ANNALES • Ser. hist. nat. • 12 ■ 2002 ■ 2
DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTI Vil A DFi NOSTRi tSTITUT! E DtUi NOS IRF. SOCIETA/ACNV! I l£S BY OUR INSTli UTIONS ANO ASSOCTATIONS, 263-268
DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV ATTIVITA DE! NOSTRI (STITUT1 E DELLE NOSTRE SOCIETA ACTtVITlES BY OUR lNSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS
Boris Kryštufek & Mitja Kaligarič
INŠTITUT ZA BIODIVERZITETNE ŠTUDIJE ZRS Koper
Inštitut za biodiverzitetne študije (IBŠ) je bil ustanovljen leta 2001, lako da obstaja komaj dve leti. Z njegovo ustanovitvijo smo dosegli večjo prepoznavnost bio-diverzitetnib in ekoloških raziskav, ki imajo na Znanstveno raziskovalnem središču RS Koper sicer že daljšo tradicijo. Nova organizacijska oblika omogoča boljšo organiziranost in učinkovitost biodiverzitetnih raziskav.
Pojem biodiverzitete se je iz učbenikov in predavalnic preselil v besedišče politike in popularnega tiska, osvojili pa so ga tudi ljudje na visokih položajih, ki odločajo, kaj se bo v prostoru dejansko zgodilo. To je seveda dobro, prinaša pa tudi nevarnosti zlorabe tega pojma. Še posebej zato je pomembno, da nad bio-diverzitetnimi raziskavami in odločitvami v prostoru, ki so s tem povezane, bdijo strokovnjaki - biologi, ki jim ta pojem ni znan od včeraj.
Biodiverzitetna kriza svetovne razsežnosti danes na splošno velja za eno glavnih groženj nadaljnjemu obstoju človeške civilizacije na Zemlji. Globalna erozija biodiverzitete tako narekuje potrebo po novi varstveni (ohranitveni) teoriji, z izvirnimi konceptualnimi in empiričnimi rešitvami. Kljub hitremu razvoju v zadnjih desetletjih na področjih ekologije, biogeografije, takso-nomije, paleontologije in evolucijske biologije, pa so procesi, ki generirajo biodiverziteto na najrazličnejših nivojih, še zmeraj slabo znani. Poleg tega se vse jasneje zavedamo, da odgovori na številne biodiverzitetne probleme presegajo tradicionalne znanstvene discipline. Ce nič drugega, je treba tradicionalno "mikroskopsko" eko-sistemsko analizo nadgraditi z rnakroekološkim pristopom. Klasično varstvo narave je pretirano usmerjeno k ohranjanju biodiverzitete s pomočjo zakonskega varstva vrst in prek rezervatnega varstva. Dejansko pa je ohranjanje stanja ekosistema lahko samo prehodna, kratkoročna rešitev. V dolgoročni perspektivi moramo poznati procese, ki generirajo biodiverziteto.
Pomembni so obseg, količina in vrsta motenj ter odziv biodiverzitete nanje. Zalo so pomembne tudi širše ekološke raziskave, včasih meritve mikro-območij, včasih pa tudi sintezne biogeogratske študije, da pridemo do želenih rezultatov.
Biodiverziteta obsega širok spekter strukturnih in procesnih elementov ter nivojev, ki odsevajo in vzdržujejo raznolikost živega sveta. Zaradi njene kompleks-
nosti jo navadno razstavimo na posamezne strukturne enote, ki izhajajo iz hierarhične organizacije življenja. Ta koncept je izhodišče organiziranosti temeljne raziskovalne dejavnosti na IBŠ:
a)	Vrstna d i verz i teta
Biodiverziteto najlaže prepoznamo na vrstnem nivoju. Pomanjkanje ekspertov taksonomov je neredko glavni dejavnik, ki otežuje dokumentiranje biodiverzitetnih vzorcev. Vsak raziskovalec na IBŠ je zato izvedenec taksonom/favnist/florist za določeno skupino. Poseben poudarek je na ključnih, indikatorskih, krovnih in ranljivih taksonih. Trenutno pokrivamo sledeča področja: sesalci (B. Kryštu(ek), ptice (A. Sovine) in višje rastline s praprotnicami (M. Kaligarič, S. Škornik).
b)	Genetika diverziteta
Zaradi hitrega razvoja molekularne biologije na eni strani in izjemnega pomena genetske variabilnosti za varstvo viabiinih populacij je to področje zelo obetavno. IBŠ za zdaj za to področje nima usposobljenih kadrov.
c)	Ekosisiemska diverziteta
IBS vidi ekosisteme kot dinamične in odprte sisteme, brez njim lastnega ravnotežno?tnega stanja. Zato ga stanja zanimajo samo kot izseki, ki omogočajo prepoznavanje procesov. V okviru tega vidika nas zanimajo struktura ekosistema, njegova "naravnost" in dinamika. Še posebej dinamiki se posveča skupina botanikov-ekologov (Kaligarič, Škornik, sodelavci z Univerze na Dunaju), saj je ta v nekaterih sekundarnih ekosistemih po spremembi rabe zelo velika.
d)	Izobraževanje in posredovanje znanja
IBŠ posreduje javnosti rezultate teoretičnega študija in lastnih raziskav. To dosegamo prek publicistične dejavnosti in v obliki predavanj na vseh nivojih, vključno z visokošolskim.
Sodelavci IBŠ aktivno sodelujemo pri uresničevanju dodiplornskega iri podiplomskega študija na univerzah v Ljubljani in Mariboru ter novogoriški Politehniki.
IBŠ ima kapacitete za posredovanje znanja in rešitev naravovarstveni operativi (priprava seznamov ogroženih vrst in akcijskih načrtov za njihovo ohranjanje, identifikacija vrst, svetovanje pri posegih v prostor). B. Kry-štufek je član šestih specialističnih skupin za ohranjanje vrst pri Mednarodni zvezi za varstvo narave (Species Survival Coinmission, International Union for the Conservation of Nature), strokovni vodja delovne skupine "Varstvo živaiskih vrst in ex situ varstveni ukrepi v Žival-
i	INŠTITUT za biodiverzitetne študije
ISTITUTO cii studi di biodiversita INSTITUTE for Biodiversity Studies
115
ANNALES • Ser. hist. nat. • 12 ■ 2002 ■ 2
DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUSTÜV/ArriVITA DEi NOSTRI ISTITüTI t DELLE KOSTRE SOCIET/VACTIViriES BY OUR INSTITUTIONS AND AS500A7 IONS, 2f>3--'6a
skih vrtovih" pri Sekretariatu za uresničevanje Konvencije o biotski raznovrstnosti {Ministrstvo za okolje, prostor in energijo), član Odbora za povezovanje R Slovenije v Globalno informacijsko mrežo za področje biotske raznovrstnosti, koordinator za vretenčarje pri projektu Biodiverziteta Slovenije (Ministrstvo za okolje, prostor in energijo), član medresorske Strokovne komisije za divjad pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter član Komisije za veliko divjad pri Lovski zvezi Slovenije. Na sestanku BD Global Biodiversity Facilities (Pariz 11. 12. septembra) je bil vodja slovenske delegacije. M. Kaligarič je strokovni koordinator za sklop "Travisča" pri Sekretariatu za uresničevanje Konvencije o biotski raznovrstnosti (Ministrstvo za okolje, prostor in energijo), član sveta Krajinskega parka Sečoveljske soline in Naravnega rezervata Škocjanski za tok, recenzent znanstvenih projektov na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport (polje 16 - Biologija). Andrej Sovine se je specializiral za področje ekološkega restavriranja, ki obsega restavriranje, rehabilitacijo in nadomestitev izgubljenih oz. degradiranih habitatov. Bojana Lipej je usposobljena za nekatere okoljske parametre in posege, predvsem z varovanjem obalnega morja pred onesnaženjem.
V	teku svojega obstoja je bil IBŠ aktiven na več področjih. Najbolj odmevna je bila raziskovalna delavnica "Vzorci in procesi v biodiverziteti Balkana", ki je potekala v času od 25. do 28. septembra 2001 v organizaciji ZRS RS Koper in Univerze Hull (UK) v Kopru. O njej smo v Analih že govorili, saj so bili natisnjeni tudi izvlečki (2 3/'2001, seria historia natural is 11 (suplementl: 1-18). Programski in organizacijski odbor (doc. dr. Darko Darovec, prof. dr. Boris Krystufek, dr. Huw I, Griffiths ("G"), doc. dr. Lovrenc Lipej) je povabil 23 raziskovalcev iz Slovenije, HrvaŠke, ZR Jugoslavije, Bolgarije, Grčije, Nemčije, Češke, Ukrajine in Velike Britanije.
Osnovni razlog za organizacijo srečanja je bila potreba po tesnejšem povezovanju raziskovalcev, ki preučujejo balkansko biodiverziteto. Balkanski polotok je namreč eno glavnih žarišč evropske biodiverzitete, kar je vsaj deloma odsev geološke zgodovine, velikega števila endernitov, pomena polotoka kot ledenodobnega zatočišča in njegove vloge pri izmenjavi elementov z Malo Azijo. Delo je potekalo v petih tematskih sklopih: (1) izvor in starost elementov v balkanski favni, (2) prispevek balkanskega refugija h genomu severne Evrope, (3) evolucijski prispevek balkansko-anatolskega moslu, (4) varstveni status "vročih točk" in "zbiralnikov", ter (5) paleoklima, paleovegetacija in teorija speciacije.
Raziskovalni projekti
V	letu 2001 smo pridobili temeljni raziskovalni projekt "Biodiverzitef.ni vzorci in procesi", ki ga financira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ). Odobrena sredstva so bistveno manjša od predlaganih, tako da je bilo potrebno drastično krčenje zastavljenih raz-
iskav. V okviru projekta poteka delo v štirih tematskih sklopih.
a)	Taksonomske revizije
V	okviru takšnih raziskav je izšla v zbirki Annales Majora knjiga o sesalcih Turčije in Cipra (Krystufek, B., Vohralik, V., 2001. Mammals of Turkey and Cyprus. Introducción, Checklist. Insectívora. Knjižnica Annales Majora, Koper, 140 str.), ki obsega splošni del, popoln taksonomski seznam vseh 141 vrst sesalcev m takso-nomsko revizijo žužkojedov (Insectívora), izid dela je finančno omogočilo MSZŠ. V teku so priprave na drugi del, ki bo obsegal glodalce (Rodentia). Boris Krystufek si je v zadnjih letih v ta namen študijsko ogledal številne evropske zbirke in pripravil rezultate za to delo (npr, muzeji v Bonnu, Frankfurtu in Londonu).
V	okviru taksonomski h revizij so bile opravljene tudi revizije beloprsega ježa Ürin¿u:eu$ coneobr. Z dr. Rainerjem Huttererjem sodelujemo pri ovrednotenju taksonomskega položaja slabo znane rovke Crocidura alexandrísi, ki je eridemična za Cirenajko v Libiji, po nekaterih mnenjih pa le mlajši sinonim široko razširjene palearktične vrine rovke Crocidura suaveolens. Revidirali smo taksonomsko identiteto štirih tipskih primerkov rodu Apoderrius (Sylvaemus) iz vzhodnega Sredozemlja in Irana. Rezultati so bili objavljeni v uglednih mednarodnih revijah.
b)	Biodiverziletni vzorci
Potekalo je delo na pregledu prostorskih vzorcev v gostoti in redkosti vrst evropskih glodalcev (Krystufek, B., Griffiths, H. I.: Species richness and rarity in Europea n rodenal, za tisk je pripravljena analiza biodiverzitete sesalcev Balkana {Krystufek, B.: Assessmeni of the Balkan mammal diversity).
c)	Biodiverziletni procesi
V	središču zanimanja so odnosi med biodiverziteto, rastlinsko biomaso in načinom gospodarjenja oziroma opuščanja gospodarjenja. Procese preučujemo na tra-visčnih ekosistemih, z empiričnimi opazovanji, jemanju tirocenoloških popisov in na dveh eksperimentalnih površinah (eksperimentalna ploskev Vrernščica in eksperimentalna ploskev Sv. Lovrenc pri Postojni).
Na Vremščici smo se v letu 2001 lotili poskusa, s katerim želimo ovrednotiti relacije med rabo tal, biodiverziteto in biomaso [podzemsko in riadzemsko) na kraškem sekundarnem pašniku. Pašnik je last Veterinarske fakultete, eksperiment pa poteka v sodelovanju s kolegi z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot rabo tal imamo v eksperimentu 3 različne načine paše ovac in opuščeno ploskev. Vzorčenje poteka na številnih podploskvah, vzorci se spirajo, sušijo in tehtajo, 2a reprezentančni» vzorce biomase pa določamo tudi kalorirnetrično in energijsko vrednost za podzemsko in nadzemsko biomaso. Prvi
116
ANNALES • Ser. hist. nat. • 12 ■ 2002 ■ 2
DtLO NAŠIM ZAVODOV IN DRUŠTLV/ATnviTA 0£l NOSTRI ¡51 rrull E Otl.lE ROSIKE SOCIETA/ACIIVITIES 8V OUR INSTITUTIONS ANO ASSOCtATIONS, 263-268
rezultali kažejo, da v okolju z bogatim fondom vrst (species pool) Judi z intenzivnejšo rabo diverziteta flore bistveno ne pade, na ekstenzivno rabljenih ploskvah pa je podobna kot na (8 let) opuščenih ploskvah. Glede na življenjske oblike rastlin variira kalorimetri črta vrednost podzemske biomase, kar kaže na posebne strategije fitocenoze, prilagojene poletni suši.
Z eksperimentom na eksperimentalni ploskvi Sv. Lovrenc pri Postojni želimo spoznali mehanizme zaraščanja travnikov. Velika površina v 60-ih letih opuščenih travnikov nam zagotavlja primerno eksperimentalno lokacijo, kjer smo določili več poskusnih ploskev in transektov. Ugotoviti želimo, kakšna je pri tem vloga velikih kobulnic (Laserpitium siler, Grafia golaka), ki na teh travnikih absolutno dominirajo. Poglavitna vprašanja, na katera iščemo odgovore, so predvsem: (1) ali kobulnice zavirajo ali pospešujejo zaraščanje, in (2) ali imajo kobulnice alelopatske učinke. Če jih imajo, na katere rastline in katere vrste pri tem največ pridobijo oz. izgubijo. Delo poteka v treh smereh. Po eni strani želimo ugotoviti natančne abiotske parametre, ki vladajo v tleh in v krošnji kobulnic kakor tudi zunaj njih, biomaso po transektih in odnose med biomaso in biodiverziteto. Po drugi strani smo zastavili dolgoročnejši eksperiment na zasenčenih, nezasen-čenih, košenih in selektivno košenih ploskvah. Tretji segment dela poteka ex situ: v laboratoriju želimo dognati alelopatske učinke obeh kobulnic; prvi rezulali so spodbudni, saj smo učinke dokazali prt obeh vrstah. Nadaljujemo z eksperimentom v naravi, kjer izolirane alelopatske substance apliciramo tia rastline in situ, da bi dokazovali njihovo samoodpornost na te substance.
d)	Biodiverziteta "vročih točk"
Skupaj z dr. Rodom Baxtrom (Univerza Foit Hare, Alice, Južna Afrika) in dr. Wernerjem Haberlom je dr. Krystufek že leta 2000 pripravil grob načrt raziskav biodiverzitetnih vzorcev v Vzhodni kapski provinci, Južna Afrika. Modelna skupina so mali terestrični sesalci (Insectivora, Rodentia). Februarja 2001 smo intenzivno delali v rezervatu Double Drift. Osnovni cilj raziskav je bil vzpostaviti monitoring za biodiverziteto travišč, ki so v razmeroma majhnem zavarovanem in izoliranem območju (40.000 ha) z obiljem rastlinojedih sesalcev (velike antilope, črni nosorog, svinje, bradavičarke) brez ustreznih plenilcev potencialno izpostavljena prepaši in posledični degradaciji. V letu 2002 je potekalo delo v pogorju Amathole. Obe območji veljata v svetovnem merilu za "vroči točki".
e)	Ciljni raziskovalni projekti
Na javni razpis za izbiro raziskovalno-razvojnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa "KonkurenčnostSlovenije 2001 -2006" smo prijavili predlog projekta "Dolgoročni monitoring dveh ključnih vrst v gozdnem ekosisternu". Predlog projekta je MŠZS zavrnilo.
BORIS KRVŠTUFEK & VLAlHNMR.VOHR.Al.iK
!M tUHH"(TfON i'i:H KI IS I INSKCTUOtU
0 Program LIFE tll-Nature
Na razpis EU v okviru programa LIFE lll-Nature smo dobili projekt "Ohranitev in varstvo ogroženih habilatov in vrst na območju načrtovanega Kraškega regijskega parka". Na projektu delata predvsem koordinatorja Andrej Sovine in Bojana Lipej. Projekt, ki ga bomo na območju načrtovanega Kraškega regijskega parka uresničili v treh letih, obsega naslednje glavne sklope: Identifikacija pomembnih habstatov in vrst (poudarek na rastlinskih vrstah, dvoživkah in metuljih) z dodatkom k Direktivi o varstvu habitatov in vrst. Locirali in opisali naj bi 100 takšnih lokacij. Med habitati bo poudarek predvsem na suhih traviščih in kalili. Za 10 izmed omenjenih sto lokacij naj bi že vnaprej sklenili dogovore z lastniki zemljišč, da so pripravljeni - v zameno za določeno finančno odškodnino - upravljati/gospodariti s temi lokacijami na način, kot bo predpisal v posebej za posamezno lokacijo napisan "upravljaIski načrt". Poleg teh 10 lokacij naj bi takšne dogovore sklenili še za dodatnih 20 lokacij, ki bodo identificirane v okviru projekta (lokacija, opis habitata in vrst, uprav-Ijalske smernice). Za še nadaljnjih 70 lokacij pa bi pripravili le upravljalske načrte. Na omenjenih lokacijah (na 30 izmed njih) naj bi nastali t.i. "mikro-rezervati", ki
117
ANNALES • Ser. hist. nat. • 12 • 2002 • 2
DEI. O NAŠ f h! ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTfVITA DEI tNQS i Rl ISTITUTI E OEllE N OST RE SOCtETA/ACTIVITKiS 8Y OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS. 26.1-268
so nova varstvena kategorija v slovenskem sistemu zavarovanih območij, saj temeljijo na zasebnem lastništvu in zavezanosti lastnika zemljišča, da je (proti odškodnini) pripravljen upravljati/gospodariti z zemljiščem na način, kot bo predpisan v "upravi jalskem načrtu". Gre za območja, ki v okviru varstvenega režima, kot ga ponuja Regijski park (ILiCN kategorija zavarovanega območja V.), zahteva Še poseben način upravljanja za ohranitev določenih habitatov in/ali vrst. Projekt bo spremljala tudi kampanja za osveščanje javnosti o pomenu "mikro-rezervatov" (video film, zgibanke, informativni prispevki in članki ipd.), posebni informativni sestanki/delavnice, urejen pa naj bi bil tudi preprost "center za obiskovalce" s stalno razstavo o mikro-rezervatih. V okviru projekta bo dana tudi možnost odprtja novih delovnih mest za lokalno prebivalstvo.
Projekt naj bi postal model razvoja mreže mikro-rezervatov za celotno Slovenijo.
V	prihodnosti načrtujemo delo na vseh že začetih projektih, prijavljali pa smo tudi nove nacionalne projekte in izrazili interes za sodelovanje v 6. evropskem okvirnem programu za projekt "Hydro-Carbo-Mont", ki se koordinira iz Innsbrucka; k preučevanju ekoloških parametrov, predvsem kroženju ogljika, vodnega režima, upravljanja in biodiverzitete travišč v evropskih gorovjih smo k številnim evropskim gorovjem dodali Dirtaridez našim Snežnikom.
Transekt od morja do Snežnika je raziskovalno območje novega projekta, kjer bi zasledovali različne parametre biodiverzitetnih vzorcev in dinamike na izbranem altitudinalnem gradientu, ki dosega naravno gozdno mejo na Snežniku.
V	aplikativnem delu tega projekta bi se radi posvetili tudi nekaterim prostorskim problemom na območju občine Izola (prehod rnorje-kopno, koncept "umetnega otoka", varovanje in vzdrževanje tradicionalne kulturne krajine, izraba in varovanje obalnega pasu ipd ).
Vizije in načrti 1BŠ so veliki, saj izzivov ni treba iskati daleč; v biogeografsko tako enkratnem prostoru je dovolj nerešenih znanstvenih problemov, naravovarstvenih izzivov in klicev po konkretnih aplikacijah v prostoru, pri katerih IBŠ lahko in mora dati ustrezne strokovne rešitve!
Carlo Help & Alenka Male]
THE EUROPEAN MARINE RESEARCH STATIONS AND BIODIVERSITY RESEARCH
Europe has the longest coastline of all continents relative to its surface and over half of the EU citizens live close to the coast. The oceans cover 70 % of the Earth's surface and to a large extent determine the way in which our planet functions and supports life, parti-
cularly human. The oceans determine our weather and climate, and society relies on the seas for transport, energy, food and mineral resources, waste treatment and, especially in Europe, leisure.
Marine Research Stations: a unique part of Europe's scientific patrimonium
When Charles Darwin published the Origin of Species, public and scientific interest in biology soared. This led to the creation of a number of laboratories with facilities to study marine life in many European countries during the last part of the nineteenth century, Some of the earliest and best known are the Stazione Zoologies in Naples, the stations of Villefranche, Banyuis and Roscoff in France, the Marine Biological Association's laboratory in Plymouth and the Biologische Anstalt Helgoland in Germany, to name just a few.
Over more than a century these marine research institutes have been the main centres were scientists, students and laymen alike could have a direct access to the sea and to the laboratories where marine plants and animals could be studied alive. Many Nobel prices honouring fundamental discoveries in physiology and biochemistry have been earned through work in the marine stations, and tens of thousands of biologists, physiologists, ecologists and scientists from many other disciplines in Europe received their basic training in marine sciences at one of the numerous marine stations.
The MARS network
At the meeting held in 1996 in Paris, directors of more than 40 marine research stations decided to create a foundation to coordinate their interests at the European level and to make a better use of the facilities at the stations: oceanographic research vessels, specialized experimental laboratories, libraries and collections, and access to specific biological communities in the seas. These forty-odd marine research stations cover all the coasts of Europe, from the high Arctic in Svalbard in the north, to the Canary Islands and the Azores in the south, and to Turkey and Israel iri the eastern Mediterranean.
Besides making facilities accessible at the European level, the MARS network also started a scientific research initiative that would build on the unique characteristics of the marine institutes. In 2000 in Venice,