nostima (za dokumentacioni centar u razvijenoj fazi): (Vidi tabelu br. I.) Troškovi dokum entacije u preduzeću — ako ne bi bilo i dokumentacionog centra — mogli bi se prosečno (nisko) oceniti ovako: (Vidi tabelu br. II.) Troškovi dokum entacije u preduzeću, uz posto­ janje dokumentacionog centra za 1000 članova, iz­ nosili bi prosečno ovako: (Vidi tabelu br. III.) (Kod povećanja broja osnivača na 1500 troškovi bi bili 2,100.000, kod sm anjenja na 500 članova 2,220.000, na 100 oko 3,000.000). Troškovi dokum entacije u preduzeću sm anjuju se na m anje od polovine, uz istovremeno poveća­ nje »vrednosti (efikasnosti)« za više od deset puta, je r sada stoji preduzeću na razpoloženju jak do­ kum entacioni centar. Ovi odnosi shem atski su p ri­ kazani u slici 2 b. Treba izričito naglasiti da dokumentacioni cen­ ta r može igrati svoju ulogu — kao svaka centralna ustanova — uspešno samo ako funkcioniše bespre- korno. Preduslov za to je, s jedne strane, nepre­ kidno redovno finansiranje, z druge strane, struč­ no sposoban, svestan, uigran, složan kolektiv do­ kumentacionog centra, sa postepeno izgradjenim i pedantno negovanim poslovnim vezama i sa savre- menom opremom. Tabela I E lem enat tro šk o v a za 500 članova za 1000 članova za 1500 članova P o k riće tro šk o v a A — am o rtizac ija o p rem e 5,000.000 B i C — n ab av k a d o k u m en a ta 20,000.000 D i E — o b rad a do k u m en ata i s re d jiv a n je p o d a tak a 25,000.000 Svega A — E 50,SÜÖ.OOO red o v n id op rinos Fi — redovne p u b lik ac ije 30,000.000 35,000.000 40,000.000 p re tp la ta Fä — po jed inačne rep ro d u k c ije i pub lik ac ije 15,000.000 25,000.000" 30,000.000 p o jed inačno po ta r if i G — po jed inačne in fo rm ac ije 15,000.000 30,000.000 40,000.000 Svega A — G 110,000.000 140,000.000 160,000.000 Tabela II E lem en a t tro škova God. iznos N apom ena a — a m o rtiz ac ija op rem e b — n a b a v k a redo v n ih ra d n ih pod loga c — n a b a v k a d o k u m en a ta ko ji do laze u o b z ir d — o b ra d a do k u m en a ta »•proizvedenih« u p reduzeću g — in fo rm a c ije o d o k u m en tim a za p o jed in e zad a tk e 200.000 800.000 2,000.000 1,000.000 100.000 P od p re tp o stav k o m d a sam o sv a k a p e ta do laz i u o b z ir 10,000.000 :5 U kupno 5,000.000 Tabela III E le m e n a t tro šk o v a Iznos R asp o red e lem en ta tro šk o v a c e n tra a — a m o rtiz a c ija op rem e 200.000 b — n a b a v k a red o v n ih rad n ih pod loga 800.000 d — o b ra d a d o k u m en a ta »p ro izveden ih« u preduzeću 1,000.000 U k u p n o za ra d i n ab av k e u p red u zeću 2,000.000 R edovn i do p rin o s cen tru : c za n a b a v k u do k u m en ata i am o rtiz a c iju o p rem e 25.000 A + B + C e za o b ra d u d o k u m en a ta 25.000 D + E fi p re tp la ta za redovne p u b lik a c ije (in form acije) 35.000 Fi f 2 p la ć a n je p o jed in ačn ih re p ro d u k c ija i p u b lik ac ija 25.000 Fa g p la ć a n je po jed in ačn ih in fo rm a c ija 30.000 G U k u p n o u sluge do k u m en ta ­ cionog c e n tra 140.000 U k u p n i tro šk o v i 2,140.000 BAZENSKI DOKUMENTACIONI CENTRI ILI BAZENSKI BIROI JEDINSTVENOG DOKUMENTACIONOG CENTRA Neposredni poslovni odnos u svim vidovima sa 1000 članova u Jugoslaviji mogao bi možda im ati izvesnih nedostataka, koji bi se mogli eventualno otkloniti osnivanjem bazenskih biroa ili centara. U tom slučaju m orala bi se dobro uočiti pravilna podela rada, je r centralni i bazenski centri bili bi svi skupa servisne jedinice članova-osnivača, koji- Slika 3 — Tek informacija 3 a — S v ak o preduzeće i u s tan o v a »em itu je« i »-pri­ ma-« in fo rm a c ije o d sv ih o s ta lih . 3 b — P o tp u n o cen tra lizo v an i s is tem in fo rm ac ija : svak i »izvor« d o s tav lja in fo rm ac ije dokum en tac ionom cen tru , koji ih sv e d o s ta v lja sv im a d irek tn o . ma bi odgovaralo jedino najefikasnije i najefkono- mičije poslovanje. Na ovom m estu ne bi ulazio u detaljnije ras- m atranje raznih aspekata ovog pitanja. MEDJUNARODNA SARADNJA NA DOKUMENTACIJI M edjunarodni savet za istraživanja, proučeva­ nja i dokum entaciju u gradjevinarstvu (CIB) sm a­ tra da se može postići potpuno zahvačanje doku­ mentacije u oblasti gradjevinarstva i uštede u tro­ škovima i radu — ako se u svakoj državi jedan dokum entacioni centar prim i zadatka, da zahvati sve dokumente od značaja za gradjevinarstvo iz te države i da o n jim a referiše ostalim zem ljam a preko njihovog dokumentacionog centra gradje­ vinarstva, kao i da docnije po potrebi posreduje p ri snabdevanju in teresenata i samim prim arnim dokum entima (originalima ili kopijama, ev. m ikro- kopijama). 3 c — S is tem b azen sk ih c e n ta ra u k lju čen je izm ed ju p reduzeća i d o k u m en tac io n o g cen tra . K o m b in o v an i s is tem d o b ija se p re k la p a n je m s lik a 3 b i 3 c : tr a ž e n ja i d o s ta v lja n je in fo rm a c ija p re m a slic i 3 c ra s tu ra n je p rem a slic i 3 b. Ovoj ideji odgovarala bi shem atski slika 2 b (preduzeća zam eniti nacionalnim centrima, in te r­ nacionalnog centra nema) u vezi sa slikom 3 a. Me- djutim , postoji i ideja o osnivanju jednog in terna­ cionalnog dokumentacionog centra gradjevinarstva kada uslovi za to budu sazreli, tj. kada će funkci- onisati dovoljno nacionalnih dokum entacionih cen­ tara. U tom slučaju im ali bi shem atski odnose kao u slici 2 b u vezi sa slikom 3 c. U nekim zemljama postoji shvatanje da svaka zemlja treba da sam a vrši univerzalnu dokum en­ taciju. To znači da u toj zemlji njezini stručnjaci od prim arnih dokum enata (koje iz celog sveta p ri­ bavljaju biblioteke) odabiraju one, koji dolaze u obzir za dotičnu zemlju, i o njima referišu doku­ mentacionom centru (koji te referate publiku je ili na osnovu njih daje pojedinačne informacije). Čini se da će deo tog sistema m orati ostati i kada bude prvi sistem — koji propagiraju CIB i druge med- junarođne stručne organizacije — sprovođen u više zemalja, već iz prostog razloga što ipak neće obu­ hvatiti sve zemlje. Ovo ima isti smisao kao faze obrade D i E u dokumentacionom centru. NEKI PROBLEMI U sprovođjenju dokumentacije gradjevinarstva naići če se na više problema. Rešenja za neka od njih pruža praksa u drugim zemljama ili čak neki m edjunarodni dogovori koje treba samo sprovesti (3). Druga pitanja će se m orati rešavati u dogovoru sa zainteresovanima u zemlji. Ovde su naznačeni letimično samo neki od tih problema. Izbor i (dopunsko) obrazovanje kadrova za dokumentaciju Dokumentacija je samo racionalnija podela rada u struci. Prem a tome p ri uvodjenju iste nalaze se kadrovi već u preduzećima i ustanovama. Oni sami treba da prihvate individualnu dokum entaciju kao napredniji metod rada. Neki od njih treba da p re­ uzmu ulogu dokum entalista — tam o gde ih je više iste struike u kolektivu. Specializacija može početi već tamo gde ima dva stručnjaka iste struke, pa mo­ že tu početi i specializacija jednog za poslove do- kumentacijeju tom slučaju neće celo svoje radno vrem e utrošiti na dokumentaciji. — Ako je p ra ­ vilno shvaćen smisao dokum entacije, iskusni struč­ njak će kao dokum entalista — brzo um eti da sa­ gleda potrebe svog preduzeća za radnim! podlo­ gam a i povezati se sa onima, koji mogu da m u ih pruže, prvenstveno dokum entacioni centar. Po­ trebno dopunsko obrazovanje steći će proučava­ njem literature o tehnici i sredstvima, razmenom m išljenja i iskustava sa drugim dokumentalistima, pohadjanjem sem inara za dokumentaliste. — Teže će biti sa popunjavanjem kadrova u dokum entaci­ onom centru, iako je po treban mali broj, ali i oni m oraju doći iz prakse. Oprema za dokumentaciju Na poslovima dokum entacije u preduzeću vrlo je česta potreba za kopiranjem dokumenata, kaO' i čitanjem ili uvećanjem m ikrokopija dokumenata. Preduzeće bi trebalo da razpolaže mogućnošću fo­ tografskog kopiranja pojedinih neprevidnih doku­ m enata, kao i spravam a (okvirima) za kopiranje na diazo-papiru. Za uspešno sprovođjenje ekono­ mične dokum entacije isplatiće se svakoj dokum en­ taciji preduzeća bar jedan mikročitač za mikrofiše i mikrofilmove (koji danas, ne koštaju više od 50 dolara). — Za neke poslove u dokum entaciji vrlo su pogodne bušene kartice za ručnu selekciju (gde je za rukovanje često dovoljna samo igla). Sistem klasifikacije i sredjivanja Za individualnu dokumentaciju, zbog malog broja dokum enata odn. podataka, ovaj problem nije naročito važan, pa čak ni za dokum entaciju pre­ duzeća u početnoj fazi. Čim se prikupi u preduzeću više m aterijala, treba ga početi sredjivati. Medju- tim, ni jednom dokum entalistu ne može se prepo­ ručiti da sam izmišlja sistem sredjivanja, kada za gradjevinarstvo postoje medjunarodno preporučeni i prim enjivani sistemi SfB i ABC (odnosno UDK) videti lite ra tu ru pod (6) do (9). Te sisteme treba samo celishodno prim eniti. Svaki novi sistem imao bi samo nove mane, bez kojih ionako ne možo biti nijedan sistem. Dokum entalista će pomoći i sebi i drugim a kada će sve probleme oko klasifikovanja i sve predloge za dopunu dostavljati M edjunarod- nom kom itetu za klasifikaciju u gradjevinarstvu (čiji je član i autor ovog članka). Specijalizacija dokumentacionih centara i problem centralne« dokumentacije Dokum entacija je specializovana funkcija u struci i ne srne se bez štete iz nje udaljiti. Zato je prirodno m esto dokumentacionog centra — kao špecijalizovane stručne ustanove — pri stručnom udruženju odnosno komori. Dokumetacioni centar, koji bi objedinjavao suviše raznorodne struke, s vremenom bi mogao da izgubi zajedničke poglede i zajednički k riterij um sa njima. Zato bi morao da se više specijalizuje, napuštajući one struke, gde su ušlo vi sazreli za osamostaljenje. U tom smislu treba posm atrati i odnose i saradnju dokumentaci­ onog centra gradjevinarstva sa Jugoslovenskim centrom za tehničku i naučnu dokumentaciju. Drugi je problem centralnih tehničkih bibliote­ ka, gde mogu i gradjevinska preduzeća naći mno­ go publikacija na koje ih upućuje dokumentacija. P ri njih mogu postojati i sredjene zbirke sekun­ darnih dokumenata, kao izbor informacija, Medju- tim, bila bi k rupna greška kada bi biblioteke za­ duživali izradom tih dokumenata, tj. kada bi se htelo da budu dokum entacioni centri ( i još za više struka!).— U uslovima, kada u jednoj zemlji postoji doku­ mentacioni cen tar gradjevinarstva, nije teško sa­ vladati problem da se u svima publikacijam a te zemlje — ne samo u izrazito gradjevinskim — »otkriju« članci ili prilozi od značaja za gradjevi­ narstvo. Naročito to nije teško ako ta zem lja raspo­ laže dobrom nacionalnom bibliografijom članaka, kao što je to slučaj u Jugoslaviji (»Bibliografija Jugoslavije«), pogotovo kad publikovanje bude još ažurnije. Medjutim, postoji problem kako na naje- konomičniji način »otkriti« u časopisima onih ze­ malja, koje takvih bibliografija nem aju, članke za gradjevinarstvo. Taj problem bi mogao b iti re­ šen tzv. »centralnom dokumentacijom«, gde bi se sa jednog m esta svim dokumentacionim centrim a grana na jednostavan način ukazivalo na članke koji za n jih dolaze u obzir, dok bi dalju stručnu obradu, prihvaćanje ili odbacivanje vršili stručni centri. Od ostalih problema valja pom enuti još: — potrebu i obostranu korisnost saradnje do­ kumentacionog centra sa izdavačima, — problem kako dokučiti nedokumentovano znanje i iskustva, — ulogu dokumentacionog centra u prikuplja­ nju i sredjivanju stručne term inologije na našem i stranim jezicima. ZAKLJUČAK Problem dokum entacije i informacija, kao osno­ ve za snabđevanje svih radnih m esta odnosno svih stručnjaka u gradjevinarstvu dokum entima po­ trebnim za izvršenje njihovih zadataka, može se efikasno i racionalno resiti na tr i nivoa, koji eko­ nomski jedan drugog uslovljavljaju, uskladjuju i dopunjuju, i to: — stručnjaci treba da usvoje kao svoju radnu naviku metod individualne dokumentacije, kao racionalizaciju svog rada; — kolektivi treba unu tar sebe da izvrše raci­ onalniju podelu rada, u pravcu dalje specializacije rada, izdvajanjem delova individualne dokum enta­ cije i povezivanjem u kolektivnoj dokum entaciji preduzeća; — udruženi kolektivi gradjevinarstva treba iz- medju sebe da izvrše racionalniju podelu rada i troškova za dokum entaciju osnivanjem zajedničke specijalizovane ustanove za dokum entaciju i in­ formacije •—• Dokumentacionog centra gradjevinar­ stva Jugoslavije, uz eventualne potrebe republičke (bazenske) centre odnosno biroe. Može se reči, da je jedino na takav način mo­ guće stvoriti osnov za prenošenje znanja i iskustava kroz razne oblike stručnog obrazovanja i razne oblike tzv. interne tehničke pomoći, kao i da je jedino na taj način moguće obezbediti pouzdano, blagovremeno, što potpunije i ekonomično snabde- vanje radnih m esta odnosno stručnjaka u gradje­ vinarstvu potrebnim radnim podlogama. Kada ■ se im aju u vidu zadaci našeg gradjevinarstva, stepen dosadašnjeg njegovog razvitka, a pogotovo razvi­ tak i tendencije daljeg razvitka ove oblasti u svetu —onda možemo konstatovati da u sprovodjenju u ovom članku spomenutih m era racionalizacije u našem gradjevinarstvu kasnimo na sva tr i nivoa, a zakašnjenje u sprovodjenju racionalizacije skupo košta. IZBOR LITERATURE (1) D oku m en tac ija u p reduzećlm a i u stanovam a. U p u tstv o za ra d s tru č n ih b ib lio tek a i b iroa za do k u ­ m en tac iju . B eograd : Jugo,slovenski c e n ta r za d o k u m en ­ ta c iju 1953. (2) M ole, M ilan : K ak o o rgan izova ti dokum en tacisku s lužbu u p ređ u zeć im a i u stanovam a. T eh n ik a 9 (1954) 6, s tr. 982—985. O rg an izac ija ra d a (1954) 6, s tr. 158—161. (3) P ren o šen je z n an ja . N ek i o snovn i i p ra k tič k i a spek ti. R e fe ra t b r. 7 n a I. kongresu CIB, R o tte rd am 1959. P revod . D o k u m en tac ija za g rad jev in a rs tv o i a rh i­ te k tu ru (1960), sv esk a 13. ja n u a r-fe b ru a r , sep a ra t D G A - 112, 32 s tran e . (4) F ink , D an: In d iv id u a ln a i ko lek tiv n a d o kum en ta­ c ija u Jugoslav iji. (S e rija p red av an ja , k o je je g. F in k n a poziv Savezne g rad jev in sk e k om ore održao od 19. — — 30. ju n a 1961. god ine u L ju b ljan i, R ijeci, Sp litu , Za­ grebu, S ara jevu , T ito g rad u , S kop ju i B eogradu). U p rip rem i za štam pu . (5) V lajković, M ilan : In te rn a d o k u m en tac ija u p re - duzeću. T eh n ik a (1960), sv esk a 10, st. 1831-1838 a. Sistemi klasifikacije za gradjevinarstvo (6) N ajn o v iji razvoj k la s if ik a c ije g rad jev in a rs tv a . Izves ta j M ed junarodnog k o m ite ta z a k la s if ik ac iju g rad ­ jev in a rs tv a . D oku m en tac ija za g rad jev in a rs tv o i a rh i­ te k tu ru (1960), sv esk a 13, s e p a ra t DGA-113, 10 s tran a . (7) P r iru č n ik za s re d jiv a n je d o k u m en tac ije o g rad - je v in a rs tv u pp s is tem u SfB -U D K . D o k u m en tac ija za g rad jev in a rs tv o i a rh i te k tu ru (1960), sv esk a 13, s e p a ra t DGA-114, 26 s tra n a . (8) ABC — S k raćen a g rad jev in sk a k las ifik ac ija . B e­ ograd : C en tra za u n a p re d je n je g ra d je v in a rs tv a 1958. (9) U n iv erza ln a d ec im a ln a k la s ifik ac ija . B eograd : Jugoslovensk i c e n ta r za d o k u m en tac iju 1959. | Novejše metode zâ gradnjo zbiralnikov na področju Ljubljane V zvezi e postopno rekonstrukcijo in razširitvijo kanalskega omrežja Ljubljane nastopa tudi potreba po zgraditvi približno 15 km zbiralnikov, kar pred­ stavlja cca 30 °/o celotne investicije za ureditev ka­ nalske mreže na področju mesta Ljubljane. Glede na to, da gre piri tem torej za znatna finančna sredstva po eni strani in da po drugi strani zahtevajo dejanske potrebe na nekaterih odsekih zelo pospešeno gradnjo, pri čimer je potrebno jamčiti v i­ soko kvaliteto, postane seveda umestno skrbno pro­ učiti vprašanje te odgovorne naloge. Najti je tako rešitev, da bi mogli dosegati ustrez­ no kvaliteto pri kar se da hitrem načinu gradnje in nizkih gradbenih stroških. Za določitev najustreznejše metode smo v okviru podjetja »Mestna kanalizacija«, ki je odgovorno za ureditev kanalizacije na področju mesta, primerjali naslednje načine gradnje zbiralnikov: Način pod točko 1. je klasičen in ima poleg pred­ nosti, da je gradnja po tem načinu mogoča z naj­ preprostejšimi sredstvi tudi še vrsto pomanjkljivosti, kot so: Montažna črpališča iz cevi 0 140 in 210 cm a) Kvaliteta betona je običajno neenakomerna, saj v celoti odvisi od vestnosti priprave in vgrajevanja betona ter lokalnih prilik (posipanje izkopa, vdor talne vode, omejen prostor). b) Betoniranje v eni fazi je težko izvedljivo, za­ radi tega nastopajo v prečnem rezu konstrukcije de­ lovni stiki, ki so pogosto nevodotesni. c) Za gradnjo je potrebno pripraviti večjo dolžino, kar se da kvalitetno izdelanega opaža, ki je izpo­ stavljen hitri obrabi. d) Konstrukcijo je potrebno običajno površinsko obdelati in dodatno zaščititi za dosego vodotesnosti, kar pomeni povečanje investicijskih stroškov. e) Od zabetoniranja pa do razopaženja 'ter zasutja mine sorazmerno dolga doba, ki je potrebna, da se opravijo številne delovne operacije in da postane konstrukcija dovolj nosilna za prevzem obremenitve. Zlasti glede na slabe izkušnje, kar se kvalitete gradnje tiče, sm o pričeli skrbno proučevati tudi mož­ nosti za gradnjo zbiralnikov po montažnem načinu. Pri tem se je pojavila vrsta vprašanj, ki jih je možno razdeliti v naslednji dve glavni skupini: a) Kako izdelati kvalitetne cevi tako, da bo pro­ izvodnja čim cenejša. , b) Kako transportirati te cevi brez nabave drage specialne opreme za transporte. Prva skuphna vprašanj je bila rešena z updrabo postopka za napravo odcejanega betona, ki ga je izdelal Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS v Ljubljani. Ta način daje jamstvo za popolno vodotesnost betona brez pretiranih zahtev na vgra­ jene sestavine, po drugi strani pa je tak beton dovolj kvaliteten v pogledu trdnosti. Končno je možno ele­ mente razopažiti takoj po končanem postopku, kar daje možnost, da je v veliki večini primerov mo­ goče operirati z opiažem za en sam element. 1. Gradnja zbiralnikov z betoniranjem na mestu. 2. Gradnja zbiralnikov pio montažnem načinu. 3. Gradnja zbiralnikov v predorski izvedbi. Gradnja predora z jeklenim gnanim opažem Vprašanje pod točko b), to je vprašanje trans­ porta, je mogoče reševati na enostaven način samo v primeru, če se odločimo, da naj ima element krož­ no obliko. Izkušnje so pokazale, da je mogoče silo potrebno za kotaljenje elementa dovolj natančno oceniti na podlagi znanega obrazca: P = /N x f / : r . Pri tem pomeni N težo cevi, r zunanji premer cevi, f pa faktor, katerega vrednost se giblje za razmere na gradbiščih od 0,20 do 0,30. Iz tega sledi, da morejo na ravnem terenu tudi z najtežjimi komadi manipulirati štiri osebe, kar je sprejemljivo tako pri manipulacijah v betonarni, ka­ kor na gradbišču. S tem, da je enostavno rešljivo vprašanje trans­ portov na kratke razdalje, je mogoče rešiti tudi vpra­ šanje transportov iz delavnice na mesto vgraditve. Cev lahko naložimo na nekem fiksnem nakladalnem mestu s pomočjo rampe ali fiksno postavljenega vitla, seveda moramo razpolagati z vozilom ustrezne no­ silnosti. Isto velja tudi za razkladanje. Za samo montažo smo razvili ustrezno tipo tri- niožca, opremljenega z dvigalno napravo. Trinožec je konstruiran tako, da ga je možno postopoma pre­ mikati z ročno delovno silo. Tako trinožec stalno sledi čelu montaže. Kot steza za transport cevi direktno na mesto vgraditve služi že položen kanal. Tak način omogoča vgrajevanje tudi 4 tone težkih elementov na dnu izkopov poljubne globine, saj pri delu nismo vezani na kakršnekoli manipulacije iz gornjega roba izkopa. Izkazalo se je, da ima opisani način znatne prednosti pred klasičnim načinom, ki so: a) Kvaliteto betona je možno, glede na to, da se izdeluje v delavnici, držati stalno na ustrezni višini. b) V prečnem rezu ne nastopajo nobeni delovni stiki, v vzdolžni smeri pa je stike možno ustrezno zagostiti, če se izkaže potreba tudi še po zasipu konstrukcije. Obračanje 2 dni stare cevi v lego, ki omogoča ročni transport Začetek montažne cevi 0 240 cm. Teža elementa 4 t c) Običajno zadošča opaž za eno samo cev, ki se praktično ne obrabi. d) Zaščita površine konstrukcije ni potrebna. e) Po položitvi je možno cevi takoj zasuti. ■ Navedene prednosti izkazujejo seveda tudi eko­ nomski efekt. Take elemente je možno uporabiti še v druge na­ mene, kot na primer: za propuste, vodnjake, bazene in podobno. Gradnja zbiralnikov po predorskem načinu pri­ haja v poštev povsod tam, kjer gre za gradnjo v velikih globinah, ali pa kjer je potrebno graditi pod že obstoječimi objekti razmeroma velike vrednosti. Za naše potrebe smo proučevali tri različne na­ čine gradnje predorov, in sicer: a) Gradnja z lesenim gnanim opažem. b) Gradnjo po sistemu »Krt« (ing. Rane). c) Gradnjo s kovinskim gnanim opažem. Analize so pokazale, da leseni gnan opaž ni niti ekonomičen niti ne nudi primerne oblike izkopa za vgraditev zbiralnika. Sistem »Krt« pomeni idealno rešitev v homogenem materialu, četudi zahteva razmeroma drago opremo. Za ljubljanske prilike je računati, da imamo opravka z različnimi materiali od ilovice preko gra­ moza do leč konglomerata z večjo ali manjšo de­ belino. Ker nastopajo včasih vse tri sestavine v istem preseku, bi enakomerno potiskanje celotnega opaža nujno vodilo k odstopanjem iz smeri zaradi različ­ nega trenja na stenah opaža. Poleg tega bi na primer v primeru, ko imamo opravka s sipkim materialom na gornji polovici in s konglomeratom na spodnji polovici prereza zelo težko napredovali, če bi pred­ stavljal opaž monoliten jeklen cilinder ustreznega profila. Za potiskanje takega cilindra so potrebne tudi znatne sile, kar zopet terja nabavo drage opreme. Glede na navedeno, smo prešli k uporabi jekle­ nega opaža, sestavljenega iz posameznih plohov, to je ustrezno profiliranih jeklenih profilov. Zidava predora se vrši z betonskimi zidaki, ki imajo primerno hrapavo površino in nastavke, da se doseže takoj po zaključku dovolj trden obok, ki more prevzeti polno obremenitev zemeljskega pritiska. Plohi opaža so opremljeni z odprtinami, v katere se namesti zob hidravlične razpore (tudi ročne), s katero je mogoče potiskati opaž naprej. Dosedanja praksa je pokazala, da je v nekaterih primerih po­ trebna sila za potiskanje enega ploha 2 22 tudi 10 ton. V primerih, ko je ta sila manjša, je možno vezati z namestitvijo prečnih vezi po tri plohe in jih istočasno potiskati. Opisani način smo uporabili prvič pri gradnji 100 m dolgega predora za zbiralnik profila 0 200 cm pod tovarno »Pletenina«. Od tega je zgrajenih že cea 85 m tako, da je tekom gradnje potekala pro­ izvodnja v tovarni docela normalno brez motenj. Vkljub temu, da je napredovanje v predoru raz­ meroma počasno, ker je število delovnih mest na čelu predora zaradi pomanjkanja prostora omejeno in ker v sedanji fazi za izkope še ne moremo upo­ rabljati ustrezne mehanizacije, vendar omogoča grad­ nja po tem načinu tak napredek, da se približa cena za tekoči meter zgrajenega zbiralnika v globini 8—9 m (dno zbiralnika) ceni za napravo zbiralnika v odprtem izkopu. Tako zgrajen kanal kaže dober izgled, kar se tiče enakomernosti prereza in točnega držanja smeri ter padca. Pomanjkljivost predstavlja slabo tesnenje na stikih opeke. Zaradi tega je pri takem načinu grad­ nje predvideti skrbno notranje površinsko obdelavo, ki zapre tudi pot z zunanje strani pronicujoči vodi. Ker smo v obeh primerih govorili o zbiralnikih krožnega profila, katerega dosledno uporabljamo, je bilo potrebno rešiti še vprašanje izpeljave sušnega odtoka na sektorjih, kjer je ta količinsko tako majhen, da bi pri danem padcu ne zgotavljal ustrezni hitrosti za samoizpiranje kanalov. Da 'bi svetli profil kanala čim manj zmanjšali in pri tem uporabili seveda tudi čim manj materiala, uporabljamo koritnice, ki delijo spodnji del kanala na dva ali tri dele. Ce je kanal razdeljen na dva dela, predstavlja en del prostor za prehod pri reviziji kanala, drugi del pa je določen za odvod sušnega pretoka. V kolikor deli koritnica profil na tri dele pretaka sušni odtok obojestransko srednji del pa je določen za prehod pri nizkih vodostajih. Smatramo, da sm o ob uporabi zgoraj napisanih načinov gradnje v stanju ugoditi zahtevam, ki na­ stopati o in ki bodo nastopale na področju Ljubljane pri gradnji kanalskega omrežja tako glede kvalitete, kakor tudi tempe izgradnje ter ekonomičnosti. MARIBORSKA LIVARNA kot dobavitelj za gradbeništvo (proizvodni program s tehnično-gradbenega vidika) Mariborska livarna je bila ustanovljena leta 1924 in ima torej že skoraj 40-letno tradicijo v proizvodnji polizdelkov in izdelkov barvnih kovin. Današnje podjetje je nastalo po osvoboditvi iz pe­ tih različnih, vendar med seboj sorodnih podjetij, ki pa pred vojno niso zaposlovala skupaj več kot 230 ljudi. Lahko rečemo, da predstavlja Mariborska livarna tipičen primer podjetja, ki je bilo »zneseno skupaj« z vseh vetrov in se je zato moralo boriti z dediščino zaostalega strojnega parka in pomanjkanja prostorov. Težave, s katerimi se je podjetje srečevalo vsa ta leta, pa so le še bolj spodbudile lastne sile. V podjetju sta se močno razvili novatorska in iznajditeljska dejav­ nost, ki imata časten delež pri reševanju proizvodnih in surovinskih problemov. Tako so bili’ doma izdelani razni novi stroji in naprave ter uvedeni novi izboljšani proizvodni postopki, ki so med drugim omogočili tudi uporabo odpadnih surovin. Omembe vredna je uvedba brizganega in Usnjenega liva, ki ima mnoge prednosti pred kokilnim livom. Kvaliteta ulitkov je neprimerno boljša, homogemejša, odpornost kovine pa je mnogo večja, ker so legure bolj čiste in brez primesi. Zato se ta način izdelave v zad­ njem času posebno forsira pri armaturah in gradbe­ nem okovju. Nadalje je treba posebej omeniU iznajdbo strojev za izdelavo gibljivih kovinskih cevi. Tako stoji danes Mariborska livarna med vodilnimi podjetji svoje stroke v državi z nad tisoč zaposlenimi delavci — tista tovarna, ki je pred leti zaposlovala le nekaj desetin ljudi in plavala iz ene težave v drugo. Razumljivo je, da težave tudi danes še niso odstra­ njene in da obstoja mnogo problemov, ki pa se jih podjetje z vso resnostjo loteva in tudi uspešno rešuje. Proizvodni program Mariborske livarne obsega: vlečene proizvode: medeninaste in aluminijaste palice; ulitke barvnih kovin in bronze, rdeče litine, alumi­ nija in aluminijskih zlitin; kovance in odlitke tlačnega liva; gradbeno okovje; vodovodne, sanitarne in parne armature; gibljive cevi za elektro- in avtomobilsko industrijo; cevi za prednapeti beton. V gradbeni dejavnosti je torej Mariborska livarna kot dobavitelj precej močno zastopana s svojimi izdelki: vodovodne in sanitarne armature; gradbeno dkovje; cevi za prednapeti beton. Medtem, ko je bila Mariborska livarna v prvih po­ vojnih letih med tistimi podjetji, ki so s prilagoditvijo in naglim porastom svoje proizvodnje mnogo pripo­ mogla k hitri obnovi porušenih zgradb, je vzporedno s tem tudi nenehno izpolnjevala svoj asortiman in se trudila za izboljšanje zunanjega izgleda in funkcional­ nosti svojih izdelkov. Časi, ko je trg absorbiral vse ne glede na kvaliteto in estetski videz, so kmalu minili. Zato so strokovnjaki podjetja posvečali posebno po­ zornost novim konstrukcijam in izboljšanju kvalitete ter so predvsem pri sanitarnih in vodovodnih arma­ turah uspeli doseči tak nivo, da danes ti izdelki zado­ voljujejo zahtevam svetovnega tržišča ter so jim odprta vrata tudi na zahtevnejši trg kot n. pr. v Združenih državah Amerike in Kanadi. Tudi domači projektanti so se kmalu ogreli za nove oblike, ki jih je Mariborska livarna pričela uveljav­ ljati pri gradbenem okovju in armaturah, z vzporedno uporabo raznih umetnih mas (za prijeme, gumbe in podobno). 2al pa je trg še vedno ostal konservativen, ker tudi v tem primeru naša trgovska mreža ni odigrala vloge, ki jo ima kot posrednik med proizvajalcem in potrošnikom. Trgovina se namreč togo drži klasičnih oblik, ki jih drugod v svetu že nikjer več ne uporab­ ljajo. Vsako osvajanje novih proizvodov pa je pove­ zano s stroški, ki so za proizvajalca občutni, če se pokaže nezainteresiranost tržišča, ker trgovina ni tol­ mač novih teženj in novih smeri v proizvodnji. Zaradi tega se pri nas široke mase potrošnikov še vedno več ali manj drže starih oblik, pa tudi inštalaterji vodo­ vodnih in sanitarnih armatur nimajo vedno dovolj razumevanja za nove konstrukcije, ki imajo po svoji funkcionalnosti mnoge prednosti, estetsko pa so pri­ lagojene moderni arhitekturi in sodobnim stanova­ njem. Ugotovljeno je, da potrošniki in inštalaterji zlasti odklanjajo razne umetne mase za kompletiranje sestav­ nih delov armatur, čeprav so se te mase v zahodno­ evropskih državah na vseh področjih močno uveljavile in izpodrinile kovino, kjerkoli je to možno. Pri nas je to izpodrivanje sicer opazno, vendar še ne dovolj hitro. Dasiiravno asortiman Mariborske livarne danes lahko že skoro povsem zadosti potrebam obrtnega gradbeništva na področju sanitarnih in vodovodnih armatur, ne moremo trditi, da je popolen, ker je po nekaterih artiklih povpraševanje tako majhno, da se podjetje s serijsko proizvodnjo ne more ukvarjati z njihovo izdelavo. Obstojajo pa nekatera manjša pro­ izvodna podjetja z značajem obrtniške dejavnosti, ki ta asortiman dopolnjujejo. Tovrstna vprašanja se re­ šujejo z medsebojnimi dogovori med poedinimi pro­ izvajalci. Važen proizvod Mariborske livarne, ki ga uporablja gradbeništvo, so cevi za prednapeti beton, katerih pro­ izvodnjo je tovarna v celoti osvojila pred tremi leti. Prednapeti beton je danes že mnogo izvajani sistem gradnje pri raznih nizkih in visokih gradbenih objek­ tih. Na področju mariborskega okraja so način izde­ lave prednapetega betona s cevmi z uspehom uporabili pri gradnji dravskih mostov v Ptuju, Podvelki in Ožbaltu, kakor tudi pri gradnji razstavnih prostorov Mariborskega tedna v Mariboru. Te specialne cevi mo­ rajo biti izdelane vodotesno, ker se vgradijo v plastični odnosno sveži beton. Predvsem pa morajo biti dovolj odporne, da se ne stisnejo, ker se pozneje skozi povle­ čejo železni ali poljbkleni kabli, ki se napnejo s pomoč­ jo hidravličnih priprav. Cevi za prednapeti beton dobavlja Mariborska li­ varna vsem večjim gradbenim podjetjem v državi — »Mostogradnje«, Beograd, »Tehnogradnje«, Vuzenica. Proizvajalne kapacitete v tem artiklu so polno zase­ dene, proizvodnja pa vnaprej prodana do konca leta. Naši gradbeniki so dali temu novemu izdelku Maribor­ ske livarne zelo laskava priznanja in soglasno potrdili, da je povsem enakovreden uvoženim cevem, skratka, da odlično služi svojemu namenu. Edini problem za podjetje predstavlja nabava hladno valjanih trakov, ker Železarna Jesenice še ne more zadostiti vsem po­ trebam po tem materialu. Mariborska livarna pa je šele na sredi svoje raz­ vojne poti. Perspektivni plani predvidevajo v nasled­ njih desetih letih veliko povečanje proizvodnje, pred­ vsem pa porast storilnosti dela z boljšo mehanizacijo in delno avtomatizacijo. Vedno pa bo ostalo vodilno geslo podjetja: ODLIČNA KVALITETA - RACIONAL­ NO TROŠENJE MATERIALA In v vsakem oziru ZA­ DOVOLJITEV POTREB SKRAJNEGA UPORABNIKA IZDELKOV MARIBORSKE LIVARNE. Radiatori tipa »Graeioza« PROIZVAJA FABRIKA KOTLOVA ZRENJANIN Polimexovi stroji na tržišču Silni napredek, ki ga je dosegla poljska industrija v letih po vojni je imel za posledico, da je nastopila Poljska na svetovnem tržišču kot pomemben do­ bavitelj strojev. Poljska uvozna in izvozna družba »POL.IMEX-« je edino poljsko zunanje trgovinsko podjetje, ki se bavi z eksportom gradbenih strojev, strojev za gradnjo Transportni mešalec »Starbet 2« cest, strojev za predelavo kamnov in zemelj, naprav za kemijsko in živilsko industrijo ter za predelavo umetnih mas. Od gradbenih strojev in strojev za gradnjo cest, ki jih nudi POL.IMEX, zaslužijo naslednji, da jih posebej prikažemo: Stolpni žerjav ZB-45 s 45 tm je posebno primeren za montažo težkih prefabriciranih delov pri industrij­ skih gradnjah in pri gradnji stanovanjskih hiš. Enega najdnteresantnejših poljskih bagrov pred­ stavlja univerzalni bager KM-503, ki ga izdeluje podjetje Warszawskie Zaklady Budovy Urzadzen Przemyslowych im. Waryhskiego. Bager KM-503 je tipični mehanski bager z lastnim pogonom na zgore­ valni motor s 75 KM moči. Krmiljenje posameznih mehanizmov je hidravlično. Zaradi močne in kompaktne izdelave je bager pri­ meren za uporabo pri najtežjih delovnih pogojih, pri čemer je v stanju, da pri kopanju jam opravlja delo kakih 150 delavcev. Številna delovna oprema, ki se da izmenjati, dovoljuje, da se bager KM-503 lahko uporablja za zemeljska dela vseh vrst, za rudnike z dnevnim kopom, za kopanje jarkov in vodnih baze­ nov, za montažna dela ter za prelaganje in dvi­ ganje bremen. Te široke možnosti za uporabo dosežemo z izbiro primerne delovne opreme, in sicer: visoke zajemalke 0,5—0,75 m3 vsebine in učinka 40—70 m’ na uro, glo­ binske zajemalke 0,5 m 3, vlečne zajemalke 0,5 m3 in največje globine jame 10 m, dalje prijemalca 0,5 m3 in največje globinske jam e 5 m ali kanalskega ko­ palca 10—18 m dolžine in nosilnosti 2—9 ton. Poto­ valna hitrost bagra znaša 1,1 do 2,1 km na uro, vrtilna hitrost zgornjega voza znaša 2,5 do 4,8 ob­ ratov v miniuti. Dopustni nagib zemljišča, ki ga zmore med vož­ njo znaša 20°. Talni pritisk se oblikuje v jakosti 0,68 do 0,73 kg/cm3. Teža bagra znaša cca 20 ton. Visoke konstruktivne značilnosti in obratovalne lastnosti bagra KM-503 so doprinesle k temu, da je danes določenih za eksport 50 %> vseh izdelkov pod­ jetja. Bagri KM-503 z napisom «-Waryhski« se že uporabljajo v mnogih deželah sveta in to Za polar­ nim krogom, kot v tropični klimi. Te bagre lahko vidite na gradbiščih v ZSSR, v Češkoslovaški, Finski, Francji, Indiji, Gvineji, h a Kubi itd. Edini izvoznik bagrov KM-503 in ostalih poljskih tipov bagrov je poljsko eksportno in importno pod­ jetje za stroje »POLIMEX«, Warsyawa, Czackiego 7/9. Prav tako univerzalni in zanesljivi, so bagri KM- 1206 z visoko zajemalko 1,3 m3. Uporabljajo jih uspiešno pri kopanju jarkov in zbirnih jam. Prevozni lomilci s sejalnim bobnom Krusort4221 z učinkom 2—6 m3/h se uporabljajo za drobljenje trdih in srednje trdih materialov za gradnjo cest, za že­ lezniške nasipe in podobno. Statični cestni valjarji so na razpolago v šte­ vilnih izdelavah, med njimi dvokolesni valjarji s 5—6 1 in 7—9 1 ter trikolesni valjarji od 8—101 in 11—14 t, dalje enokolesni valjarji z 9 t in dvoko­ lesni nihalni valjarji s 3 dd 181 valjarskega učinka. Za suho m letje klinkerja In žlindre za fabrikacijo cementa in za m letje kemijskih surovin služijo krog­ lični m cevni mlini tipa 4142, s kapaciteto 18—20t/h. Univerzalna bagra KV-1206 (levo) in KM-503 (desno) Prototipični mešalci betona BP-500 s 500 1 korist­ nega volumna opravljajo v betonarnah pri gradnji stanovanj; tovarn in tudi pri gradnji cest nenado­ mestljive usluge. Prevozni brizgalni stroj s tankom SP-250-A, oprem­ ljen s kotlom za 250 1, služi za transport, kuhanje in brizganje bitumenskih mas na cestišče. Za transport betonskih mas in istočasnim preme- šavanjem je dotočen transportni mešalec »Starbet 2«, njegov mešalni boben sprejme 2 m 3 betonske mešanice. Stolpni žerjav ZB-45 Proizvodi Orenstein & Koppel Podjetje Orenstein & Koppel, ki ga zastopa Com­ merce iz Ljubljane, razstavlja na Gospodarskem raz­ stavišču v Ljubljani svojo proizvodnjo s področja strojev za gradbeništvo. Ponovno prikazuje dovršen modelček naprave za izkop z grabileem na plovcih »Ridinger« z ustreznimi transportnimi trakovi. Ta miniatura je veren posnetek velike naprave tipa »SG. 25«, ki jo je izdelalo podjetje O. & K. v Italiji. Naprave »Ridinger« izdelujejo v različnih inačicah, ki se med seboj razlikujejo v izmerah grabilcev, v sistemu pogona (elektromotorji, diselmotorji ali disel- elektromotorji), v razkladalnem sistemu na transport­ nih trakovih, ali na plovcih. Po naročilu je možna dobava kompletnih sejalnih naprav (separaciji). Značilno za te naprave je, da se lahko uporab­ ljajo tako v rekah, kakor tudi v jezerih. Izkop lahko doseže globino 40 metrov. Razen za izkopavanje mivke in proda za oskrbo­ vanje separacij, lahko služijo naprave še za čiščenje akumalaeijskih jezer pri hidroelektrarnah, za poglab- Navedeni stroji so, razumljivo, le vzorčni pri­ merki in ne dajejo popolnega pregleda poljskega pro­ grama gradbenih strojev, ker se proizvajajo vse vrste gradbeni stroji v različnih tipih in izvedbah. Tako znaša n. pr. učinek raznih poljskih gradbenih žerjavov 10 do 120 tm, učinek krogličnih mlinov 1—30 t/h, spre­ jemljivost mešalcev za beton 55 do 1200 1 itd. Ka­ talog gradbenih strojev firme POLIMEX vsebuje nad 100 tipov iz 28 tovarn. Da ibi sliko nekoliko izpopolnili, naj navedemo še naslednje tipe strojev, ki jih do sedaj še nismo ome­ nili: montažni m gradbeni vitli, mali sukalni žer­ javi, zobnični in hidravlični dvigalni ovni, tračni, pre­ nosniki, stiskalnice za opeko, zabijači, vibratorji, ogrebala, hidravlične škarje m krivdni stroji za be­ tonsko železo, brusilni stroji za tla, stroji za sejanje in pretlačenje ilovice, greblje za planiranje, nakla­ dalni stroji, stroji za pripravo vodnih katranskih mešanic (mešalni in pogonski agregat), kuhalniki za asfalt, razdeljevalci asfalta, kotli in kuhalniki za bitumen, stroji za pometanje ulic itd, POLIMEX oskrbuje evropski in prekomorski trg ter je svojim odjemalcem vedno na razpolago za vse tehnične nasvete in za kakršnokoli strokovno informacijo. Vse to pripomore, da dosegajo uporab­ niki strojev, ki jih dobavlja POLIMEX, najv:šje učinke. Polimexovi stroji so danes v uporabi v več kot 40 deželah. Polimexov oddelek na mednarodnem sejmu grad­ beništva v Ljubljani daje pregled poljskih izvoznih možnosti s področja gradbenih strojev in strojev za gradnjo cest. POLIMEX toplo vabi vse obiskovalce sejma, da obiščejo njegovo kojo. na Gospodarskem razstavišču ljanje pristanišč, za izkop bazenov, pristanov itd. Na­ kopani material, iz katerega je že zadostno odtekla voda, se lahko direktno natovori na plovne objekte ali pa se odpremi na kopno s transportnimi trakovi. Zagon in obratovanje sta popolnoma avtomatizi­ rana, tako da zadostuje le en sam delavec za vse manipulacije, kar je doseženo le z enim samim po­ gonskim vzvodom. O. & K. predstavlja prvič tudi novi dumper z zmogljivostjo 6 m1. Za ta tip stroja je predvidena kooperacija s podjetjem Djuro Djakovič, tako kot je bilo to doseženo za dumper tipa OK — 400/S, ki je bil serijsko izdelan v Jugoslaviji in ki je že dobro poznan zaradi svoje čvrste m enostavne konstrukcije. Produkcija »CASE«: Orenstein & Koppel prikazuje kompletno serijo industrijskih traktorjev »ČASE« na gosenicah in pnevmatikah. Stroji so opremljeni z grabileem ali pa z buldozerskimi oziroma angledozerskimi plugi, najrazličnejša dodatna oprema pa še močno razširja njihovo uporabnost. N am esto grabilca se lahko m on­ tira buldozerski plug, snežni plug, grablje za grmovje, napravo za nakladanje debel, tramov, cevi in po­ dobno, orodje za podiranje dreves, v ilice za dviga­ nje itd. Traktorji so oprem ljeni s strgalom (ripper) ali zadenjskim nakladačem , z v itlom in z bočno ročico za žerjav; m anjši m odeli se lahko uredijo za vzvratni nakop. Značilna za vse stroje je sodobna in racionalna zasnova m visoka storilnost. V naslednjem so opi­ sane nekatere konstrukcijske finese, ki so se odlično obnesle in uveljavile pri dolgoletni uporabi ob naj­ različnejših pogojih n a deloviščih vseh kontinentov. Prenos »ČASE - TERRAMATIC« Goseničarji CASE, m odelov 600, 800 in 1000 so oprem ljeni s specialn im prenosom »Terramatic« na hidravlično upravljanje, S tem sistem om so uresni­ čene davne želje vseh upravljavcev takih strojev: trenutni vklop vseh brzin, m enjava sm eri in m ed- seboj neodvisno sproženje pogona gosenic, n e d a bi pri tem ustavljali vozilo, in n e da bi bilo potrebno uporabljati sklopke ali zavore okretala. Z enostavnim prem ikom preprostega kom andnega vzvoda »e s s i­ stem om »Terramatic« vk lju či vsaka poljubna brzina v m enjalniku, z drugo ročico se v trenutku doseže vzvratno vožnjo, s tretjim vzvodom se upravljata go­ sen ici neodvisno* od brzine, počasi a li z največjo hitrostjo, naprej a li nazaj, n e da bi b ilo potrebno pri tem uporabljati skupno sklopko. Na ta način doseže stroj izredno okretnost in nesluteno hitrost ter storilnost. Zadostuje primer: N akladač-goseničar Case 1000/D lahko izvrši celotni ciklus dela — pol­ n jenje grabilcev, izpraznitev m ateriala na tovornjak in povratek n a izhoden položaj — v pičlih 26 sekun­ dah! Da izvrši v e s ta m anever, zadostuje, da uprav­ ljač premika le konce prstov, z nogo pa nalahko pritiska na akcelerator. Pri obračanju z gosenicam a, ki se pri tem vrtita v nasprotnih sm ereh, se stroj lahko zasuče na m estu, okrog svoje središčnice. P rav tako je m ogoče voziti v širokem krogu s tem i stroji, le z vzdrževanjem različnih hitrosti na obeh gosenicah, ne da bi bili potrebni popravki sm eri. Prenos »Terramatic« je rešen na najsodobnejši način. Shem a delovanja je naslednja: Zobna črpalka, ki poganja o lje v konver- terju (torque converter), vzdržuje pritisk olja, ki se razdeljuje s pom očjo skupine zaklopk, od katerih vsako sproži poseben vzvod . S prem ikom teh vzvodov doteka o lje pod pritiskom do posam eznih sklopk, ki delujejo hidravlično; zobniki v m enjalniku so v stalnem prijem u in vsak par, ki ustreza enem u od m anevrov, je vezan na eno od sklopk, tako da v danem trenutku vsak vzvod vk ljuči sklopko, ki takoj premakne svoj par zobnikov in izvrši s tem hipom a dano povelje. Vsa transm isijska skupina je nam eščena v skup­ nem čarterju in d elu je v o ljn i kopeli, kar ne za­ hteva nobenega vzdrževanja ali uravnave. Om ejen pritisk olja zagotavlja ob velik i zm ogljivosti o ljne črpalke redno obratovanje stroja celo pri pom anj­ kljivem vzdrževanju in dolgi dobi obratovanja. Stroji na gum ijastih kolesih so prav tako* oprem ­ ljen i z enakim konverterjem in m enjalnikom s h i­ dravličnim krm iljeni ter prav tako hidravličnim kretalom, kar jih napravi izredno hitre m okretne. V eliko teh strojev so že nabavila jugoslovanska pod­ jetja, k i jih uporabljajo z velik im zadovoljstvom na številn ih deloviščih širom vse države. Proizvodnja »WARSOP« O m enjeno podjetje prav tako razstavlja tudi pro­ izvodnjo »WARSOP«. Ta serija zajem a lestv ico vrtal­ nih in odkopnih k ladiv ter tolkač, ki jih vse poga­ njajo sam ostojni dvotaktni eksplozijski motorji. Vsi so oprem ljeni z vrsto priprav, ki se lahko med sabo zam enjajo. V se enote se odlikujejo z m ajhno težo in m ožnostjo posam ične uporabe, kar jih vse uspo­ sablja za delo v najrazličnejših pogojih. Proizvodnja »LINK - BELT - SPEEDER« 2 e več kot le to dni je O. & P. ed in i proizvajalec za skupni evropski trg po am eriški licenci Link - B elt - Speeder. V svojem m ilanskem obratu je pod­ jetje pričelo s serijsko proizvodnjo stroja z& izko­ pavanje na gosenicah L ink - B elt - Speeder LS-98. P odjetje L ink - B elt - Speeder proizvaja kom­ pletno serijo kopačev z zm ogljivostjo od 400 do 2300 litrov in žerjavov — goseničarjev in na pnev­ m atičnih kolesih — od 7 do 35 ton. K onstrukcijska zasnova teh strojev je vsekakor avantgardistična in se od likuje s hidravličn im krm iljenjem sistem a Spee- dom atic na sprem enljiv pritisk hidravlike, z m ehkim delovanjem brez sunkov, ki naredi tudi največje in najtežje stroje ubogljive in okretne. N adaljnja karak­ teristična lastnost vseh strojev proizvodnje Link - B elt - Speeder je v isoka standardizacija vseh orga­ nov in m ožnost m edsebojne zam enjave posam eznih delov, kakor so sklopke-, zglobi, zaklopke itd. Vsak prem ik posam eznih organov je vezan na sam ostojne ser ije zobatih koles, da se č im bolj zm anj­ ša obraba in napravi posam ezne gibe neodvisne dru­ gega od drugega. Tudi za te stroje so predvidena do­ datna in pom ožno orodja, tako da so stroji pri­ m erni za čim širšo uporabo. Naprave za centralno ogrevanje, ki jih izdeluje Tovarna emajlirane posode iz Celja V nekaj vrsticah bom o skušali nanizati celo vrsto (tehničnih karakteristik proizvodov, k i jih Tovarna em ajlirane posode izdeluje pod skupnim im enom »TRIKA«. »TRIKA« jek len i kotli za centralno ogrevanje s toplo vodo ali paro nizkega pritiska so zelo ekono­ m ični. G lavne lastnosti, ki vp livajo na visoko ekono­ m ičnost »TRIKA« katlov so: 1. enostavna, a zelo funkcionalna konstrukcija; 2. proizvodnja iz najkvalitetnejšega m ateriala; 3. m ajhna teža; 4. izredno m ajhne d im enzije; 5. enostavna in hitra montaža; 6. ceneno obratovanje in vzdrževanje; 7. uporaba premoga vseh vrst; 8. nizka nabavna cena; 9. visoka stopnja učinka: 76,5 °/o; 10. dopustna velika obremenitev ogrevanih površin; 11. avtomatična regulacija vleka; 12. avtomatični dovod goniva; 13. velik a elastičnost v obratovanju (kurjenje s prekinitvam i); 14. m ožnost paralelne vezave v baterije, kar zago­ tav lja cenejše jesensko in spom ladansko obrato­ vanje (obratuje sam o to liko kotlov, kolikor je potrebno). Posebnost konstrukcije »TRIKA« kotlov. Vsi deli, ki pridejo v stik z vročino, so votli in napolnjeni z vodo. V kotlovem plašču je vgrajeno prostorno kurišče, ki preide spodaj v vodoravno' lego. Za avto­ m atično regulacijo vleka je v odvodni cevi nam e­ ščen regulator, ki je zvezan z zaklopko. Za avto­ m atično kurjenje služi silos, ki ga lahko odpiram o pri levem kotlu na levo, pri desnem na desno. To om ogoča čiščenje in pregled notranjosti. Obreme­ nitev kotla uravnavam o s pom očjo zasuna n a silosu, ki regulira dotok goriva. K otel je konstruiran tako, da je zagotovljena dobra cirkulacija vode, kar ima za posledico povečanje prevodnostnega koeficienta to­ p lote m s tem v zvezi dopustno velik o obrem enitev gonišča. M ajhna količina vode v kotlu daje to pred­ nost pred ostalim i tip i kotlov, da se voda v ogre­ valnem sistem u hitro segreje. Ta lastnost pa daje tem kotlom veliko prednost pri kurjenju s preki­ nitvam i. K otel je s treh strani izoliran s stekleno volno. Zaradi m ajhne teže so »TRIKA« kotli že do­ cela izdelani v tovarni, kar om ogoča hitro in eno­ stavno m ontažo na m estu potrebe. »TRIKA« kotle izdelujem o v 11 velikostih, od 35.000 kal/h do 280.000 kal/h. »TRIKA« kotle oprem ljam o s: hidrom etrom, m ano­ metrom, vodokazom in term om etrom , pipam i za pol­ n jenje in praznjenje kotlov, univerzalnim regula­ torjem vleka, regulatorjem v lek a za kotle s paro nizkega pritiska. Dodatno jih oprem ljam o s; strgalom za saje, prediralnim drogom, grebljico in grefoljioo za pepel. Vsakem u kotlu je priloženo »N avodilo za kurje­ nje in vzdrževanje »TRIKA« jeklenih kotlov za cen­ tralno ogrevanje«. »TRIKA« jekleni kotli za centralno etažno ogreva­ nje so prav tako ekonom ični. G lavne karakteristike, ki zagotavljajo tem u tipu »TRIKA« kotlov kvaliteto in ekonom ičnost so: 1) enostavna konstrukcija, 2) izdelava iz prvovrstnega materiala, 3) m ajhne dim enzije, 4) m ajhna teža, 5) visoka stopnja učinka, 6) ceneno obratovanje, 7) uporaba različnih vrst premoga, 8) avtom atična regulacija vleka, 9) nizka nabavna cena kotla. Posebnosti konstrukcije: v se zunanje in pregradne stene so napolnjene z vodo. K oličina vode v kotlu je m inim alna kar om ogoča, da se voda v ogrevalnem sistem u hitro segreje. D a laže zakurim o, je v kotlu vgrajena cev, k i om ogoča, da pridejo vroči p lin i po najkrajši poti v dim nik, ga segrejejo in om ogočijo v zelo kratkem času potreben vlek. Z rebrastimi vrati dosežem o segrevanje prim arnega vleka. V se zunanje stene so izolirane s stek leno volno. »TRIKA« kotle za centralno etažno ogrevanje izde­ lujem o v treh različnih velikostih z učinkom 14.000 kal/h, 20.000 k al/h in 28.000 kal/h. 3) ni nevarnosti lom a 4) zaradi elastičnosti členov odpade nevarnost zamrznjenja, 5) hitra, cenena in enostavna montaža, 6) v slučaju okvare je popravilo enostavno in izved ljivo brez dem ontaže. »TRIKA« jekleni radiatorji so izdelan i iz specialne 1,25 mm debele jek lene pločevine. V sak posam ezni člen »TRIKA« jekleni kotli za centralno ogrevanje Oprema »TRIKA« jek len ih kotlov za etažno ogre­ vanje: univerzalni regulator v leka , term om eter, pipe za polnjenje in praznjenje kotla. Dodatna oprema: prebiralni drog, grefoljdca za pepel in grebljica. Tudi. vsakem u »TRIKA« jeklenem u kotlu za cen­ tralno etažno ogrevanje je priloženo navodilo. »TRIKA« jekleni rad ia torji Izum jeklenih radiator­ jev je izredna pridobitev za ogrevalno tehniko. Pred­ nosti jeklenih radiatorjev pred litoželeznim i so velike. N aštejm o sam o nekatere: 1) izredno n izka cena, 2) m ajhna teža, je električno uporno zvarjen iz dveh enakih polovic. Členi so pa m ed seboj zavarjeni plam ensko. Vsi radia­ torji so preizkušeni na tlak 8 atm. Zaščiteni so s poseb­ nim lakom proti koroziji. Pribor za »TRIKA« jeklene radiatorje: 1) čepi — lev i ali desni navoj, 2) redukcije, 3) tuljave, 4) noge, 5) konzole, 6) držala, 7) tesn iln i obročki. To so b ili nekateri tehnični podatki naprav za centralno ogrevanje, ki so vsled kvalitetne izdelave, izredne funkcionalnosti in enostavne m ontaže, našle uporabnike širom naše dom ovine. RICHIER S. A. Francija na sejmu gradbeništva v Ljubljani Francoska tovarna gradbenih strojev R iehier S. A. z g lavnim sedežem v Parizu je b ila ustanovljena 1929. V tem letu je pričel inženir Paulin Riichier, ustanovitelj podjetja, z serijsko proizvodnjo m ešalcev za beton. U speh prve izdelane serije je bil tako velik , da so takoj pričeli še z nadaljnjim i. D anes proizvaja firm a Riehier S. A. 60 tipov prostopadnih in prisiln ih m ešalcev z vseb­ nostjo 80—5000 litrov. K tem u programu m ešalcev so se tekom let pri­ družile druge skupine naprav, tako da se danes prišteva firm a m ed največje proizvajalce gradbenih strojev. Pod im enom lastne firm e in pod im eni Nordest, Noral- pe, Oleomat, M initrac, V irvolt, W eitz in Genem at pro­ izvaja skupina R iehier v 18 podjetjih v Franciji in ino­ zem stvu na površini 1,2 m ilijona kvadratnih m etrov (od tega 223.000 m 2 pozidane) s ca 6500 n a sta v ljen « in de­ lavci zelo obširen program gradbenih strojev. V to štejejo: V programu izravnalnikov je zastopanih 6 strojev s pogonsko m očjo 25 do 140 KM. Pod im enom NORDEST im a firm a univerzalni pro- kucijski program za bagre, ki obsega 16 tipov in 23 ba­ grov z vlečnimi zajemalkami ter žerjave na gosenicah, m ešalci za beton, statičn i va ljarji z gladkim pla­ ščem, vibracijsk i valjarji, va ljarji z gum astim i kolesi, motorni ravnaici, razdelila za gram oz in bitum inozne m ase za gradnjo cest, univerzalni bagerji na vozilih z gumam i in gosenicam i, bagerji z v lečn im i zajem al­ kami, h idravlični bagri na gosenicah, kot m obilni bagri in na šasijah z gum astim i kolesi, stolpni vrtljivi, žerjavi, m obilni bagri, drobilci kam enja, m lin i, sejaln i stroji, gosenični v lačilc i, avtomobilska stresalniki, m ali dum - perji, črpalke, skraperji, prikolični razkopaval«, hi­ dravlične naprave. Eden glavnih razlogov za uspešen razvoj firm e Riehier S. A. je najbrž v tem, da strojev n e gradi sam o in jih prodaja, tem več se že od vsega začetka bavi tudi z raziskovanjem pogojev za njihovo odpornost in traj­ nost. V lastnih raziskovalnih središčih in laboratorijih so za to dani vsi predpogoji. Jeklo za izdelke firm e R iehier proizvajajo v lastnem najm odernejšem obratu v Feurs (Loize), kovani komadi nastajajo v njenih kovačnicah v Erdenih, v novi livarni v C harleville pa izdelujejo dele iz jeklene litine. Zaradi pom anjkanja prostora nam ni m ogoče, da bi na tem mestu izčrpno obravnavali celotni program. Zato se om ejujem o na to, da om enim o le najvažnejše skupine izdelkov. Iz že om enjenega obsežnega programa m ešalcev om enjam o posebej mešalec S 870 E na gum astih kolesih in vseb ino 1150—12501 in tip B 950 C z vseb ino 4301. Statični cestni valjarji, pri katerih vsebuje program stroje od 235 kg do 181. Od 7 različnih lip o v obsegajoče vrste vibracijskih valjarjev om enjam o tandem — vibracijski valjar V 685 s težo 3,9—4,9 t in zb ijaln im učinkom 18—2 2 1, ki ga žene motor 25 KM. Od valjarjev z gumastimi kolesi om enjam o dva sa- m ovozna tipa in dva prikoiiična valjarja, m ed njim i enega z najvišjo težo 5 0 1 in drugega samovoznega tipa VR 920 P, ki se more pri osnovni teži obtežiti do 2 0 1 in ga žene motor 102 KM. im e nosijo tudi skraperji in avto stresaln ik i za brez- tirni transport zem lje. K tem u programu spadajo še priključni plugi za težka dela pri krčenju in razko­ pavanju. M ale gosenice za planiranje znam ke Minitrac za za­ sipavanje jarkov pri gradnji kanalizacijskih naprav in napeljav za oskrbo s tokom , plinom in vodo, izpopol­ njujejo gosenični program firm e Richter. V obratu 1’Horm e ob Loiri proizvajajo hidravlične bagre v izvedbah na gosenicah kot m obilni bagri in na ogrodjih tovornih avtom obilov pod znam ko Oleomat. Stroji segajo od m alih prikoličn ih bagrov z 250—480 mm široko žlico za izkop jarkov do bagrov z vsebnostjo zajem alk 900 litrov. Za to serijo so na razpolago orodja v obliki različnih specialn ih prijem al, plošč za planiranje in naprav za javi s tekočim m ačkom , omogočajo izbiro, ki odgovarja specialnim potrebam posam eznih gradbenih podjetij. Kot prej opisani stolpni, vrtljiv i žerjavi so mobilni žerjavi prim erni za montažno gradnjo iz izdelanih de­ lov poleg uporabnosti za prestavitvena dela in presta­ v itev cevnih napeljav. V ta nam en so posebno prim erni tipi z ramenom, ki se m ore iztegn iti pod brem enom in s posebno dolg im specialn im ramenom . Tu om enja­ mo tip AGS 12 z m aksim alno nosilnostjo 7000 kg, naj­ na gumastih kolesih ali n a tirnicah. Posebej opozarjamo na univerzalni gosenični bager P 70 z novo patentirano hidravlično nakladalno napravo »Hydrochargeur«. Ba­ ger poganja motor 80 KM in im a pri normalni opremi z zajem alkam i vseb ino zajem alk 5401. Vedro hidrav­ lične nakladalne naprave »Hydrochargeur« im a vsebino 1200 litrov. Pod im enom Noralpe izdeluje firm a Rachier goseni­ ce z 60—120 KM, k i jih oprem lja kot gosenice za plani­ ranje in nakladanje z različnim i delovnim i orodji. Isto razkopavanje. K ot zastopnika te serije om enjam o mo­ bilni hidravlični bager Oleopel H 14 P, ki ga poganja motor 60 KM, doseže vozno hitrost 25 k m /h in im a vseb­ nost zajem alke 600—900 litrov. Prav tako izdeluje pod znam ko Oleom et 3 tipe m alih dumper jev z vsebnostjo košare 600—800 do 1000—1200 in z oznako tipa Monitor M 80, M 100 in M 120. Skupina Weitz S. A. firm e Richier se bavi z gradnjo stolpnih vrtiln ih žerjavov, m obilnih žerjavov in na­ prav za lom ljenje, m linov in sejaln ih strojev za prido­ bivanje dodatnih m aterialov. Široki program stolpnih vrtilnih žerjavov sega od lahkega gradbenega žerjava z 1,8 mt do najtežje izvedbe za ladjedeln ice z 400 m t in v išino kavlja 14—100 m. Različne izvedbe kot plezalni žerjavi, teleskopski žer­ večjim iztegom 5,25 m in najv išjo v iš in o kavlja 5,50 m. Ta m obilni žerjav žene motor 80 KM in doseže največjo brzino vožnje 20,4 km /h. K ončno izdeluje firm a R ichier v svojih obratih v Charlevillu pod znam ko Genemat hidravlične lopataste nakladalnike n a gum astih kolesih , h idravlične nakla­ dalne naprave za različne fabrikate v lačilcev , težke buldožerje na gum astih kolesih, avtom obilske žerjave in skraperje. Priprave za produkcijo nadaljnjih naprav so pri fir­ m i R ichier že v teku. Km alu bo odšel v serijsko izde­ lavo novi hitri in m očni stroj za gospodarsko vzdrže­ vanje in negoi cestnih jarkov. Ta kratki pogled na produkcijski program firm e Richier, k i obsega ta čas 240 raznih tipov, daje v tis o pom em bnosti delovanja tega velikega producenta gradbenih strojev, ki se dotika praktično vseh sektor­ jev gradbeništva. Nove konstrukcije odrov pri gradnji »Viadukta Steinhäusl« Dr. inž. R. Krapfenbauer, Dunaj Tekom dovršitve avto-ceste Linz—Dunaj je b il postavljen 260 m dolg viadukt pri Stem häuslu na Spodnjem A vstrijskem ; pri tem gre za želeizobetonski mostni nosilec na šestih votlih stebrih, katerih n aj­ v išji je v isok približno 30 m. B etonski nosilec obstoja iz štirih g lavnih nosilcev širine reber po 50 cm, v i­ šine do 3 m debeline p lošče 29 cm. N am estitev m ostnega nosilca je stav ila na grad­ beno vodstvo velik e tehnične zahteve ter so se odlo- . čili, piri odranju, kot to že pri nekem m ostnem ob­ jektu v Omdingiu, tudi pri tem objektu uporabiti WL 40-1 Peiner-ogradne nosilce v povezavi s Peiner- ogrodnimi podporami. B istvena značilnost te opažne m oderske tehnike je v tem, da ni potrebna n iti neprekinjena stena iz stojin, prečnikov in podpor, n iti stena iz jek lenih cevi ali celo iz lesa, n iti obsežna m nogoštevilna predalčja iz jeklenih cevi. Sistem je predvsem v tem , da polo­ žim o upogiibno toge piodnosilne elem ente na podporne stolpove in jih tehnično tretiram o po pravilih sta- statičnega računa ter točno izvedem o tudi konstruk­ tivno. Pri tem n i upoštevati le nastopajočih siil zaradi tekočega betona tem več tudi zarad; ne ravno ne­ znatnega vetrnega vpliva. To se izvaja zlasti pri dodatnih obtežbah in pod­ porah s pomočjo' m erkantilnih jek lenih ogradnih cevi. Opaž nosilca, k i je izveden razum ljivo, kot prej, v lesu, dobi tako ravno ploščato' obliko, pri čem er n i izklju­ čiti uporabe opažnih plošč za rebra in plošče. Uporaba predfaibriciranih ogrodnih nosilcev, ki so poznani nekako* deset let, se vedno, bolj širi, delno zaradi praktičnih, delno pa zaradi gospodarskih pred­ nosti. Uporabljajo jih posebno pri m ostnih gradnjah in drugih visokih objektih, katerim se lahko priklju­ čijo zaradi njihove prestavljivosti tudi obokani krovi, kupole itd. Pri vseh teh gradnjah om ogoča vstavitev prostostoječih ogrodnih nosilcev neovirano, brezda­ nje delo pod oboki in 'krovi ter dovoljuje zato hitro gradbeno napredovanje. To učinkuje sam oum evno tudi kot gospodarska prednost, pri čem er nastopajo kot b istveni čin itelji še odpad m nogih podpor, pri- štednja na gradbenem lesu, ki so ga rabili pri tra­ dicionalnem opaževanju, kakor tudi zm anjšanje d e­ lovnega časa in plač. Ogradni nosilci se lahko potem ­ takem uporabljajo poljubno po potrebi. Posebno očitno je, da je Peiner-ogrodni nasilec V 800 odenska konstrukcija, k i je po svoji izvedbi mnogostransko uporabljiva, Ogrodni nosilec s pre­ rezom oblike črke »V« in v iš in e 800 mm im a zgornje pasni c e iz členkasto povezanih jek len ih delov in po­ tom natezalm h sk lepov prem ostljive spodnje pasnice, tako d a se lahko prilagodi vsak i potrebni obliki. Za­ radi svojih sestav ljiv ih in prem estljivih končnic ga lahko razen tega postavim o na vsako potrebno dol­ žino. Peiner-ogrodne nosilce lahko torej nam estim o za razpetine m ed 4 m m 35 m. Pri viaduktu Steinhaus’ je b il prvi gradbeni od­ sek razdeljen na pet polj. V polju 1 s podporno raz­ daljo 13 m je b ilo vstav ljen ih 10 Peiner-ogrodm h nosilcev, v polju 2 in 3 s podporno razdaljo* po 10 m 8 nosilcev, v polju 4 s podporno razdaljo 10,25 m 10, v polju 5 s podporno razdaljo 10,50 m pa ravnotako 10 P einerjevih ogrodnih nosilcev , tako* da je po vsej razdalji tega gradbenega odseka 64 m vgrajenih 46 z napeto spodnjo pasnico nosilcev. Za m ontažo te gradbene priprave so naposled po­ vezani posam ezni nosiln i elem enti potom stikal in natezalmih sklepov. N a to so vgrajena podnapenjanja, pri čem er je dosežena potom nam estitve vreten v spodnji del navpično podnapete podpore lahka nape­ tost teh spodnjih elem entov po izvedenem nadviša- nju tem eljnega nosilca. Pri objektu Steinihausel se je izkazalo tekom pre­ izkušanj, da so kazale natezalne sklepe, ki so oprem ­ ljeni z levo- in desno-tekočim i navoji ter im ajo pre­ mer navojev 40,5 mm, obrem enitev 5,7 t/cm 2. S poiz­ kusi na Tehniški visoki šoli na D unaju je b ilo doka­ zano, da se lahko n a osnovi navojev pričakovani uči­ nek zarez pri nasprotnih navojih zanem ari, ker so bile dosežene porušne napetosti še večje kot za Je 52 predpisana napetost za osnovo. P ri m ontaži V 800 je tudi vedno posebno paziti na to, da je ležiščni čep centrieno položen in da je na razpolago zadostna ležiščna površina. Prečno togost nosilcev dosežem o z diagonalnim i oporam i iz ogrodnih cevi, ki so zavarovane proti izpadu, togost zgornjega pasu pa s prehodnim i plohi ali prečnimi oporami. Pri večjih odrih so zavarova­ nja proti veternem u vp livu še posebno nujna. Povezja in opore so vkleščeine potom spojnega okovja. Pri takih ogrodjih velja vedno predpis, da je celotne spoje in priključke pred betoniranjem pritegniti. Do­ pustna obrem enitev ogrodnih spojev je bila ugotov­ ljena pri tem objektu z 800 kg, kar pomeni, da mora znašati narvlečni m om ent kladivoglavnega vijaka 475 kg/cm. N advišanje ogrodnega nosilca se izvede potom pritegnitve natezalnih sk lepov v spodnjem pasu. Po­ trebne vrednosti nadvišanja se ugotavljajo s poskusi, pri katerih je enaka poskusna obrem enitev nosilca obrem enitvi pri nanašanju betona. Pri zadevnem objektu so obdržali celotni mostni prerez, kot že om enjeno, potom vsakokratnih 8 do 10 ogrodnih nosilcev. P o betonirainju ene polovice no­ silca lahko potisnem o ogrodje po predhodni odgrez- nitvi v drugo polovico nosilca. Na platoju nam estim o sedaj lesene prečne tram ove, ki zopet prevzam ejo opažne plošče siten nosilcev in plošče vozišča. P ove­ zav naj' se ne izvede potom žice tem več potom v i­ jačnih plohov M 20. Peinerjevi ogrodnj nosilci V 800 so položeni na ogrodne stolpove v iš in e 10 do 27,50 m, izvedene iz Peinerjevih ogrodnih podpor P 15. Peinerjeva ogrod- na podpora P 15 obstoji iz podnožja, ki ima potom navojnega vretena sprem enljivo višino, izm enljivega vm esnega dela dolžine 62,5 cm oz. 125 in 250 cm ter zglavja, ki im a sprem enljivo v išino potom ploha 10/10 cm in m ožnost točne nam estitve potom navoj­ nega vretena. Im e povzem a od tod, da nosi vsaka podpora 1 5 1 obtežbe, naravno poudarjeno, da je do­ prinesena zadostna opora uklomski dolžini. Pri tem objdbtu so vsi sto lp i horizontalno oprti v skupine v razdaljah po 2,50 m. Ostali kotni profili teh podpor z razdaljam i 31 cm im ajo velikost 45 X 45 X5. Spreg vsakokratnih štirih stan je izvedeno ,potom zavarjenih vezi iz okroglih palic. Pri zadevnem objektu je postavljenih 16 stolpov. O m eniti je centriično dd litev s il nosilcev V-800 na stolpe; dodatno ožičenje proti viharjem je bilo pri­ poročeno in tudi izvedeno, pri čem er so zadostovale za računsko tretiranje veternih s il že sam e redne v e te m e vezi. K onstruktivno skrbno izoblikovana morajo biti tudi ležišča ogrodnih n osilcev na podporah P-15, na katere so položeni profited nosilci IP 36 za porazde­ litev obtežbe. Tu se pojavi predvsem tudi drugostran- ska zveza ležišča V-800, za obe strani sto lpa nikakor nebistvena. Posebnost je predstavljala izvedba togosti stolpa P-15 n a že zbetoniranem votlem stebru za zagotovitev uklonske vzdržljivosti sto lpa v vzdolžni sm eri. V prečni sm eri sta obe vsakokratni polovici stolpa pod obem a glavnim a nosilcem a zadostno zavarovani in povezani potom cevnih opor. Pod vsakim glavnim nosilcem je nam eščenih prt vsaki skupini sto lpov vsakokrat do deset posam eznih podpor. N e le pri gradnji m ostu v v išin i 18 m te s celotno dolžino 100 m, ampak tudi pri viaduktu Steinhäusl v m aksim alni v iš in i 30 m in z 226 m celotne dolžine so bili dobavljeni ogrodni nosilci od firm e D o k a z Dunaja; pri obeh gradnjah je preizkusil ogrodja Mostni oddelek Nižj eavstrijske deželne vlade. Lesno industrijsko podjetje Ribnica izdeluje lamelna stanovanjska vrata po predpisih jugoslovanskega standarda Tehnični opis: a) k r i l a : notranja konstrukcija sredice vratnega krila sestoji iz okvirja in lam elic, M so dvoredno verti­ kalno v ložene v okvir z razdaljo 30 m m druga od druge. V sredini je krilo na obeh straneh ojačeno z letv ico za ključavnico. V se štiri stične strani okvirja so spojene z valov itim i spojkam i. D ebelina lam dlic je 6 mm. Širina pokončnikov in zgornjega prečnika je 70,mm, spodnjega prečnika pa 100 m m talio, da je krilo možno prilagoditi do 5 cm viši» ne. Spodnja stran krila je označena z živom »DONJA STRANA«. Širina letv ice za m ontiranje k ljučavnice je 30 mm, v dolžini 350 m m za vrata do 2000 m m višine. Za vrata višja nad 2000 m m pa se vgrajuje letv ica po potrebi. N a tako izdelan i okvir se na obeh straneh nalepi dvoslojni furnir s proti v lagi odpornim lepilom . D ebe­ lina na vsaki strani krila nalepljenih furnirjev je 4 mm. Izdelano te obrušeno krilo im a debelino 38 mm. K rila izdelu je tudi po želji kupca z eno, d ve a li tri tretjinsko zasteklitvijo, deljeno ali nedeljeno (šprosne). Okovje: k ljučavnice so navadne vdolbne a li »Wert­ heim « sestava. V laga jih po želji naročnika. K ljuke in ščiti so standardnih d im enzij, vgrajuje jih p a tudi po želji naročnikov. Vratno krilo je lepo oblikovano, lahko ter kvalitetno in solidno izdelano. Po svoji konstrukciji so deform a­ cije izključene, brezhibna funkcionalnost pa zajam čena. b) p o d b o j i : izdeluje (klasične) podboje za vzida- vanje in suhom ontažne podboje, predvsem po predpi­ sih jugoslovanskega standarda, kakor tudi po posebnih željah potrošnikov. Izdelam so iz prvovrstnega jelkovega, a li sm rekovega lesa. Pripirne le tv e so spojene na sestavnih delih po siste­ mu: utor-pero. D im enzije: podboj je izdelan v debelini 40 mm, ši­ rine pa izdelujem o po predpisih jugoslovanskega stan­ darda a li po želji naročnikov. Pripirne letve im ajo pro­ fil 70 X 22 m m ali 60 X 16 mm. Izdelki »Metalne« za gradbeništvo Gradbeni žerjavi, jeklene konstrukcije za zgradbe, expandirani metal Jeklene konstrukcije za vse vrste zgradb R azstavni paviljon na zagrebškem velesejm u strukcije, dvigalne in transportne naprave, hidrom e­ hansko opremo, razne izdelke iz alum inija, stroje za zaščito rastlin in druge raznovrstne konstrukcije. V izgradnji jek lenih konstrukcij za vse vrste zgradb, kakor so industrijske, skladiščne, razstavne in športne hale, skeletne zgradbe, strešne konstrukcije in podobno, im a »Metalna-« večdesetletno tradicijo. Doslej je tovar­ na izdelovala jek lene konstrukcije v zakovičeni in za­ varjeni izvedbi večinom a za industrijo (valjarna in ce- varna Jesenice, jeklarna Ravne, različne zgradbe in ogrom ne hale železarne N ikšič itd.). Zadnja leta pa začenja prodirati ta način gradnje tudi v izgradnji javnih zgradb, zgradb za poslovne in stanovanjske pro­ store. Ta način gradnje je ekonom ičnejši in hitrejši. Na gospodarskem razstavišču je zgradila »M etalna« pa­ viljon s poslovnim i prostori za »Litostroj«, v Grazu Gradbeni žerjavi Razen izdelkov, specialno nam enjenih za gradbeni­ štvo, kot so vrtljiv i stolpni žerjavi, jek lene konstruk­ cije za v se vrste zgradb in expandirani m etal, izdeluje m ariborska »M etalna« tudi m ostove, p ločevinaste kon­ je olajšan prevoz po cesti in postavljanje žerjava na m alem prostoru. Posebno grajen spodnji del žerjavov s pom ičnim i kraki »Polyp« om ogoča vožnjo po žerjavni progi tudi v krivinah. V si elektrom otorji in ostala elektrooprem a so specialno konstruirani za gradbene žerjave. V si žer­ javi so lahko opremijeini. na željo kupcev tudi s posebno opremo, med drugim tudi z napravo za daljinsko upravljanje. »M etalna« je znana po izdelavi žerjavov za gradbe­ ništvo, saj je izdelala v preteklih letih več sto gradbe­ nih žerjavov. Že pred leti je tovarna opustila izdelavo žerjavov tipa »W olf« in pričela serijsko izdelovati nove, sodobne tipe vrtljiv ih stolpnih žerjavov m ed katerimi je b il prvi »Pohorc 14«, danes v gradbeništvu zelo raz­ širjen žerjav, ki ga le še redko katero gradbeno pod­ jetje ni uvrstilo v svojo m ehanizacijo. Z razvojem našega gradbeništva se je km alu pokazala potreba po gradbenih žerjavih lažje konstrukcije ter večje kapa­ citete in okretnosti. Tovarna je začela izdelovati nove tipe žerjavov, k ot so »Pohorc 25«, žerjava »LM 25 A/30« in »LM 45 AJ55« in letos še žerjav »LM 56 A/72«. Za­ radi svojih odličnih lastnosti — velik ega torišča dela, sam om ontaže z m ehanizm i sam ega žerjava, lahke kon­ strukcije, m ožnosti prevoza po cesti, solidne izdelave in ekonom ičnosti ter velike storilnosti — om enjene dvi­ galne naprave popolnom a ustrezajo sodobnem u načinu gradnje ter predstavljajo korak naprej v m ehanizaciji našega industrijskega gradbeništva. S posebnim vozičkom , ki je nam enjen za prevoz žerjavov po cesti, se uveljavljajo n ove prednosti: žer­ jave za prevoz po cesti ni potrebno razstavljati, marveč jih transportiram o sestavljene, s čim er prihranim o mnogo časa, ki bi ga sicer izgubili pri razstavljanju pred transportom in pri ponovnem postavljanju na novem gradilišču. Razen »Pohorca 14« im ajo vsi ostali tipi žerjavov teleskopsko izvedbo stolpa, tako da je mogoče sto lp žerjava skrajšati na m inim um , s tem pa V rtljivi gradbeni stolpni žerjav »Pohorc 14« jugoslovanski razstavni paviljon, k i bo letos odprt, pred leti pa je b il dovršen tudi razstavni paviljon v Celovcu. D va velik a razstavna paviljona na Zagreb­ škem velesejm u sta tud i delo mariborske »M etalne«. V tujini je gradila »M etalna« in še gradi cem entarno v A dis Abebi, prečiščevalno postajo za plin v Durga- puru (Indija). Idejni projekti 13-nadstropne predstavniške palače, ki jo bo prav tako gradila »M etalna« na Gospodarskem razstavišču v L jubljani so že izdelani, predvideno pa je, da bo ta m oderna zgradba dovršena že prihodnje leto. V Skopju bo gradila »M etalna« v sodelovanju z dvem a drugim a podjetjem a ogromno valjarno, dolgo 650 m in široko 120 m. Približna teža jeklenih konstruk­ cij za to zgradbo je nad 8500 ton. Expandirani metal Expandirani m etal je izdelek, ki je v gradbeništvu, industriji in obrti vsestransko uporaben. Izdeluje se iz pločevine, v kateri se režejo odprtine, nakar se ploče­ vina ekspandira. Expandirani m etal je torej celota v obliki mreže. Uporaba tega proizvoda je vp liva la na konstruktivne id eje sodobnih strokovnjakov in daje nove m ožnosti za estetske in praktične rešitve in s tem odpira skoraj neom ejeno področje uporabe ne sam o v gradbeništvu, m arveč sega tudi na področje izdelave avionov, avtom obilov, različnih strojev, elektro in radio industrije, poljedelstva in obrti. »M etalna« izde­ luje expandirani m etal, toda ne bavi se z njegovo pre­ delavo v gotove izdelke, kot so zaščitne rešetke vseh vrst, plošče za ozem ljitev daljnovodnih stebrov, pre- graje, ograje, vrata, om are in drugo. V gradbeništvu je ta m aterial zelo prim eren za betonske obloge in se lahko uporablja tudi do 20-krat. Odtis m reže na beto­ nu om ogoča boljšo vezavo slojev oblog. Expandirani m etal je zelo prim eren tudi kot nosilec oblog, razna ogrodja, ograje za balkone in stopnišča ter vrsto drugih gradbenih elem entov. Ringsted Jernstberi & Maskinfabrik AG Rimaš vibracijski stroji in stiskalnice za betonske cevi Ti stroji, ki so v različn ih tip ih že v uporabi pri nekaterih vod iln ih jugoslovanskih tovarnah betonskih izdelkov, se izdelujejo v celoti v 5 različnih standardnih izdelavah. Tip 602 s produkcijsko kapaciteto za beton­ ske cevi v premeru 10—60 cm, poleg drugih betonskih izdelkov n. pr. kabelskih kosov, bo podjetje, ki to izde­ luje, R ingsted Jernstberi & M askinfabrik, Rdngsted, Danska, razstavilo na II. m ednarodnem sejm u gradbe­ n ih strojev v Ljubljani. Produkcijska področja ostalih tipov stroja se razprostirajo na betonske cevi od 150 cm premera pri dolžini 1 m — do 100 cm premera pri dol­ žini 2 m. Stroji d elajo po patentiranem Rim aš principu, ki prinaša v pogledu konstrukcije kot tudi v pogledu dela om em be vredne novosti. B etonske cevi se izdelujejo s pomočjo kom binacije visokofrekvenčnih vibracij in hi­ dravličnega pritiska. Sveže cevi dobe na ta način tako velik o trdnost, da jih n i m ogoče sam o neposredno iz­ tisn iti iz m odelov s pom očjo h idravličnega pritiska, tem več morajo cevi prenesti celo to, da jih odvažam o od stroja stoječe sam o na obroču za odlaganje; poleg vsega pa vzdrže tu d i v e lik e obrem enitve. S lika I. prikazuje sam o v lito cev 80 cm premera in izdelavo na dolžino 2 m, ki je obrem enjena z ca 360 kg, ne da bi pni tem nastala kakršnakoli deform acija. Stroj se m ontira v jam o pod n ivojem zem ljišča, kar im a šte­ v iln e prednosti. S lika II. kaže, da je m ogoče izdelovati do 2 m dolge cevi v tovarni z norm alno v iš in o stropa. B etonska cev je takrat zapustila m odel in jo bodo odpeljali s h idrav­ lično posluževanim vozičkom . N a dvigalu je v id eti v i­ seči prizem ni obroč, čisto n a desni strani slik e se vid i strešna miza. Pod betonsko cevjo je m ogoče v id eti zu­ nanji m odel in jedro (trn), k i ostaneta m ed celim pro­ cesom izdelovanja na stroju trdno montirana, s čim er je stroj pripravljen za produkcijo naslednje betonske cevi. Sam o sveže v lito cev spravim o na odlagalni pro­ stor in z uporabo Rim aš strojev tako popolnom a odpa­ dejo pri večin i dirugih strojev za izdelavo betonskih cevi znana neproduktivna deda s transportom praznih m odelov in n jihove ponovne montaže. To im a seveda za posledico rastočo produkcijo ob zm anjšanju ročnega dela. Ideal avtomati za betonske strešnike Ta stroj obstaja v dveh tipih: Ideal 100, k i bo raz­ stavljen n a sejm u, s kapaciteto ca 5000 betonskih streš­ nikov v 8 urah. N a slik i III. prikazani tip Ideal 200 im a kapaciteto ca 10.000 strešnikov v 8 urah. Ta drugi je oprem ljen z avtom atskim dovodom plošč, s čim er se doseže še večja kapaciteta, toda oba stroja delata po istem principu. Kot že im e pove, gre za avtom atične stroje, ki delajo na sledeči način: podložni m odeli se polože na drsne tirn ice (pri tipu Ideal 200 se to izvrši avtom atično) in nato pom ikajo naprej. N aprava za škropljenje z o ljem pokrije podložne m odele s tenko plastjo olja, s pom očjo posam eznih priprav se naloži plast m alte, stisne, oblikuje, barva in izgladi, nakar se končno dovršeni strešnik odreže in odvzam e s stroja ali ročno a li pa se prenese na stojalo za strjevanje s po­ m očjo transportnega traku. Izdelani betonski strešniki im ajo zelo lep v idez in kvaliteta glede na vodo nepropustnost in odpornost proti lom u je absolutno neoporečna, za kar je dokaz m ed drugim tudi dejstvo, da dajejo proizvajalci Ideal betonskih strešnikov svojim odjem alcem 50-letno ga­ rancijo za trajnost. Nekaj teh strojev d ela tudi v Jugoslaviji. N a vele­ sejm u prikazani stroji so torej preizkušeni in lahko nadalje dodamo, da sto ji za konstrukcijo dansko pod­ jetje R ingsted Jernstberi & M askinfabrik AG v Ring- stedu, ki je bilo ustanovljeno le ta 1867 in na katerega skoraj sto letne izkušnje, zbrane v službi betonske indu­ strije, se m orem o brezpogojno zanesti. Novi proizvodi preduzeća »JELŠINGRAD« Banja Luka V ibracijski nabijač tipa »VIBROM AX« Vibration! nabijač .tipa »Vibrom ax« je moderna gradjevinska m ašina za nabijanje tla u niskogradnji (ceste, nsipi, piste i dr.). Pogodan je za rad na svakom m jestu gdje se vrši nabijanje rastresitih m aterijala i u stanju je da zbije tam ponski sloj in do deb ljine 40 cm u jednom sloju. Jačina udarca iznosi 5000 kg, a kreće se naprijed i nazad. Vrlo jednostavan za rukovanje, a transportuje se na v lastitim točkovim a. T e h n i č k i p o d a c i : 1. Jačina udarca kod nabijanja — do 5000 kg; 2. Broj udaraca — vibracija — od 600—1400/min! 3. Površina ploče za nabijanje - l m 1; 4. Brzina nabijanja naprijed-nazad prema vrsti i kvalitetu tla-m aterijala — 0—8m /m in ; 5. Površinski učinak u odvisnosti od radne brzine i m aterijala — do 480m !/h; 6. Snaga D iesel m otora — 9—11 KS; 7. Težina stroja — netto — 1700 kg; 8. Težina stroja sa transportnim uređjajem — 1900 kg. COSTRUMA »GRABENTEUFEL« Če si hočete prihraniti 10 delavcev in znatne stroške, potem s i oglejte na sejm u v Ljubljani stroj »jarkovni zlodej« — »Graben teuf el« tvrdke Costruma. Ta pri­ prava za kopanje jarkov se je že obnesla v številn ih deželah sveta. Jarkovni zilodej je posebno prim eren za kopanje direnažndh in kabelskih jarkov in za kopa­ n je jarkov za p linske vode, vodovodne cevi in signalne vode. D alje se uporablja za izkop ponikovainih rež, hišnih priključkov in tem eljev, kot tudi za odvodnja­ vanje ploščadi, odvod površinske vode in za izkop robnikov. Costruma »G rabenteufel« prihaja na trg v dveh velikostih. Tip M A-2 je za globino jarka do 1,4 m in širino 10—20 cm. Stroj se lahko opremi po izbiri z bencinskim m otorjem z 9 KM ali dies ©lovim m otorjem z isto močjo. Tip L-12, ki im a isto osnovno konstrukcijo kot MA-2 je večji, robusitnejši in po svojem učinku odgovarjajoče m očnejši. Z L-12 moremo kopati jarke do globine 1,7 m in širine 10—30 cm. Stroj je oprem ljen z dieselovim m otorjem 11 KM ali bencinskim m otorjem 12 KM. Oba stroja sta sam oprevozna. Hitrost vožnje naprej in nazaj je 4,5 km /h. D elovno hitrost se da regulirati brezstopenjsko od 0 do 360 m /h , pač po strukturi tal, širini in globini jarka. Brezstopenjsko gonilo om ogoča, porini trak se m ore v eni m inuti predejati iz ene strani na drugo. N a ta način je m ožno odlagati zem ljo na desno ali na levo stran. S pomočjo prestavljive lopute na transportnem trakiu urejujem o oddaljenost odm ota­ ne zem lje od -roba jarka. Costruma »G rabenteufel« L 12 z d ieslov im m otorjem Castruma »Graben­ teufel« pri 'kopanju drenažnega jarka ši­ rine 30 cm in globine 140 cm da se delovna hitrost prilagodi vsaki kakovosti tal. Po­ gon preko k linastih jerm enov. Pri preobtežbi pričnejo le -ti drseti in opravljajo tako funkcijo drsalne spojke. N a ta način se prevelike zahteve na stroj v veliki m eri izključijo. D viganje in spuščanje kopala se vrši h idrav­ lično. Po jarkovni verig i izkopana zem lja se m eče na transportni trak, k i odm etava zem ljo na stran. Trans- Zaradi m nogostranskih, stroške zm anjšujočih m ož­ nosti uporabe, je Costruma jarkovni zlodej zelo priljub­ ljen tako n a nem škem trgu, kot tudi v inozem stvu. Cela vrsta gradbenih podjetij uporablja n e sam o en, tem več po dva a li tri tak e stroje. N ajvečji učinek dosežem o s tem i prilično lahkim i pripravam i naravno v srednje težkih in lahkih tleh , kot pesku ali barju, toda tudi v Č astnim a »-Grabenteufel« s transportnim trakom, m ontiranim na desni strani, pri kopanju jarka za vodovodne cevi širine 30 cm in globine 110 cm trdih tleh, kot n. pr. izsušen i ilovici, so dali ti stroji zelo dobre učinke. Za posebno trda tla im am o posebne, specialne zobe. Tudi kam ne do velikosti otroške glave izkoplje priprava brez nadaljnjega. N aslednje m eje pa obstojajo g lede uporabnosti stroja: 1. če sestoje tla preko 50 %> iz debelejših kamnov. Naprava sicer tu tudi še lahko dela, učinek pa pade — v takih prim erih so bili doseženi učinki 20m /h — in potrebe po popravilih naraščajo; 2. v skalah; 3. v ilovnatih in glinastih tleh, če so toliko razmo­ čena, da so podobna naravnem u m ilu ali testu. Pri vseh drugih talnih razmerah se m ore naprava uporabiti brez ugovora in doseže ve lik e učinke. Delati more celo n a pobočjih, s tem da se na eni strani pod­ lože plohi ali da se na eni strani nam esti večje zadnje kolo. Da bi d a li pravi v tis o učinkih »j ar kovnega z lo ­ deja«, navajam o nekatera poročila o uporabi: Gradbeni podjetnik, ki si je kupil pozneje še drug tak stroj, je delali pri polaganju kabla na dolžini ca 1000 m etrov n a zem ljišču, ki je sestojalo iz nasutega dro­ birja in zidne opeke. Dosegel je urne učinke 35 m z MA-2 pri širini jarka 20 cm in globini 80 cm. Nekaj kilom etrov proč je m oral stroj delati v lapom atih tleh, ki so vsebovala tudi kot pest debele kamne. Tudi to nalogo je stroj brez nadaljnjega izpolnil. Cele kam ne z obsegom 40 cm je stroj izkopal, toda izvreči jih je bilo treba nato z roko, ker niso šli skozi odprtino trans­ portnega traku. Pri tem polaganju kabla, ki je znašalo v dolžini sku­ paj 37 km, so sta la ob cesti, ob kateri je morala napra­ va delati, v razdalji ca 1,5 do 2 m drevesa in grmovje. Tla so bila preprežena s koreninam i. Tu se je pokazalo, da more jarkovni zlodej brez težav prerezati tudi kot leh t debele korenine. Drugi podjetnik nam sporoča, da je v teku nad 4 tedne dosegel povprečni dnevni učinek (8 in pol ur) 500 tekočih m etrov pri širini jarka 20 cm in globini 80 cm v lahno ilovnatem peščenem svetu. Se drug pod­ jetn ik je kopal drenažo v naplavini, prepredeni s trdim i lapornatim i plastm i, nam je pisal, da je dosegel pov­ prečne dnevne učinke 750 m pri globini jarka 80 cm in širini 20 cm. Poraba goriva znaša pri napravah, oprem ljenih z dieselovim m otorjem 1—1,51/h, pri bencinskih motor­ jih pa 1,5—2 1/h. Poraba je odvisna od kakovosti tal. Za strežbo stroja zadostuje en človek. Stroji bodo p o ­ kazani pri delu n a razstavnem prostoru tvrdke Costru- ma GMBH na gradbenem sejm u v Ljubljani. Etažni kotao PROIZVAJA FA BR IKA KOTLOVA ZRENJANIN Proizvodi OSIJEČKE TVORNICE STROJEVA - 240 I (60 dJ LJ Kada za pranje i tuširanje POLIBAN br. 10, težina cca 39 kg, zapremina 93,5 1 Đ U R O Đ A K O V I Ć TEHNIČKI PODACI Podaci motora: motor D iesel »-Torpedo, tip 522; snaga m otora 20—30 KS; broj okretaja 1000—1600°/min! potrošnja goriva 185—190 gr/K Sh. Vožnja napred — nazad: najveća brzina 6,2 km/h, srednja brzina 3,5 km /h, najm anja brzina 2 km/h. Težinski podaci: Ukupna težina 10 tona; pritisak prednjih točkova 3,5 tona; pritisak zadnjih točkova 6.5 tona. Povečana težina: Ukupna težina 12 tona; pritisak prednjih točkova 4,5 tona; pritisak zadnjih točkova 7.5 tona; prekrivanje 145 mm; najm anji polum jer kri­ v ine 2,8 m. Posebne naprave: Rijač; poljevanje točkova (valjka); električna rasvjeta za vožnju noću. TEHNIČKI PODACI Prevrtna korpa: U električnoj varenoj izvedbi iz čeličnog lim a deb ljine 5 m m pojačano sa vanjske strane presovanim rebrima. Sadržina 4 m 3. Postolje: U električnoj varenoj izvedbi iz čeličnih presovanih profila. Prednja osovina: O slonjena preko srednjeg zgloba sa dva bočna amortizera. Pogon (kardanski): D iesel m otor »Torpedo« snage m ax 60 KS kot 1600°/m:in, m jenjač sa po 4 brzine, napri­ jed i nazad, diferencijal, koji čini istovrem eno zadnji mostili trap. Gume: Prednje 7,5 X 20, zadnje 14 X 24. Brzine: Napred — 1. 2,7 km /h, 2. 5,7 km /h, 3.11 km/h, 4. 22 km/h. Nazad: 1. 2,5 km /h, 2. 4,8 km /h, 3.10 km /h, 4. 20 km /h. Ukupna težina 5,3 tone. Rađiatori tip a »Higijenik« PROIZVAJA FA BR IKA KOTLOVA ZRENJANIN Proizvodi tvornice »Ventilator« NA SAJM U GRADJEVINARSTVA Zagrebačka tvornica »Ventilator« iztožit će na S aj­ mu gradjevinarstva nekoliko strojeva specijalno na­ m ijenjenih potrebam a gradjevimske industrije. To je uz poznate ventilacione, term ičke i klim atizacione uređjaje specijaln i prenosni grijač zraka tip TG-60 na naftu, za sušenje novo podignutih zidova, boje, điviarana i s i ) . Prednost oviog aparata, koji tvor­ nica proizvodi u tri tipa sastoji se u tom e što kao goniivo troši kalko p linsko tako i razna tožna ulja, pa čak i otpadna m aziva ulje. Tvornica će iz ložiti i svoj novi proizvod, parapetni grijač »TERMO VENT« za grijanje i ventilaciju m anjih proBitortija, kao što su' uredi, bolnice, škole, hoteli d si. »TERMOVENT« se izradjuje po licenci švedske firm e »Svenska HäkJtfafordken«, a prva serija b it će puštena u prodaju krajem ove godine. Orlijentaciona cijena ovog aparata- iznosi 165.000 dinara. Na štandu »V entilatora« bit će i specija ln i v en ti­ lator, kao elem ent sušare za opeiku što je izradjuje ova tvornica. Novi proizvodi montažnega podjetja »CEVOVOD« - Maribor TERMOGEN u seriji žbuke, za zagrijavanje prostora za rad, za održava­ nje građjevinskog m aterijala u upotrebivom stanju, kao što su pijesak i šljunak pri gradnjama, u vrijem e kada takav m aterijal lako zam rzava i si. N adalje, na štandu će se m oći v id jeti popularni aparat »TER­ MOGEN« za grijanje i ventilaciju velik ih prostorija (tvorničkih hala, garaža, skladišta, koncertnih i kino N ovi proizvodi, k i jih razstavlja podjetje »Cevo­ vod« iz Maribora, bodo gotovo zanim ali obiskovalce sejm a. Predvsem hišna črpalčna naprava HIDRO- NAP, popolnom a avtom atizirana, ki služi za oskrbo­ vanje s tekočo vodo zgradb, šol, am bulant, obrtnih delavn ic, in km etijsk ih gospodarstev. Posebno je pri­ poročljiva za večnadstropne zgradbe, kjer je pre­ m ajhen pritisk m estnega vodovoda. Parapetni grijač TERMOVENT, sistem »svenska Fläktfabriken« K ontinuirana oskrba z vodo, m inim alno n ihanje pritiska z vodo, enostavna montaža, m inim alna po­ raba električne energije in enostavno upravljanje so odlike HIDRONAPA. Sedaj proizvajajo Hidronape v velikosti 100 1, 150 1 in 300 1. V oziček za transport vreč in zabojev st. 0350 je trikolesni voziček, izdelan iz šivn ih cev i v varjeni izvedbi n a treh kolesih, obloženih s polno gumo na krogljičndh ležajih. V norm alnem položaju je ogrodje nagnjeno za 30°, lahko pa prem ikam o vertikalno za 200 mm in s tem sprem enim o naklon. V elikost od­ govarja za prevoz 5 zabojev za sadje. Trikolesni voziček za prevoz prem oga št. 0200 služi za prevoz črnega prem oga Orehovca za na­ laganje Trika kotlov. S strani im a odprtino za praz- nenje, k i se zapira in odpira s posebnim vzvodom . Z vozičkom je m ožno enkrat prepeljati 120 kg pre­ moga. D vokolesni voziček za prem og št. 0250 im a odpr­ tino za praznenie spodaj. Odprtina se poševno steka v lijak za loputo, ki jo lahko odpiram o in zapiram o s posebnim vzvodom . K olesa so na drsnih ležajih , ki jih m ažem o z o ljem preko m azalic. Z vozičkom je možno prepeljati enkrat 120 kg premoga. Štirikolesni voziček za prevoz ogorkov št. 0300. V elikost platoja odgovarja za 4 pocinkane/ posode tipa »Trika«. Zadnji kolesi sta g ib ljiv i za 380°, da lahko obračam o na zavojih. S tern vozičkom lahko preva­ žam o tudi razne druge posode m m aterial ter so posebno pripravni za skladišča. H idrantne om arice proizvajajo v dveh izvedbah. P. 0 . 2" — podom etne in N. 0 . 2" — nadom etne. D im enzije odgovarjajo DIN predpisom . Oprema v om arici: dotočni prehodni MS ven til 2", n a boben, ki je g ib ljivo m ontiran v om arici, je navita konop­ ljen a cev 2" dolžine 15 metrov. Na sam ih vratih je pritrjen dolgi C ročnik. Med ročnikom in cevjo je ■zveza s C spojkam i 2". Om arica je zunaj in znotraj lično pleskana. Podjetje »Cevovod« dostavlja na zahtevo kupcev prospekte in ponudbe. Zahtevajte strokovne nasvete! Societa’ italiana macchine edili stradali agricole deli’ Ing. C. Domenighetti & C. Tvrdka D om enighetti iz M ilana (Italija), ki je že dolgo znana tudi v Jugoslaviji kot najboljši proizvajalec gradbenih in cestnih strojev se je končno v zadnji dobi specializirala za konstrukcijo in tehn ično izvedbo novih najm odernejših strojev. M ed drugim je dosegla povsod največji uspeh s postrojenjem za pripravo beto­ na »Superm obili« s tipi »300« in »500« z m ešalcem betona s kapaciteto 300 in 500 1 prem ešanega materiala. V eno, enotno skupino so b ili pri tem postrojenju združeni najboljši m ešalec betona s protism em im ho­ dom, perfektni težinski dozator za gram oz in cement, silos za cem ent, dober donosilec m ateriala in voziček za prevoz vseh teh naprav; že na prvi pogled je m ogoče A vtom atična stržna zajem alka »SIM ESA« tip »FREC- CIA«. — Pogon naprej in nazaj j e izveden popolnom a avtom atično. — D elavec m ora sam o prestaviti ročico zajem alke na nov odsek dela, ko je eden izčrpan. opaziti sam e izpopoln itve v prim eri z znanim i obsto­ ječim i konstrukcijam i. D oseženi uspeh kaže, da predstavljajo tako izpopol­ njeni novi stroji na področju izdelovanja m alte v res» nicd v e lik korak naprej in , da je b ila izpolnjena velika praznina na področju naprav te vrste. Prva velika prednost, k i se nam nudi, je dejstvo, da je izdelano prenosno postrojenje s skrajno gibljivostjo. Druga velika njena prednost je ta, da so b ili na najm anjšem prostoru združeni, n e da bi se m edsebojno ovirali, v si neobhodno potrebni e lem enti za produkcijo perfektno dozirane m alte, in da so Instalacijski stroški znižani praktično na nič. Posebno važna prednost, 'ki jo tudi predstavlja iz ­ redna gib ljivost »Superm obilita« te naprave (prednost, ki jo napravlja najbolj prim erno za v sa cestna in indu­ strijska dela), je tudi okolnost, da razpolagam o s kom ­ paktno enoto, ki potrebuje zelo m alo prostora in ki im a na uro zelo velik učinek. V se to je dovedlo štev ilna podjetja (ki gradijo tudi v m estni tesnobi) do tega, da so s i nabavila te stroje, ki jih uporabljajo postavljene na cestne hodnike in druga tesna m esta, nam esto starih sistem ov, ki so za­ htevali izkopane jarke, postavljanje zidanih stebrov in druga dela, ki so pozneje brez koristi. Razpored in grupiranje raznih delov te naprave za betoniranje »Superm obili Sim esa« so b ili predm et dol­ gih prem išljevanj in poskusov ter so zaščiteni z vrsto patentov, ki j i zagotavljajo edinstvenost. D elovanje te naprave je norm alno sem iavtom atično; more pa postati z dopolnilno oprem o, s sistem om dozi­ ranja in čisto krožnim delom popolnom a avtom atično. Oskrba z gramozom se običajno vrši z donašaicem kla- ljarjih D om enighetti — Sim.esa, so stvar originalnih pa­ tentov ing. Domendghettiija, ki so razširjeni po vsem svetu. Zdi se nam prim erno opozoriti, na velikanske preda­ nosti popolnom a pneum atičnega obešanja uporabljene­ ga pri vibracijsk ih valjarjih Sim esa v prim erjavi s tra- dicionailnimi sistem i gum astih vložkov, ki absorbirajo m nogo energije vibratorja, ne glede na to kaki obrem e­ n itv i so pri delu podvrženi (trenju, upogibanju, priti­ sku itd.), ki se sprem inja v toploto, ta pa gum o vulkani- zira, ki s tem izgublja elasticiteto in postane krhka. Naprava za betoniranje »SIMESA« tip »SUPERMOBI­ LE 500 + A« (z aparaturo za polnjenje avtobetonerja). Naprava, ki je nam eščena na pnevm atičnih kolesih, vsebuje vse potrebne prvine za proizvajanje popolne betonske m ešanice z dodajanjem teže vseh prvin, k i jo sestavljajo, v števši cem ent in vodo. Sam ovozni tresoč valjar »SIMESA« tip RVS = 25 TA (Tandem) lastne teže 6 ton, s patentiranim i, popolnom a pnevm atičnim i elastičn im i vzm etm i. — Moč motorja 32 HP. — Skupni učinek ustreza statičnem u valjarju 25—30 ton. V lečn i tresoč valjar »SIM ESA« tip RVT — 100, lastne teže 6 ton, s patentnim i, popolnom a pnevm atičnim i e la ­ stičnim i vzm etm i. Moč m otorja 60 HP. Lom a li onesposabljanje teh vložkov izzove potrebo po ustavitvi stroja, potrebo po dolgih popravilih, v isoke stroške za nadom estilo poškodovanih vložkov, stroške za event, škodo, nastalo na motorju a li ogrodju stroja zaradi vibracij n e več am ortiziranega valjarja. Pneum atično obešanje, ki ga uporablja tvrdka Sir mesa, izkorišča seveda prožnost zraka, k i se kompri­ m ira in dekom prim ira, praktična posledica tega je m i­ n im alno razprševamje top lote in s tem vibracijske energije. Tvrdka Domdnighetti — Sim esa konstruira vibrator- ske va ljarje z la stn o težo 1—6 1 in m očjo 6—32 KM in sičnega tipa toda z n ajv išjim randmajem; po naplačilu pa jo je m ogoče z ve lik o koristjo nadom estiti z novo avtom atično zajem alko izdelano od Sim ese, im enovana »Ereccia«, ki nam prihrani enega delavca, ker je treba »Frecoio« sam o spustiti v pogon (s pomočjo električne telekom ande) nakar sam a opravlja potrebna gibanja »tja in nazaj« za prenašanje in dviganje gramoza, do­ kler kup ni porabljen. P o tem delu m ora upravljavec samb prem akniti »Freceio« visečo na ram enu na drug kup in delo se nadaljuje. Postrojenje za betoniranje »Supermobili Sim esa« lahko oprem im o tu d i z dopoln ilno aparaturo (ki obsega podaljšanje vm esnega ram ena iin sprejem nega silosa) za istočasno oskrbo »autobetoniere« (Supermofoile 500 + A). Tvrdka D om enighetti — Sim esa se je poleg tega afir­ m irala v svetu s konstrukcijo vibracijskih valjarjev, sam ohodnih in v lečn ih , k i so popolnom a pneum atično obešeni, kar izk ljučuje v sak o vibriranje ogrodja in mo­ torja. Ta sistem popolnom a pneum atičnega obešenja in am ortizacije, k i je uporabljen pri vibracijskih va- vlečne vibracijske va ljarje z lastno težo 3,5—6 1 in močjo 32-60 KM. Razen zgoraj naštetih strojev izdeluje Domdnd- ghetffl — S im esa še celo vrsto gradbenih in cestnih stro­ jev kot stab ilna in prevozna postrojenja za betoniranje, postrojenja za izdelavo b itum inoznih m ešanic, škropil­ nice za em ulzije in bitum en, vibracijske fin išerje za rasprostiranje bitum inoznih in cem entnih m ešanic, po­ zitivne m ešalce (ki nadom eščajo betonske miešalce), ko­ palce kanalov (ekskavatorje), k tem u še genialno zam iš­ ljen in učinkovit drobilec, im enovan »-Erantumixer-«, ki drobi in m eša na kraju sam em in v enem hodu naj­ različnejše m ateriale, tudi v debelih kosih, ki jih najde na svoji poti. Ta sistem izloča draga d ela — transport, sejanje in razbijanje m ateriala, M ga potrebujem o na cesti v gradnji. Naj pride m aterial iz kopov a li iz rek, ko pride enkrat iz stroja »Frantumlixer« je ves enako prem ešan in pripravljen za zb ijanje ali za začetno prevleko. Prihranek na izdatkih in ročnem dedu dose­ žen s pom očjo stroja »Frantum ixar« in učinek na uro, napravljajo iz tega stroja elem ent, k i je potreben za vsako večje podjetje pri gradnji cest. »BOSANKA« - tvornica drvenih ploča, Blažuj kod Sarajeva p r o i z v o d i : bukove parene i neparene šperploče, lesonit, tvrde ploče, sv e vrste p lem enitih furnira i to: orahov, javorov, jasenov, hrastov, trešnjev, kruškov, brijestov. Zatim egzotične furnire: m ahagonij, macore, ocum e i t. d. kao i bukov parani i neparani furnir. N adalje »-Bosanka-« proizvodi šperploče specijalne izra­ de za građjevinarstvo, šperploče za livn ice, furnirane šperploče, specija lne sam tex-ploče, perforirane lesonit ploče i perforiraine šperploče. Zatim am balažu od buko­ vog ljuštenog furnira po JU S-u za sv e vrste voča i . povrća. »•Bosanka« je ove godine uzela učešće na m eđju- narodnoj izložbi gradjevinarstva u Ljubljani, te će tom prilikom sv im zainteresiranim za sv e izložene exponate dati potrebna obaveštenja kao i cijene. Lesno industrijsko podjetje Slovenske Konjice Na gradbeni razstavi v Ljubljani sodelujem o z raz­ stavo gradbenega pohištva: 1. Trodelno dvojno okno: notranje m ere 1860 X 1224 m ilim etrov, izdelano iz lesa sm reka-jelka. Podboj je izdelan v n eto debelini 21 m m in širin i 160 mm. Od notranje in zunanje strani je ojačan z okvirnim pod­ bojem debeline 42 mim na katerem so m ontirana oken­ ska krila. Okna izdelujem o z om aricam i za rolo ter m onti­ rano roleto, z om arico za platneno zaveso a li brez omarice. 2. Štiridelno dvojno okno: im a notranjo m ero 2460 X X 1224 mm, izdelano enako kot tridelno okno. 3. Balkonsko okno z vrati: im a notranjo mero 1193 X 1224 mm, vrata 810 X 1985 mm, vse izdelano iz lesa sm reka-jelka. Podboj okna in vrat je v neto debe­ lin i 21 m m in širine 160 mm. Obojestransko ojačan z okenskim -podbojem debeline 42 m m na katerem so m ontirana krila. Okno se izdeluje dvodelno na lev i a li desni strani vrat z om arico za rolo, platneno zaveso, ali brez omarice. 4. Vhodna vrata — vezana: notranje m ere 810 X 1985 m ilim etrov, izdelane so v m režasti konstrukciji. Podboj je debeline 32 mm: in širok 160 mm, ojačan na zunanji strani z letvam i. 5. Vrata s polovično zasteklitvijo: notranje mere 810 X 1985 mm, izd elan e v m režasti konstrukciji. Pod­ boj je debeline 180 m m , s poln ili iz lesonitnih plošč. 6. Sobna vrata z enim polnilom: notranje mere 810 X 1985 mm, im ajo eno poln ilo iz lesonita. Podboj im a debelino 32 m m in širino ISO mm . V P - I - 350 PROIZVAJA LJEVAONICA ZELJEZA D ARU VA R »BELT« - Belokranjska železolivama in strojna tovarna, Črnomelj B elt proizvaja poleg drugih tudi gradbene stroje in sicer malitne m ešalce, krožne žage, japaner vozičke in po licenci znane ita lijanske firm e Rosacometta vibra­ cijske stiskaln ice tipa V 6 in V 6-duplex, ki služijo za izdelavo cem entnih zidakov različnih oblik. Vihro stiskaln ica služi za izdelavo betonskih zida­ kov in delu je n a principu vertikalnega vibriranja in stiskanja. N jena zm ogljivost je ca 3000 zidakov v osm ih urah. Na stiskaln ici V 6 lahko izdelujem o zidake dim en­ zije 30 X 40 X 20 cm različnih oblik, kar dosežem o z izm enjavo kalupa. O prem ljena je z dvem a elektro­ motorjema jakosti 2,2 in 2,25 KM. Stiskalnica V 6-duplex je izpeljanka stroja V 6. D e­ luje na istem principu, je pa večja in iboij ekonomična, ker izdeluje dva zidaka istočasno. Opremljena je z e lek ­ trom otorjema 2,25 in 2,5 KM. K alup se polni skozi silos, ki je na vrhu stroja a li s pretoucno posodo ob strani. Uporabljanje in vzdrževanje stroja je enostavno [n varno. Maltni m ešalec tipa MM 6 je zelo enostavne kon­ strukcije. Poganja ga elektrom otor jakosti 2,5 KW preko dveh zobnikov in ploščatega jerm ena. M ešalec je po­ kretan ker je na kolesih in ekonomičen, kar dokazuje nizka priključna m oč in velik a kapaciteta, 6 m 3 m alte na uro. Električna krožna žaga je prim erna za uporabo na gradiliščih, predvsem za vzdolžno in prečno rezanje desk. Elektromotor, jakosti 5,2 KW s katerim je oprem ­ ljena, se lahko posredno uporablja tudi za pogon drugih strojev. V sestransko uporabni japaner vozički s prostornino 180 litrov se posebno dohro obnesejo v gradbeništvu za prevoz betona, m alte, peska in podobno. N jihov tek je lahek in m iren, ker tečejo po gum ijastih kolesih, ki so oležajčena s krogljičnimd ležaji. - V 6 - - V 6 - DUPLEX »SAMOBORKA« industrija građevnog materijala Samobor 1. Fasadne žbuke: a) špricana »Hirofa-«, b) strugana »Terabona«. 2. B loketi betonski: 36 X 30 X 24 cm za nosive zido­ ve 32 kg; — 36 X 25 X 24 cm za nosive zidove 29 kg; 49 X 12,5 X 24 cm za pregradne zidove 25 kg. 3. Crijep betonski: siv i 22 X 38 cm 2,2 kg/kom , u boji. 4. C ijevi betonske: 0 10—100 cm, okrugle sa i bez ležaja; drenažne okrugle 0 10—30 cm; jajo lik e sa leža­ jem 0 30-45, 40 -60 , 50-75 i 60 -90 cm. 5. K am ena zrnca za teraco radove: bijela, om a, crvena — 2, 3, 5, 7, i 9 mm. 6. D olom itni pijesak: 1, 2, 3, 5, 7 i 9 mm. 7. D olom itno i kalcitno brašno: 0—1,5 m m naročito povoljno za kem ijsku industriju. Savezna gradjevinska komora - Beograd BEOGRAD, Božidara Adžiie 21, telefon 43-592, 43-661, 43-550 obsega dejavnosti in včlanjuje gradbena podjetja, podjetja za gradbeno-montažna in gradbeno zaključna dela, projektantske organizacije, podjetja industrije gradbenega materiala ter Zavode za raziskavo materialov in gradbenih konstrukcij v FLRJ. Posluje neposredno ter preko sledečih zveznih svetov in ustanov: SAVET ZA VISOKOGRADNJE, BEOGRAD BEOGRAD, Vuka Karadžića 6/1, telefon 23-590, 26-932 SAVET ZA NISKOGRADNJE, BEOGRAD BEOGRAD, Vuka Karadžića 6/1, telefon 23-590, 26-932 SAVET INDUSTRIJE GRADJEVINSKOG MATERIJALA, BEOGRAD BEOGRAD, B ulevar revolucije 84, telefon 43-330, 43-376 CENTAR ZA UNAPREDJENJE GRADJEVINARSTVA, BEOGRAD BEOGRAD, Božidara A džije 21, telefon 43-592, 43-661 CENTAR ZA UNAPREDJENJE GRADJEVINSKOG MATERIALA, NOVI SAD NOVI SAD, Zmaj Jovina 12, te lefon 27-74 SAVEZNI CENTAR ZA OSPOSOBLJAVANJE INSTRUKTORA U GRADJEVINARSTVU LJU B L JA N A , T itova cesta 98, telefon 30-219 BIRO ZA GRADJEVINARSTVO NR SRBIJE, BEOGRAD BEOGRAD, Srem ska ul. 6, telefon 23-106, 31-137 BIRO ZA GRADJEVINARSTVO NR HRVATSKE, ZAGREB ZAGREB, Prilaz JN A 30/1, telefon 34-126 BIRO GRADBENIŠTVA SLOVENIJE, LJUBLJANA LJU B L JA N A , T itova c. 25, te lefon 31-287, 32-377 BIRO ZA GRADJEVINARSTVO NR BiH, SARAJEVO SARAJEVO, Dobrovoljačka 34 a, telefon 43-35 BIRO ZA GRADEŽNIŠTVO NR MAKEDONIJA, SKOPJE SKOPJE, U l. Vasilj G lavinov 31, te lefon 23-79, 36-77 BIRO ZA GRADJEVINARSTVO NR CRNE GORE, TITOGRAD TITOGRAD, Vuka Djurovića 1, telefon 33-36 H > t <■'; t -Savel visoKogradnle-Beograd f * -iv •i BEOGKAD, Vuka Karadžića 6/1, te lefon 23-590, 26-932 / - včlanjuje gradbena podjetja, podjetja za gradbeno-montažna in gradbeno-zaključna dela ter projektantske organizacije za visoke gradnje. SSUGt niskogradnje-Beograd BEOGRAD, Vuka Karadžića 6/1, te lefon 23-590, 26-932 včlanjuje gradbena podjetja, podjetja za gradbeno-montažna dela in projektantske organizacije za nizke gradnje. gpadleuinskog materiiaia- Beograd BEOGRAD, Bulevar revolucije 84, telefon 43-330, 43-376 včlanjuje vsa podjetja industrije gradbenega materiala in industrije cementa. FABRIKA KOTLOVA I RADIJATORA Z R E N J A N I N Osnovana 1932 godine G eneralno rekonstruisana, proširena i m ehanizovana 1958—1959 godine P r o i z v o d i : L ivene radijatore tipa »Higijenik« H-900/II 0,39 m 2 ogrevne površine H-720/II 0,31 m2 ogrevne površine H-680/II 0,30 m 2 ogrevne površine H-610/II 0,27 m 2 ogrevne površine H-550/II 0,24 m2 ogrevne površine H-45Ö/II 0,20 ms ogrevne površine H-900/I 0,31 m 2 ogrevne površine H-680/I 0,22 m 2 ogrevne površine H-610/I 0,20 m 2 ogrevne površine L ivene n iskotlačne kotlove za centralno grej an je tipova: »Neovulkan« III — od 22,4 m 2 do 48,5 m 2 ogrevne površine »Neovulkan« I — od 6,0 m 2 do 18,5 m 2 ogrevne površine »Etaže« I i II - od 1,1 m 2 do 3,7 m 2 ogrevne površine U priprem i su: L iveni radijatori tip a »Gracioza« Liveni panelni radijatori L iveni kotlovi za tečna goriva Investitori!, Projektanti!, M onteri — izvo- djači radova!, K ućni saveti!, S tanbene za­ jednice i korisnici naših uredjaja posetite naš Štand na M edjunarođnoj izložbi gradje- vinarstva u Ljubljani, ELEKTROPROJEKT LJUBLJANA, HAJDRIHOVA 2/IH projektira v se vrste visokih, nizkih in vod­ n ih zgradb z vsem i preddeli, geodetskim i izm eram i, vodnogospodarskim i osnovam i in osnovnim i projekti. Projektira naprave in in sta lacije jakega ter šibkega toka, vse vrsjte strojn ih naprav za energetske in industrijske svrhe ter v se cevne instala­ cije. — Izdeluje investic ijske programe ter opravlja gradbeno-, elektro-tehnično in strojno-posvetovalne posle. LESNO-INDUSTRIJSKO PODJETJE Izdeluje v se standardne d im enzije in po želji kupcev z m aksim alnim i di­ m enzijam i v iš in e 2,48 m, širine 1,10 m in debeline 38 m m Podboji se izdelujejo v širinah 8, 10 in 15 cm Širina podbojev zavisi od debeline zidov Funkcionalnost zajam čena CEVOVOD MONTAŽNO PODJETJE M A R I B O R , KOŠAKI 50 telefon 28-64, 22-52 — brzojav: Cevovod Maribor priporoča kvalitetno izvedbo vodovodnih in plinskih instalacij, centralnih kurjav, sanitarij in klim atskih naprav. D obavljam o in m ontiram o kom pletne kotlovnice in opremo. D obavljam o transportna sredstva za kotlovnice in skladišča. Priporočam o naše hidrantne omarice. Projektiram o insta lacije hladne in tople vode ter centralne kurjave. N aš novi proizvod HIDRONAP je popolnom a avtom atizirana hišna črpalčna naprava oprem ljena s centrifugaln im i črpalč- n im i agregati E lektrokovine Maribor. Z ahtevajte prospekte in ponudbe od našega kom ercialnega sektorja. NOVI CENTRIFUGALNI CRPALCNI AGREGATI ELEKTROKOVINE s kapacitetam i od 20 do 350 litrov vode v m inuti pri tlačnih v išinah do 85 metrov so zaradi svoje tehniško dognane kon­ strukcije, kvalitetne izdelave in zaradi enostavnega posluže- van ja uspešno vzdržali preizkušnjo in se uveljav ili v neštetih obratih Jugoslavije, Evrope in v prekomorskih deželah. O prem ljeni so z enofaznim a li trofaznim m otorjem . Zato uporabljajo za oskrbovanje s tekočo vodo NOVI CENTRIFUGALNI CRPALCNI AGREGAT ELEKTROKOVINE zlasti na gradbiščih, stanovanjskih naseljih , šolah, raznih ustanovah in na km etijskih gospodarstvih. Z ahtevajte obširne prospekte, strokovne nasvete in ponudbe v krajevnih trgovinah s tehniškim m aterialom , pri naših predstavništvih ali v tovarni. ELEKTROKOVINA MARIBOR, Slovenija, Jugoslavija, Vodovodna 30, te lefon 40-21 — teleprinter 033-31 — poštni predal 75 „PROJEKT - NIZKE ZGRADBE LJUBLJANA , PARM OVA 33/III Telefon 32-029 Izvršuje projektne naloge za: ceste, m ostove, vodovode, kana­ lizacije , hidrocentrale, m elioracije, regulacije, pristaniške zgradbe, visoke zgradbe vodnogospodarske osnove. (p W u w i j u , URBANISTIČNI NACRTI ZAZIDALNI NACRTI ARHITEKTURA CESTE, KANALIZACIJA INSTALACIJE STATIK A KAL KULACIJE BELT Belokranjska železolivarna in strojna tovarna ČRNOMELJ v p r o i z v a j a : — m altne m ešalce — krožne žage — japaner vozičke — vibracijske stiskaln ice po licenci ita lijanske firm e Rosacom etta PROSIMO, PRECITAJTE TUDI KRATKI TEHNIČNI OPIS STROJEV V POSEBNEM Čl a n k u ; D A L I T LJEVAONICA ŽELJEZA I TVORNICA STROJEVA D A R U V A R IZRAĐUJE SVE VRSTE STROJEVA I U REĐAJA ZA PROIZVODNJU SVIH VRSTA OPEKA I CRIJEPA B agere kabličare, kružne i sandučaste dodavače, dvoosovinske m ješalice, m linove za zem lju, 800—1000 0 transportere pločaste, pužne preše promjera 350 i 450, vakuum preše prom jera 350, 400 i 450, revolver preše, ručne i autom atske transportne uređaje, aparate za loženje peći »Sir«, vakuum pumpe, prečistače gline, transportna kolica. PROJEKT LJUBLJANA PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE LJUBLJANA, Hajdrihova 21 a Telefon 20-900 PROJEKTIRA NIZKE IN VISOKE STAVBE TER JE SPECIALIZI­ RANO ZA VSE Šp o r t n e n a p r a v e . l e u n i k a M ONTAŽNO-INDUSTRIJSKO PODJETJE ZA IZOLACIJE LJUBLJANA Poljanska 77 telefon: 31-770, telegram i: »Termika«, Ljubljana MONTIRA — toplotne izo lacije industrijsk ih naprav, ladij, vagonov, avtom obilov, ogrevalnih naprav — akustične izolacije na ladjah, gradbenih objektih in v industriji, izolacije za ladijske in industrijske h lad iln ice PROIZVAJA — izolacijsk i file in razne izdelke iz m ineralne volne PROJEKTIRA — ladijske h ladiln ice in druge specifične izo­ lacijske konstrukcije in elem ente LICENCE — brizgani »Limpet« azbest za izo lacijske om ete — »Miiinikay« naprave za dehidriranje izolacije v hladilnicah »TERMIKA« redno sodeluje z raznim i specializiranim i pod­ jetji v Evropi in je v stanju vsa dela te stroke izvajati kvalitetno in z garancijami! OBVESTILO »TERMIKE« POTROŠNIKOM IZOLACIJSKEGA MATERIALA U speli sm o b istveno izboljšati kvaliteto naše m ineralne volne, ki je sedaj lažja, finejša in im a minimalno' kroglic. K valiteta toplotno izolacijsk ih m aterialov se izraža predvsem v pro- storninski teži, od katere je direktno odvisna toplotna vodljivost: čim m anjša je prostorninska teža, tem m anjša je toplotna vodljivost, ozirom a večji je izolacijsk i efekt. Po m eritvah našega laboratorija je rezultat sledeč: prostorndnska teža pred izboljšavo — 140 kg/m 3 prostonninska teža sedaj — 100 kg/m 3. Težo ugotavljam o po kriterijih inštitutov, ki uradno kontrolirajo to­ plotno vod ljivost izolacijsk ih m aterialov In sicer pod obtežbo odrejene količine m ineralne volne, ki jo izpostavim o pritisku 100 fcg/m2 a li 1 kg/dm 2. S tem je 'kvaliteta in efektivnost m ineralne volne povečana za ca 30 °/o. Iz m ineralne vo ln e izdelujem o: — izolacijske filce v debelinah 3—8 cm, širine 0,5 m, dolžine 2 m — izolacijske vrvi, prem er 6—20 m m , v zvitk ih 25—58 m — mineralno volno v velik ih papirnatih vrečah, vseb ina 0,1 m3 — izolacijske blazine raznih vrst — po naročilih Zahtevajte cenike! Za večje dobave popusti po posebnih dogovorih. SPECIALNA TOVARNA TEŽKE INVESTICIJSKE OPREME izdeluje za gradbeništvo več tipov vrtljivih stolpnih žerjavov: »Pohorc 14«, »Pohorc 25«, »LM25A-30«, »LM 45 A-55« »LM56A-72«. Visoke gradnje — industrijske, skladiščne, razstavne in športne hale, skeletne zgradbe, vse vrste peronov, garaže, remize, depoje, hangarje, strešne konstrukcije, nadsvetlob- nike, podeste, žerjavne proge, stebre za daljnovode, žičnice, radijske poste itd. EXPA ND IRA N I METAL METALNA TOVARNA KONSTRUKCIJ, STROJNIH NAPRAV, POLJEDELSKIH STROJEV IN LIVARNA MARIBOR GRADBINCI! IZPOPOLNITE SI SVOJE STROKOVNO ZNANJE IN OBIŠČITE PARIZ! STROKOVNE ORGANIZACIJE IN GRADBENA POD­ JETJA - VABIMO VAS K SODELOVANJU, DA OMO­ GOČITE s v o j e m u Čl a n s t v u o g l e d t e n a j v e C- JE GRADBENE PRIREDITVE V LETU 1962. POTOVANJE Z AVTOBUSI IN VLAKOM PREKO BE­ NETK, VERONE, M ILANA, LAUSANNE, ŽENEVE DO PARIZA BO ORGANIZIRALO PODJETJE KOMPAS LJUBLJANA. lY M IER A LIN IP EX MADŽARSKO ZUNANJETRGOVINSKO PODJETJE ZA OLJA IN RUDNINE BUDAPEST, VI. NEPKOZTARSASAG UTJA 64 Telefon: 316-720 Pošta: Budapest, 62. Poštni predal 130 Telegram i: M INERALIM PEX BUD APEST Polex: 445 PROIZVODI MINERALNIH OLJ PROIZVODI RUDNIN n. pr. BENTONIT BOKSIT PERLIT V KOSIH MLETI PERLIT KREMENČEV PESEK DOLOMITNA MOKA V OGNJU OBSTOJNI PROIZVODI: MAGNEZITNI ZIDAKI ~ KROMMAGNEZITNI ZIDAKI ~ MA- GNEZITKROM ZIDAKI ~ KORVISIT - ELEKTRIČNO TOPLJENE VLITE KORUNDNE OBLOGE ~ PIROKOR - OKSIDNA KERA­ MIČNA GRADIVA PODJETJE MESTNA KANALIZACIJA Elektrarna Trbovlje L J U B L J A N A s svojim obratom TOVARNA ZIDAKOV P R O J E K T I R A proizvaja zidake iz elektrofiltrskega pepela. G R A D I V Z D R Ž U J E Format: 25 X 25 X 14 ali 4,67 NF Format: 28, 5X18, 5, 5 X1 8 , 5 ali 4,20 NF KANALIZACIJSKO OMREŽJE TER N A ­ PRAVE ZA ČIŠČENJE ODPADNE VODE IZ NASELIJ IN INDUSTRIJE. Za naročila in inform acije se obračajte na naslov: Elektrarna Trbovlje obrat Tovarna zidakov. TRGOVSKO, UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE Z ŽELEZNINO, TEHNIČNIM IN GRADBENIM MATERIALOM » M E T A L K A « LJUBLJANA Izdelki črne in barvne m etalurgije. — V se vrste tehničnega, pom ožnega in gradbenega m ateriala. — Stroji in rezervni deli. Direkcija: uvoz — izvoz: T itova 24, telefon 23-484 do 87, te lex: 03-119 Dom ači trg: T itova 33, telefon 31-585 do 87 P redstavn ištva: Beograd, Študentski trg 11/1, telefon 24-294, te lex: 01-278 Zagreb, D raškovičeva ul. 35, te lefon 39-449 in 37-543 Opatija, P ionirski prolaz br. 1, telefon 35-34 Sarajevo, Obala 2/II, te lefon 26-656 IBSSp ŜS» Sssmansaaj .Center naselja STaNövanja ' * * * * MEJA STAN,-CONE 4 Z * Ž E L E Z N ld f - ■i»nr- Obstoječe ceste predVid, nove ceste r s o ja m v N i aTe u s u u Su a n a 1 > jn m JARŽE-Koutevo - ,,'•RtiMmji j .m r ■ reejN I UREOitvEMI-NA?» i $rtv v 451 - l'MEftiu» : - 2 000 - . >xp 65Ä5• I WWSacrAW« !NG AW.ÖUSÄNPET|K.,;,} -StmtMCi iNGARH.UuRE&i* INV * I pssowqau D. MARTiNEC &£ j. OAnwt NOVEMBER 15GO Količevo G o n ty e A»,« * / „ • . » • B v m ' * * J * % * „ S * Ä 3Qrr>t& PROJEKTIVNI ATELJE LJUBLJANA i z d e l u j e : urbanistične projekte (regionalne, krajevne in zazi­ dalne projekte) — projekte splošne arhitekture — specialne projekte za m lekarne — projekte za cestna om režja — projekte kanalizacije za naselja — projekte za vodovode — statiko za v se vrste konstrukcij visokih dn n izkih gradenj SEDEŽ PODJETJA JE LJUBLJANA, CANKARJEVA 18-IV Telefon: 21-316 POLJSKA DRUŽBA ZA EXPORT IN IMPORT STROJEV D. Z O. Z. WARSZAWA CZACKIEGO 7/9 TELEGRAF POLIM EX W ARSZAW A TELEFON 6-94-91 TELETYPE 10-250 PRIPOROČA ŠIROKO IZBIRO GRADBENIH STROJEV: gradbene žerjave, dvigalce, škripce, vzvode itd. ~ kopalnike ~ betonske mešalce in stroje za malto ~ m ešalce z istosmerniim in nasprotno sm ernim m ešanjem ~ agregate za om etavanje ~ črpalke za m alto ~ vibratorje in v ibracijske m ize itd. ~ stroje za keramične izdelke ~ opekarske sti­ skaln ice ~ sekače za opeko ~ m ešalce za glino ~ strojne hidravlične nakladalce ~ razno gradbeno orodje ~ m ehanične noge ~ stroje za kriv­ ljenje betonskega jek la ~ g lad iln ike za pode in terazzo tlalke ~ strugala za parket ~ stroje za predelavo rudnin ~ drobilce ~ krogelne cevne m line in poljske ter cestne gradbene stroje, za katere je » P O L I M E i X « edini izvoznik in dobavitelj. Stroji POLIMEX so preizkušeni za najtežje pogoje izrabe učinka. Stroji POLIMEX v celoti zadovoljujejo številne odjemalce v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki. SODOBNA KONSTRUKCIJA! SOLIDNA IZDELAVA! VISOKA STORILNOST! ZATO IZBIRAJTE LE »POLIMEX« STROJE S P L O Š N O G R A D B E N O P O D J E T J E ŠUMIJI CISTI Direkcija LJUBLJANA, TITOVA 44 Prevzema in izvršuje vsa gradbena dela na objektih visoke in nizke gradnje. Specializirano podjetje za gradnjo cest z raznimi sistemi vozišč, predorov ter za asfaltna dela. Lastna mehanizacija z obrati za popravilo in izdelavo gradbenih strojev, lastni projektivni biro. Dobava kamenih agregatov iz lastnih kamnolomov. »BOSANKA« T V O R N I C A D R V E N I H P L O Č A BLAŽUJ kod SARAJEVA p r o i z v o d i : bukove parene i neparene šperploče, lesonit tvrde ploče, sve vrste plemenitih furnira i to: orahov, javorov, jasenov, hrastov j trešnjev, kruškov, brijestovi Zatim egzotične furnire: mahagonij, macore, ocume i t. d. kao i bukov pareni i nepareni furnir. Nadalje »Bosanka« proizvodi šperploče specijalne izrade za gradjevdnarstvo, šperploče za livnice, furnirane šperploče, specijalne samtex-ploče, perforirane lesonit ploče i perfori- rane šperploče. Zatim ambalažu od bukovog ljuštenog furnira po JUS-u za sve vrste voća in povrća. NAPREDEK V OPAŽNI IN ODRSKI TEHNIKI Avtocestni most preko Traune pri Steyermühlu (Avstrija). Razpon loka 110 m, višina 33 m. Zgrajen z odrskimi nosilci V 800 in odrskimi oporami P 15. 31.500 m3 ogrodja montirano v 5750 urah. BREZ UPORABE LESA NAJMANJ DELA S POMOČJO DOKA OPAŽNIHIN ODRSKIH UREDITEV MNOGOSTRANSKO TRAJNO IN LAHKO P R O D A J A M O N T A Ž A DUNAJ I, Koblmarkt 5, tel.: 527755. LINZ, Zaunmüllerstrasse 1, tel.: 41201 BLED CENIK ZA GRADBENE PLOŠČE debeline 27 mm 1 ploščo Cena za: 1 m2 1 m3 a) z Alu okovjem: v dinarjih 2500 mm X 500 mm 3600 2880 106.667 2000 mm X 500 mm 3100 3100 114.815 1500 mim X 500 mm 2700 3600 133.333 1000 mm X 500 mm 2200 4400 162.963 b) brez okovja: 2500 mm X 500 mm 3100 2480 91.852 ■2000 mm X 500 mm 2600 2600 96.296 1500 mm X 500 mm 2200 2933 108.642 1000 mml X 500 mm 1700 3400 125.926 debeline 22 mm a) brez okovja: 2500 mm X 500 mm 2900 2320 105.454 2000 mm X 500 mm 2500 2500 116.636 1500 mm X 500 mm 2100 2800 127.273 1000 mm X 500 mm 1700 3400 154.545 CENE SO MIŠLJENE FCO. VAGON NAK LADALNA POSTAJA Lesno industrijsko podjetje SLOVENSKE KONJICE P r o i z v a j a m o : ŽAGAN LES SMREKE-JELKE TER OSTALI, STAVBENO POHIŠTVO, ZABOJE VSEH VRST, KOMADNO POHIŠTVO, USNJARSKE SODE MONTAŽNO PODJETJE TOPLOVOD LJUBLJANA, Črtomirova 6 MONTIRA kotlovnice, centralna gretja vseh vrst, naprave za m rzlo din toplo vodo, plinske instalacije, ventilacijske in Jdima- tizacijske naprave in industrijska postro­ jenja. INSTALIRA električne naprave nizke in v isoke napetosti. PROJEKTIRA vsa zgoraj navedena dela. PROIZVAJA tem peraturne regulatorje, lovilce nesnage, obtočne črpalke, m ešal­ n e ventile, vodostojne regulatorje, tlačna in plovna stikala, protistrujne aparate, bojler- je, tlačne kotle, toplotne naprave. NOVOST — m avčne plošče za strope — za žarilno kurjavo — za ventilacijo — de­ koracijo. V se odlitke odlivam o v lastn i livarni. LTOR! K R E T Stroji in oprema za gradbeno industrijo ~ HIDRAVLIČNE ČRPALKE ZA BETON (DP in inozem ski patenti) Z dolgoletn im i izkušnjam i dozorele, v obra­ tovanju zan esljive in gospodarnostne kon­ strukcije naslednjih vrst: betonske črpalke tip PT 12, E — do 12 m 3/h betonske črpalke tip PK 20 b, E — do 25 rrfVh betonske črpalke tip PK 20 c, E — do 40m 3/h BRIZGALNI STROJI ZA BETON za predelavo zem eljsk ih v lažn ih odlitkov in zm atost od 0—25 m m v tip ih BO N 1 in S 3/II od m alih do velik ih prenosnih storitev ZRAČNO TLAČNI PRENOSNIKI ZA BETON INJEKTOR« ZA BETON IN CEMENT CEVI IN POTREBŠČINE ZA BETONSKE ČRPALKE TORKRET GMBH E s s e n — Zweigerstrasse 36-38 — Industriehaus Telefon 79 16 57/59 Telegrami: TORKRETBAU - FS über 0 857 700 bamag Essen R. P. »C« PROIZVAJA LJEVAONICA ZELJEZA DARUVAR GRADBENO PODJETJE »fiMDBEIIIK« IZOLA IZVAJA S SVOJIM I STRANSKIM I OBRATI VSE VRSTE GRADBENIH IN OBRTNIŠKIH DEL N A GRAD­ BIŠČIH; IZOLA, PIRAN, KOPER, STRUNJAN, LOKEV, ILIRSKA BI­ STRICA IN LJUBLJAN A. RADIS s svojimi edinicami: CENTRALA — Ljubljana, Korytkova 2, tel. 33-566 GRADBENA VODSTVA — Ljubljana, Maribor, Celje, Jesenice, Ravne GRADBIŠČA — Ljubljana-okolica, Kranj, Koper OBRATI — Centralni obrati Ljubljana in Maribor, Lesni obrat Škofja Loka in Obrat gradbenih polizdelkov v Ljubljani in Brežicah PROJEKTIVNI BIRO — Ljubljana, Korytkova 2 izvršuje vsa dela s področja nizkih, industrijskih in visokih gradenj ter prodaja stanovanjske objekte. SPLOŠNI PROJEKTIVNI BIRO - LJUBLJANA KIDRIČEVA l-III — NEBOTIČNIK P R O J E K T I R A STANOVANJSKE - INDUSTRIJSKE - ŠOLSKE - ZDRAVSTVENE - POSLOVNE - GOSTINSKE - TURISTIČNE - KME­ TIJSKE IN OSTALE ZGRADBE TER VSE OBJEKTE NIZKIH GRADENJ OD PROGRAM SKIH ZASNOV IDEJNEGA IN GLAVNEGA PROJEKTA DO KONČNE IZVEDBE OBJEKTA