Gospodarstvo. Dohodnina. Ljubljanski dnevniki so pred kratkim priobčili uradno pojasnilo poverjenika financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, v katerem se označuje stališče finančne uprave napram mnogustranskim pritožbam radi previsoko ali nepravilno odmerjene dohodnine za 1. 1918. — Ob enem daje poverjenik navodila svojim organom, kako imajo postopati pri reševanju pritožeb. Ker je dohodnina za 1. 1918 ravno v področju našega okr. glavarstva povzročila mnogo razburjenja, bo to pojasnilo gotovo zanimalo tudi naše čitatelje — davkoplačevalce, vsled česar ga v naslednjem pi*iob-čimo : Zadnje tedne krožijo po slovenskem, zlasti štajerskem časopisju razne vesti o nepravilnostih in krivicah pri odmeri dohodninskega davka za leto 1918, vsled katerih je baje deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani razveljavila vso dohodninsko priredbo ter do onega časa, da se izvrši nova cenitev v obče ustavila, nadaljno plačevanje omenjenega davka. Tem vestem treba javnega pojasnila, ker bi sicer utegnile v svojih posledicah resno ogrožati redno poslovanje predvsem davčne, ž njo vred pa tudi vse ostale državne uprave. Da so se zgodili pri davčni odmeri kakor druga leta tako tudi to pot večji ali manjši pogreški, je pač gotovo in ob nedostatku uradniških moči ter sploh neobičajnih razmerah, v katerih se je priredba izvedla, še posebno umljivo. Delegacija ministerstva financ ukrene vse, da se storjene napake po možnosti popravijo. V ta namen se okrajnim davčnim oblastvom naroči, da posvetijo dohodninskim pritožbam osobito pažnjo, da vsak pozamezni slučaj, ki se jim prijavi, temeljito in nepristransko preiščejo ter povsod ondi, kjer bi se pokazala očitna pomota ali krivica, po analogiji § 221 zak. o. oseb. davkih kar sama izvrše odpis preveč naloženega davka, ako obdavčeni dohodki ne presegajo 8000 K. Pri dotičnih razpravah bo oblastvom, če le možno, stopiti v oseben stik z davkoplačevalci, ki se naj v svojih zadevah zaupno do njih obračajo, v svesti si, da prihajejo k uradnikom rojakom, pri katerih gotovo najdejo potrebno razumevanje za svoje težnje, v kolikor se zlagajo z državno blaginjo. Poskrbe pa se davkoplačevalcem tudi še druge olajšave, bodisi, da se jim pod gotovimi pogoji izpre-gleda zamujeni rok pri vlaganju prizivov, bodisi, da se jim v upoštovanja prednih primerih dovolijo ugodni obroki pri plačilu davka. Seveda ni prezreti, da tiči povod davčnim pritožbam mnogokrat zgolj v nepo-znanju veljavnih zakonitih določb pri davkoplačevalcih. Tako se zlasti rado pozablja, da ni bilo dohodnine za leto 1918 odmeriti po dohodkih tega leta samega, marveč po onih iz leta 1917, ki so bili osobito pri kmetovalcih, pa tudi pri obrtnikih večinoma dokaj ugodnejši, vsled česar seje morala marsikomu predpisati višja dohodnina, nego bi odgovarjala sedanjim njegovim dohodninskim razmeram. _ 2 — Kak bolj dalekosezen ukrep delegacija miniateratva fiinanc ni smatrala niti za dopu-sten niti za umeaten. Vest, da bi bila dezelna vlada kratkomalo razveljavila vse odrnere za leto 1918 in uatavila vplacevanje davka, tore] ni resnicna. S takim sklepom bi se ne sanio ze itak mocno zakasnela odmera zopet odgodila na nedolocen eas, ampak bi se ob-cutno prizadela taiato drzavna blagajnica, na katero se baS sedaj radi naraScajocih potreb-Scin stavijo vedno vecje zahteve. Pricakuje se od rodoljubja davkoplaoevalcev, da tudi oni uvazujejo dani polozaj ter z dobrovoljnim in pravocasnim uplacevanjem davka pripo-morejo k temu, da cirn prej arecno prema-gamo prehodno dobo, v kateri se se nahaja rnlada drzava. Saj ne placujemo ve6 tujcu ali cela aovrazniku — marvec sebi. Opomba urednistva : S stalisfiem financne uprave se ne mo-reino povsem strinjati. Znano nam je, da se je dohodnina za 1. 1918 v naSih slovenskih pokrajinah odme-rila na podlagi se veljavnega staroavstrijske-ga dobodninskega zakona vsakomur, kdor jo imel v letu 1917 nad 1600 K dobodkov. Da bivSa avstrijska ievdalna uprava ni smatrala za umestno, ta eksistencni minimum pravo-casno pri memo zvi&ati, se nam zdi povsem umljivo, saj so tarn svojecasno odlocevali sami „visoki" gospodje, kojim je bil obstanek naSega malega kmeta in delavca zadnja briga. Tega krivicnega sistema pa nasa demo-kraticna drzava ne sme zagovarjati, kamoli izvajati. Na kaki podlagi pa naj zahteva financna uprava dohodnino od onih siromakuv (malih posestnikov, delavcev) kojib dohodki niti za prezivljanjo ne zadostujejo ? Finanena uprava sicer izjavlja, da ne smatra „kak bolj dalekosezen ukrop niti za dopustcu, niti za umeaten", vseeno pabi ji nujno priporocali, da se pri reSevanju pritozeb proti dohodniui I. 1918 ozira pred vsem na male posestnike in de lavce, kojib obstanek je ravno danes se posebno ogrozen. Financna uprava naj po-oblasti svoje organe, da smejo dohodnino za 1. 1918 vsem tern malim posestnikom in de-lavcem brez razlike popolnoma odpisati. Kksisten6ni minimum se mora pofcenSi z 1. 1919 zviSati na najmanje 4000 K. Nasim predstavnikom svetujemo, da se za to pravo-casno pobrigajo, da ne bo tudi v letu 1919 toliko opravicene nezadovoljnosti med nasim kmetiSkim prebivalstvom. Davke potrebuje vsaka drzava, tembolj se nasa mlada Jugo-slavija, a plaeujejo jib naj predvsem boga-taSi, graScaki in vojni dobifikarji, dosedanji proteziranci bivSe Avstrije. Nasim davkoplaCevalcem svetujemo, da predpisano dohodnino redno plaeujejo; ce so vlozili priziv, se bode dohodnina itak v spo-razumu z obdacenci na novo odmerila in eventualno previsoko predpisani zneski svojecasno odpisali in povrnili. Davkoplacevalci se naj v bodofie v vsakojaki daveni — posebno pa dohodninski — zadevi zglasijo osebno pri dav6nem okrajnem oblastvu v Ptuju (poleg okr. glavarstva). Pri davenem oblastvu ne sede vec staroavstrijski nemSki uradniki — birokrati, ki za slovenskega kmeta I niso imeli srea, niarvec nasi poSteni slovenski uradniki, ki prav dobro poznajo teznje kme-tiSkega ljudstva in bodo nedvomno vsakomur prav radi sli na roko. Vrednost srebrne krone. Financni minister je izdal naredbo, ki doloca kurz avstro-ogrske kovane krone, kakor tudi kovanega denarja crnogorskega in bolgarskega enako z dinars- j kim kurzom; pri drzavnih blagajnah se bo i torej za vsako kovano krono, oziroma za j vsak lev ali perper plaSalo po en dinar. Blagovni promet z inozemstvom. Vsak uvoz j blaga v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Sloven- ] cev in vsak izvoz iz tega kraljestva je odvisen j od uvoznega oziroma izvoznega dovolila pri- \ stojnih oblasti. Trgovci se zato opozarjajo, naj si pravofiasno preskrbe taka dovolila, ker se bo odslej zaplenilo vsako blago, ki pride brez uvoznega dovolila v drzavo, ali se ho6e brez izvoznice izvoziti v inozemstvo. V Slo- venji daje uvozna in izvozna dovolila le Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu, podruznica v Ljubljani. Carinarne morajo zapleniti vsako blago, ki nima uvoznega, oziroma izvoznega dovolila. V Ljubljani, dne 13. maja 1919." Dezelna vlada za Slovenjo. Oddelek za trgovino in obrt. Dr. M a r n s. r.