LETO-YBAR XX. GLASILO SLOVENSKE NAR 20 Z MEHIKO Upor v senatu proti politiki administracije že kaše dobra a-činke. Triurna vreča debata med katoliškimi in Ml mi senatorji glede Mehike. Washington, D. C., 19. jan. Državni tajhik Kellogg j« enoči dejal, da je arbitraža (razsodišče) o spornih vprašanjih s Mehiko dobrodošla. Kelloggova iz java je sledila ponovni burni razpravi v senatu, tekom katere so letele ostre besede proti nika-ragviško-mehiški politiki Cooli-dgeve administracije in med katero so se ostro spopadli katoliški in protestantski demokratski sertatorji. Senator Robinson, demokrat iz Arkansasa in zbornični vodja demokratske skupine v senatu, je predložil resolueijo, v kateri zahteva, da se vsa sporna vpra šanja z Mehiko, izvirajoča iz zemljiščnih in oljnih zakonov, režijo potom arbitraže. Robin son je tudi predlagal, da se pred. sednik Coolidge in predsednik Calles osebno snideta v konferenci na meji in skušata položiti zadovoljiv temelj rešen j a vseh razprtij med obema deželama. Ko so Kelloggu pokazali Ro-binsonovo resolucijo, je rekel, da n;ma nič proti temu koraku in da pozdravlja arbitražo. Debata v senatni zbornici o Mehiki in Nikaragvj je trajala tri ure in končno se je razvila v toliško cerkev v Združenih državah, da vodi propagando za vojno z Mehiko v interesu pape-Akega Rima, ki bi rad strmoglavil Callesovo vlado. V t* namen je katoliška organizacija "Knights of Columbus" zbrsla milijon dolarjev. Nato so padli po Heflinu trije katoliški senatorji, ki so tudi demokratje, in Reed iz Mlssou-rija, ki je branil katoličane, da-si je protestant. Senatorji, ki so zagovarjali klerikalce, so Walsh iz Massachusettsa, Ransdell iz Louisiane in Ashurst iz Arizone. Medtem ko so se demokratje obdelavah radi vere, so republikanci zanitflivo molčali in se zadovoljno muzali. Kakor je bilo razvidno, je demokratska stranka razdeljena versko v katoliško krilo v severnih državah In pro-tikatoliško krilo v južnih državah. O Heflinu pravijo, da je kukluksar. Omenjena katoliška trojica je srdito zanikala Hefll-nove obtožbe.' W ashington, D. C., 19. jan. — Vest iz Nikaragve, da Je dr. Sa-rasa pristal na mirovno konferenco z Diazom, še danes ni potr-•M'na. Najnovejša veet se glasi, da se nikaragviški liberalci ne marajo pogajati z uzurpatorjem, «e je prodal ameriškim bankirjem. fOr malha« st taSUltl rata al PROČ Z AMERIŠKIH UPE ItMUZMOM V CENTRALNI AMERIKI M KITAJSKI! Izjava socialistične stranke v Združenih državah. Vojno je treba odvrniti Še prodno se začne. Vojne se lahko skrušijo v semenu ali v mehki kali; ne morejo ae zatroti, ko enkrat že zrastejo in začnejo roditi hudodelski sad po svetu. Vsak ljubitelj miru, kakor tudi vsak ljubitelj ameriške čaeti, mora torej odločno nastopiti proti brezobzirni politiki ekonomskega imperijalizma, imajoči za seboj kruto silo orožja, katere se je lotila Coolidgeva administracija. , Amerika lahko z najboljšim uspehom užene molo Nikara-gvo s peščico pomorščakov. Mi lahko okupiramo glavno mesto te deželioe in večji del njenega teritorija, ne da bi temu početju rekli vojna» niti celo intervencija. Toda za Nikaragvičane Je to vojna. Pravkar se je odigralo najnovejše dejanje v dolgi vrsti sramotnih činov agresije, ki ima svoj začetek leta 1911. Nafti bankirji in špekulsntje so s temi agresivnimi čini obogateli, dočim ljudstvo Nikaragvje in Združenih držav nima od tega prav nobenega dobička. Že od leta 1911 je Diaz, katerega je naša vlada priznala kot predsednika Nikaragve in ki ima to službo le vsled našega priznanja, golo orodje naiih finančnih intereoov. Vse govorjenje o potrebi zaščitenja ameriških pravic glede prekopa je kamoflaža. Zlobno protestiranje našega predsednika proti takozvani mehikanski pomoči Sacasu, Dlazovemu tekmecu v Nikaragvi, je hinavščina. Ako je Mehika pomagala Sacasu, ki menda ima vse legalne pravice do predaedništva, je na tihem storils baá tisto, kar nsša vlada dela odprto že od leta 1911. To, da predsednik vlači Mehiko v nikaragvižko afero, daje sumiti, da os namerava udariti po Mehiki čez ramo Nikaragve. Ze dolgo čaaa se ponavljajo grožnje agresivne akcije napram Mehiki, grožnje pretrganja normalnih stikov in prekllcanja embarga na orožje — in vse te grožnje ne morejo pomeniti nič drugega kakor opogumljenje nazadnjaških elementov v Mehiki za revolto. Logična poaledica vseh takih činov je intervencija, in logično posledica« intervencije je vojna. Naj ae intervencija v Mehiki izvrši pod kakršnimikoli moraHčniml pretvezami, isvrt šils se bo v interesu smeriških mogotcev, ki zahtevajo zaoe velik del mehiškega bogsotva in ki oo odprto upirajo mehiškim zakonom. Predsednik Calles je sam šel tako daleč, da je nasvetoval razsodišče kot izhod iz te težavnosti, dasi mi do danea že no vidiiio, da imajo Američani samo eno postavno zahtevo, ki bi VETA PNE PODPORNE JEDNOTE lil četrtek, 20. januarja (January 20), 1927. HQS. Act al Oat. ». ISI7. i.tktrM »a Jana 14. ISIS. STAKA ŽELEZ siessjc« «s NA MTIJjA JUGU Dva In dvajset tisoč saviračev la sprevodnikov as jugovzhod nih želsonlcah glasuje o atav ki. — Glaeovl le attšljo, da že loanlčarjl giaoajejo za aUvko Waahlagtea, D. €. — Dva in dvajoet tisoč sprevodnikov in saviračev na jtotaovzhodnih železnicah isvsenpžl na Southern želesnici glsaujejo 0 stavki. Glasovanje oo bliža h koncu, a slišijo se glasovi, da Šolesničarji glasujejo skoraj vsi sa stavko. To pomeni, da je odbor pooblaščen odrediti stavko, ako s po gajanji ne mprs doseči povolj nega uapeha. Watson-ffcrkerjev zakon določa, da oe uotanovi odbor zs pogajanje, ki rešuje sporo, ako na. stanejo med žeMiničarji in še lezniškimi družbami, Unije oo pričele prve s pogajanji. Zahte vale oo, da se mezda poviša o-krog enega dolarje na dan. Dve trmoglavi lelesn^fti družbi, Lou-isville k NsshvUle ln Atlantic Goaat Lirte sta zahtevali, da so mora ras#rsvijat| Uuii o delav nem redu, ako se govori o mezdah. Ddfcvtoi red /e splošen in veljaven za vse Združene države. Vshodtte Železniške družbe oo dovolile povišanje mezde, ne da bi oo razpravljale* delavnem redu. Ker so ra*)tttelji omenje nih dveh delesnUttih družb ostali trmoglavi, Je prišlo do gtaoo-vanja o stavki. Voditelji želez-ničarjev niso metli savseti dru oster verski konflikt med demo*---- ^ —„---------------,-------- -------------- . . . ,, , krat. samimi. Senator «eflln 44 Mk vredns razsodišča. Ako nasUoe pitr^ roesodišča, todsj ^ ^^^'^»a^ ln i Alahame je že tretjič obtožil ka- emfatično podpremo Callesov nasvet. Ji" »JJ* tovarm ne »STnruMjo z Naš ekonomski imperijalizem pa ni naperjen le proti letin ski Ameriki. Nahaja se tudi na Kitajakem, kjer ameriške top-ničarke na kitajakih rekah in ameriška diplomatska politika uničuje historično kitajsko prijateljotvo do Ameriko. Ameriški delavci na farmah in v tovarnah ao ravno tako žrtve tega imperijalizma kakor so prebivalci omenjenih tako. zvanih "barbarskih" dežel. Ameriško ljudotvo kot celota nima nobenega dobička od špekulativnih investicij v Nikaragvi ln dru god. Večji del denarja, ki ga investlčni razred pošlje v tuje dežele, bi moral po vsakem načelo moralne ln pravice biti v žepih ameriških delavcev in farmarjev. Ljudstvo je dovolilo znižanje dohodninskih in dodščinskih davkov — in ameriški kapitalisti so ta denar naložili v tujezemstvu. Zdaj le ljudotvo v nevarnosti, da bo moralo o silo. izterjati propsdajoče, špekulativne dolgove naših kapitalističnih Špekulsntov na stroške ne samo svojih lastnih žepov, temveč na veliko bolj tragične stroške krvi svojih sinov in bratov Z ozifom na ta jasna dejstva, kliče socialistična stranka delavce in farmarje, organizirano in neorganizirane, ter voe ovo-bodo ljubeče Američane, naj z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, zahtevajo konstruktivno in kooperativno zunanjo politiko za našo vlado, zunanjo politiko, katere temeljni kamen mors biti: Nobene intervencije! Strsnka poziva kongreo, naj opre j-me Wheelerjevo resolucijo za umaknitev naših čet Iz Nfcaragve in drugo Wheelerjevo reeolucljo za preiskavo glede ameriških investicij v tujih deželah. Stranka zahteva, da se vsaka prava diferenca z Mehiko predloži razsodišču. Zahteva dalje, da Združene države uvedejo politiko prijateljetva napram Kitajski, da bodo potrpežljive, dokler Kitajska sama ne reši ovojih notronjlh težkoč da oe ne smejo vtikati v notranje k I ta Jake sadove In ds takoj revidirajo krivične pogodbe, proti katerim ae obrača srd KIUToVje pot do časti in miru. Vsak drugi korak vodi v nečaat, ta pa vodi v vojno. ' F» flocialletlčna stranka Združenih držav Strašna zima v Rusiji. Moskva, 19. jan. — Silni snežni viharji, kakršnih rusko ljudstvo že dolgo ne pomni, divjajo po deželi. Tempcrstura Je Padla na 50 pod ničlo. Na stoti-m ljudi je že zmrmilo. Blizu siiinare je zmrznilo 98 paaažir->v v vlaku, ki je obtičal v zame-1 ,h Tudi na pamikih je zmrznilo mnogo mornarjev. Tri lokomotive so zamrznile in eksplodirale. Korialiatiaje ▼ ogrrirf zbornici. Hudapešta. — V novem ogr-*«n parlamentu je ena aama fenska, ki pa bo zastopala delov-" To je Ano Kethly. ki je bila '^oljena na sociaiietlčnf listini. J novi zbornici, v kateri hnaio '•'»rthyjevi reskcijonarji pretežko \ečino, je tudi enajst katolikih duhovaikev. 22JN raiarjiv vrioaHi na eesto Dole ustavljeno v mnogih antra-citalh rovih v Pennl. Scranto«, Pa. - Vsi antracit-ni premogovniki Hudson Coal kom penijo od Plymoutha v o-kraju Luzerne do Vandllnga v gornji Lackawannl ao 18. Januarja ustavili obratovanje za nedoločen čas. Približno 22,000 rudarjev je prizadetih. Varšava. 19. Jan. — Pollcijs je aretirala že četrtega komunističnega poslanca, ki Je obtožen "zarote proti državi.- Aretacije so na dnevnem redu in poljske jete «o polne delavcev in MmsoIM M ni Albisijo Severni košček M dal Jagoala-vljl, nekaj zemlje aa jug« Gr-¿1 jI, ostalo ob mor ju M pa pri-klopil k Italiji. Atene, 19. Jan. - Grški listi poročajo, da Italija namerava rozdelitl Albanijo na tri dele. Najboljši del ob Jodranokem morju obdrži zase, severni del ponudi JugoataviJi. južni po Grčiji. Ueti pozivajo grško vlado, naj pazi. da ne bodo Grki ogoljufani. _ * kopajo koruzo v Argentini Ji New Westminster, B. C. — V to pristanišče je pravkar došlo kme- velike množine argentinske ko- izdajalci. Trmoglavest Železniških rev nateljov železnic južno od rek Potomec In Ohio In vshodno od reke Misolsslppi Jo zaradi toga značilna, ker pokazuje, da hočejo te felezniike družbe Industrij-sko vojno. Ce pride do stavko, ne bodo imeli škode le oni, ki 00 direktno prizadeti, temveč tudi trgovci, kajti uotavljenjo prometa pomeni, da bo tudi trgovina sastals. Železniški ravnatelji mogoče žele, da oe izdela nov delavni red in da 00 izbrali ravnatelje na j užnovshodnih Železnicah, da gredo prvi po kostanj v ogenj. Ampak za železničarje govore druge ugodnosti, da se nahajajo v ugodni poziciji. IVemogovnlškl podjetniki na Jugu še nleo nikdar poseall take prosperitete, kot sedaj. Ako pride do stavke na železnicah, tedaj ne bo prihajal premog z neunljskegs premogovnega polja na trg. Na severnem polju mehkega premoga pa grozi etavka radarjev, kajti njih pogodba poteče prvega s* prlls. Južni premogovniški podjetniki, ki operirajo svoje premogovnike z neorganiziranimi rudarji, bi torej imeli veliko izgubo, ako Je ustavljen železniški promet, ker bi ne mogli poeletl premoge M trg. Tok jo zdaj položaj. Zeieznliki strojevodje in kurjači na jugovzhodnih železnic s h še niso pH&ell o pogajanji. Ako lahko apnovodniki in zavlročl toliko časa zavlačujejo stavko, da posežejo tudi strojevodje in kurjači v boj. Rebelni mehiški nadškof ■obkoljen od zveznih čet Vladne čete so spravile v past nadikofovo indijansko Armado." Zvezna vlada Je dobila nove dokaze, da so ikofje in duhovniki na čelu kaaipanje guerilskega banditovanja. Ve« vodilnih fanatikov Je bilo ubitih v spopadih s vojaki. Mexico City, 19. Jan. — Vejni department poroča, da 00 zvezne četo včeraj obkolile indijsnsko "armado" klerikalnih vstašov, kateri poveljuje nadškof Fran-cisco Orozco y Jlmlnes is Guada. jalare. Zvezne Čete 00 naredilo močan obroč, ki postaja vedno oš j I in bojeviti nadškof bo kmalu ujet. List "E1 Sol" piše, da ae "ar» mada" nadškofa Jimlneza nahaja na robu hribov nad La Que-m ado, nedaleč od San J ose Do Grada v državi Jalioco. Zvosno Sets so odressle nadškofa od su-nanjoati in preprečile dohajanje novih indijanskih rekrutov v njegov tabor. SnoČi se Je rasne* sls vsot, da jo bil nadškof ujet ln dstreljsn, kar pa nI ros. General Joee Alvares, šef generalnega štaba zvezne armade, je včeraj objavil v svojem poročilu novo dokumentarno evidenco, ki dokasuje, da škofje In duhovniki podžigajo sedanjo gue-rilsko kampanjo v Mehiki, Al» vares poroča, da js opiskopat ne osmo fosšentlral vstajo, pač pa je naložil vsem katoličanom, da prisežejo svestobo voditeljem votaje. V pordHlu is vojnegs uradu jo rečem* da je bil Jeous Meri-nez, vodji katoliških guorllcev v državi Oueretaro ubit v spopadu s vojaštvom v Huisati. Drugi spopad jo bil v Puerto san An-tonlju. Guerllcl so se nekaj časa upirali vojaštvu, nakar soee ras-trgali v manjše grupo In pobegnili, pustlvši sa seboj več mrtvih in ranjenih. 8por s ameriškimi petrolejskl-ml kompanijami so bo reševal v mehiških oodnljah. Nišjs sodi-šča so dovolila družbam "ln-džunkšne", vsled česar Je vlada umaknila prepoved vrtanja sa novimi vrelci. Ker bo vselo precej Čssa, predno nsjvlšja oodi-šča Isrečejo zadnjo besedo, ne bo ovirah obrat potrolejsks Industrije. Situacija v oljnih sredi-ščih je normalna. Poloiaj na Kitajskem Ev gen Cen javlja Angležem, de . Kitajska mora dohiti nessj izgubljeno neodvisnost. Pran d js se je pridružila Angliji. Paris, 19. Jen. — Danes poročajo, da so je Francija prldru žila Angliji glede vojsiko zsšči te tujezomskih kolonij v ftan-gaju. Francoska vlada je naročila svojim konzulom na Kitajskem, naj oodelujejo z Angloši. Ixmdon, 19, jan. — Bvgon Cen, zunanji minister kitajsko ljudske vlade v Hankovu, jo včeraj brzojavil "Daily Exprooou," da glsvnl cilj nove Kitajske Js, dobiti nszaj ukradeno neodvisnost. Dežela, v kateri tuje vls-de kontrolirajo carinske urudo in v ksterl imsjo tujssemsks ko. lonlje svoje lastns sodno ln u-provne oblastnike, ni neodvisno. Vse neenakopravne pogodbe, ki so bile tekom zadnjih desetletij usiljene Kitajski, morajo biti odpravljeno. AangsJ, 19. Jan.—Izgredi proti misijonarjem ao nekoliko ponehali. Francoski poslanik v Pekingu Je včeraj proteotlral proti izgonu francoskih duhovnov ln nun iz FuČovs. Delavstvo proti Roeko-fallarjsvl kostroll ki dobe povišanje mezde Povišanje mezdo prične od dne I. januarja. — Mezda jo zdsj viaoka. kot oh vojnem New York, N. V. — fioatdeset tisoč eksprssnlh uslužbencev pri Amerlcon Railway igpreas kompanijl Jo zdaj dešolnih de, kaksršno so prejemali ob tedsj so železniško! vojnem času. lUzsodišče jim družbe potisnjene še v slabšo I J« priznalo 2 in pol centa povl-pozicijo. Apel na predsednika. »ssdo na uro. Okoli šast da Imenuje Izredno komioijo po I tiso* uslužbencem se pa m*zda novem zakonu, da preišče in p*-» poniža za osem centov in poi. Po-roča, bi povzročil, da bi bila za- višana mezda aa izplača od dne deva za šeitdaaet dni suspendi- Prvcgs Januarja t. I. rana. To potezo zdaj študirata! V vojnam času Je bilo eks-obe stranki. lafhMaea kosi dalje v Evropi. Madrid. 19. jan. - V Madridu je v enem tednu umrlo 800 ooeb sa Influeaco. » London. 19. jan. —V Angliji Novi šolski odborniki so na» ^s^r^C^l^sJufi oi^^Assku^1 olje le prijatelji esko tevsmi ške izobrazbo. ( hleage. IU. - Oscar Nslson Jo ns redni seji Clkaške delav-ske federacijo dejal, da jo župan Dover imenoval take Šolsko odbornike. ki 00 sovražniki učitelj ske strokovno organlsscljs ln prijstelJ1 BeekefellorJevo kon trole nsd Šolami in ozko tovarniško IzobraSbe. Seja Je soglasno protestirala proti Imenovanju šolski odbor mrs. W. S. Hoffor In Ofto Schmldta. Daljo jo pri poročila, da so uvede prolsksva o sodsnjl šolski politiki. Nolson je nsglsšal, da so Ro-ckonfellerjova ustsnovs In kor-porseljs, ki zalo nerade plačuje Jo davke, povzročilo, da Jo Wm. McAndrews postal šolski super-intendent v Chiragu s namenom, da uniči organizacijo učiteljev In do so otroci vzgoja za tovarniške "robote", ki bodo samo#delali in nič mislili. Clkaške delavska federacija Jo dolje soglssno protestiralo proti imperiJsUsttčnl politiki Združanih držsv v Niksrsgvi, Mehiki ln Kitsju, ZAMORSKI IZVEDENCI NA ČELU TOVARNE. V New JernerJu obratujejo tovarno ssmorskl okaporil. E-namel Izdelan v UJ tovarni jo Izvrsten. Polmera. N. J, — Zvezni delavski dopartment naznanja, da Js prejal uradno poročilo Iz tega mesta, da taifi obratujejo ona-melsko tovarno sami zsmorskl eksperti. Delo v tej tovarni je prvovrstno in zsnesljlvo ter trpežno. Razmers v tovarni so prilagofhne za zamorskega de-lavca. Tovarna obratuje že štiri leta pod vodatvom zamorcev. Tovarna Izdeluje eemo amali-rane napioe. Toda načrti so v teku. da se bo Izdelovalo še druge Ursdaiški ta SSST 8. Lswadals AvS. Offka of Hobttaatkai SÖST South Lswadals AvS. Tvlvphoo« Rofkwll 4004 ŠTEV,—NUMBER IS 0 - • PODROBNOSTI I 0 KLENIKALNEM PUCU V LITVI 1 presnim uslužbencem mezds povišana za 18 centov na uro. Po sklenjenem miru Jim je» bilo predmete. Uborotorljl tovarne mezda utrgana za šest centov ns moderno urejeni. uro. Leta 1928 Jim jo bila mez- — ...... da zopet povišana za tri cente.su., ftest tisoč uslužbencev, ki l IVTiHM /m in », in pol. Zdaj Jim je bila pa me*. Imajo Izredno delo jn morajo pa- liti na pošto Združenih držav, km* tako da jo njih mezdo tako fU\m pa prejel» Izredno povišano , soka, kot je bjla ob vojnem ča- mezdo. je umrlo 828 ooeb za hifluenoo vl Izgupe, vseeno Jo obdržalo trideset sedežev, ds Je Ishko motela vladi levice pplsns ns pot. Klerlkslna strsnks se js zvezala o fašisti In Jo tajno kovala zaroto za nasilno strmovlavljs-njo vlsde. Zo v mesecu maju so se slišsll vlasovl, ds fsšlstl In klerlkslcl kuhajo saroto In se prlprsvljsjo zs nssllno strmoglavljonje vlsde. Ksaneje 00 klerikalci kar besneli, ki so v psrlsmsntu nastopali pod krinko krščanakih de« mokrotov, kor Je večina v parlamentu uzakonila pootavo, ki Je odpravila državno subvencijo sa duhovne. Vlsds Js skušsls u-blažiti napeto rasmerje proti Poljski zaradi Vllns. Skušala Jo gled« tega vprašanja dosočl sporazum. To dejstvo so pa Is-rabili navihani In potuhnjeni klerikalci, da ao podšgsll in ras-plamteli narodne strasti v nekaterih krajih, kjer so Imeli ljudstvo ns vrvici. Vsrnootna < l»ogodl»a s sovjetsko Rusijo Je klerlkslcem zojiet služIla, da 00 razplamteli narodne atrasti v ti- , stih krajih, kjer Jim Jo ljudstvo slepo sledilo. . Fošlotl in kleri« kalcl so Isgsll, da vlodo prodaja deželo MJSevikom In tujezem« • rem. Tujezemel so bili namreč Poljski. Končne eo-oe klerikalci svoje stare laži, da lioljševikl nameravSJo strmo-glsvltl vlado. V ta namen so se poslužlll tudi cerkvs, spovodni« ce In drugih klerlkslnlh sredstev, da dosežejo svoj samen. • (Dalja na S. straal.) __ "1 Konec pol dijake konjenice v Chlcage. ' Chicago — Policijski načelnik Colllns jo v torek odrodU, d« policijski konji v najkrajšem čaeu Izginejo is meete. Policije na konjih nadomesti policija a* motorclkljtk. __ PROSVETA CETBTEK, 20. JANUARJA. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Can« oglaaov po dogovoru. gokoplal — no mimjo. Naroča ina: Zodinjoao driavo (iivon Chicago) fi 00 na lato, ft JO aa pol lau In fl.26 sa tri maaaca; Chicago in Cicero fOJO na lato, |S¿6 sa pol laU. <1.66 aa tri maaara. In m inoaaaatvo $8.00. Naslov ia vaa, kar lau atlh a IlaUait -PROSVETA" A ZSI7-M 0a. Lawaiala Avraaa. Chicago, masla. "fHE ENLIGHTENMENT* Organ af (ha Slovaaa Natlawal Ba—IR Baalaiy. Ovad ky tka Slov« National Benefit Society. Advertising rate» oa agreement. —p ■»!« i"» i "« « Subacriptlon: UniUd SUtea (except Chicago) and Canada f5 00 par year; Ckteayo I6.B0. and forofrn cosntrlee$S*$ P» year. MEMBER of THE FEDERATED PRRS8' in DaU» v oklepaja a. pr. (Dae. SI. 1US> ix.lef valaga iaieaa aa aaelovu pameal. da vam |e a te» dnevom potekla aaroéslaa. i'anorite Jo prater«, da aa vam aa aaUvt Hat. r> PROBUJENJE KITAJ A. ' ..j Prebujenje Kitaja je posledica naravnega razvoja. Okrog sto let je minjlo, ko so pričeli Kitaju diktirati tujezemske velevlasti, kaj sme izvršiti in kaj mora opustiti. Kitaj je bil takrat zeio konzervativna monarhija, slabo oborožena in odvisna le od ročnega dela. Sprejeti je moral, kar so mu ukazali dobro oboroženi tujezemci. Razvoj pa ni ostal brez učinka na Kitajce. V teku let so se učili produkcije a stroji, modernega bojevanja in moderne distribucije blaga. Spoznavali so tudi socialne uredbe pri drugih narodih in organiziranje države kot največje narodne in gospodarske enote v sedanji človeški družbi. To je povzročilo, da je pričel razpadati stari Kitaj. Odpravljena je bila monarhija in ustanovljena je bila republika, o kateri so na Kitajskem vladali zelo čudni pojmi. Kot logična posledica tega se je rodilo gibanje za ustanovitev enotne kitajske države. To gibanje je vte-leseno v narodni ljudski stranki, ki je pričela s svojim delom v Kantonu v južnem delu Kitaja. Tujezemske sile so v Kitaju vživale posebne koncesije. Pod svojo oblastjo so imele gotove teritorije, svoja sodišča za svoje državljane in imela so kontrolo čez uvoz-ninski davek ali colnino. Z gibanjem za ustanovitev enotne države se je rodila želja, da postanejo Kitajci gospodarji na svoji lastni zemlji in da se odpravijo za tuje-zemce vsi izredni privilegiji in ktfncesije. Nobeno gibanje pa ne more biti'uspešno brez delavcev. To nam pove ameriška vojna za neodvisnost, boji ob času Cromwella v Angliji, velika francoska revolucija, revolucija leta 1848 v Nemčiji in Avstriji, zadnja revolucija v Mehifci, Rusiji, Turčiji in drugje. In tako vidimo tudi na Kitajskem, da delavstvo podpira narodno kantonsko vlado v Kitaju in ae pridružuje njenim zahtevam napram tujezemcem, ker delavstvo upa, da mu nov režim prinese nove pridobitve. Odkar je pričelo gibanje za enotno kitajsko državo, se tudi ustanovljajo delavske strokovne organizacije na ozemlju, ki ga zasede armada narodne kantonske vlade. V Kitaju pa učinkujejo tisti zakoni pri organiziranju enotne države, kot pri drugih narodih, t. j., da v kitajskem ljudstvu učinkujejo konservativne in napredne sile. Severni vojaški generali predstavljajo konservativne sile, ki se trudijo'za vsako ceno obdržati Kitaj počepi jen, predstavnica napredne struje je pa narodna ljudska stranka. Tujezemci se zavedajo, če Kitaj ostane pocepljen, da ostane šibek in kot tak bo moral tujezem-akim silam priznati koncesije/in Izredne privilegije. Za to tudi tujezemske sile podpirajo severne vojaške generale, ki gospodarijo še v severnem Kitaju, a se vedno bolj umikajo pred zmagovitimi armadami narodne vlade. Ce zmaga narodna vlada, bodo tujezemci ob koncesije in privilegije v Kitaju. Vrh tega pa prihaja za tujezemske kapitaliste, ki imajo naložen denar v kitajskih podjetjih, še drug strah. Delavci se namreč organizirajo in kot dr-ganizirani delavci bodo zahtevali povišanje mezde, skrajšanje delavnika, sanitarne naprave v tovarnah in socialne zakone. To pa krči profil tujezemskih kapitalistov, ki so lahko dozdaj brezmejno izkoriščali delavce, ki so jih do-zdaj smatrali za tope in brezbrižne, v v Brzojavke, ki prihajajo iz Kitaja, pripovedujejo, da so tam bojne ladje tujih narodov in da so pomorščaki pripravljeni se izkrcati vsak trenotek, da ščitijo lastnino in življenja tujezemcev. Iz takih brzojavk marsikdo sodi, da so Kitajci strašni divjaki, ki komaj čakajo, da se na-pijejo tujezemske krvi in masakrlrajo vse, kar jim pride pod meč. Ampak stvar ni taka. Kitajci se bojujejo z* svojo samostojnost, kot so se bojevali drugi narodi. Narod je velik in cenijo ga na štiri sto milijonov oseb. Kitajcev prav nič ne žeja po tujezemski krvi. In če se tako velik Aarod prične probujati, tedaj se gibanje preje ne umiri, dokler narod ne doseže tega, kar si je vzpostavil za svoj cilj, da doseže. Tako gibanje se pri tako velikem narodu lahko ustavi z grozodejstvi samo za trenotek, za sUlno se pa ne more. Kajti gibanje postane še silnejše, ko se narod otrese strahu, ki so ga povzročila grozodejstva, mali j>otok se izpremeni v veliko deročo reko, ki podira vse, kar jI zastavlja pot. Zgodovina to potrdi z nepobitnimi riokaai. V«ju leodvissotti m Kiti jt ki« L. S. Geaeet. Dejstva ia dokumenti. Časi se spreminjejo. Leta 1867 so kitajske čete zajele tihotapski parnik, vozeč opium pod britsko zsstavo. Britska vla da ae je razjezila io je takoj na-povedela Kitajski vojno. Bombardirali in okupirali so mesto Kanton. Podali so se ie naprej v notranjost Kitajs po reki Jantf-tse ter ob poti napadali mesta in trge ter jih ruiili. Priili so do mesta Hankova. Na čelu brit-skih pomorščakov je bil lord E1 gin, ki si je izbral naj primerne j ia mesta in trge za angleiko trgovino; prihodnje leto je bila podpisana pogodba med Angleži in Kitajci. Mesto Hankov je bilo po tej pogodbi odprto tuje-zemaki trgovini. Toda Že naslednje leto ao se sovražnosti zopet obnovile. Angleška in francoska vojaška ekspedicija si je nsredila pot do glavnega mesta Pekinga, kjer je požgala bogato letno palačo kltajakih cesarjev, v kateri se je nahajalo veliko dragocene umetnoeti. Zopet so prisilile omenjeni dve evropski sili Kitajeko, da je pristala na pogoje, ki so ji bili stavljeni. Hankov je bilo zopet odprto tujezemski trgovini in opium je bil zopet legaliziran kot prodaja na Kitajekem. To je bilo storjeno vse z nasiljem. Britje se niso prav nič ozirali na človečanske pravice, aamo da je šla njih trgovine, poštena ali nepoštena, naprej. Leta 1861 je bil narejen aporazum med kitajsko vlado ln angleško in Anglija je dobila pravico vzeti več važnih kitajskih pristanišč pod svojo kontrolo. Dobila je naalednja pristanišča: Kanton, Ciankiang, Kiukiang, Tientain, Nučang in Hankov. Dobesedno so postali ti priatanl perpetualne baze Anglije. Plačala je le neznatno vsoto letno kot najemnino. To je bil prvi prlčetek sedanjih britakih naselbin v velikih kitajskih mestih. Dne 5. januarja t. 1. so bili Britje prisiljeni zapustiti mesto Hankov. Oborožena sila Angložev se jo morala umakniti kitajski narodni armadi, katera hoče napraviti Kitajsko za Kitajce! Uradniki kantonske vlade, tisti uradniki, ki jih je angleška vlada imenovala boljševike, so takoj zatem obvestili angleško vlado, da obžalujejo, ker ae je tt) 'dogodilo ter da bodo takoj upo-stavili vojaško kontrolo, da se ne bo nobenemu Angležu kaj žale-ga pripetilo. In ravno armada, ki so jo Britje krstili, da je rdeča, je zavarovala tamkajšnje angleške prebivalce, da jih ni kitajska drhal pomorila. Dve dejstvi pa stojita očito vsemu svetu: a-nperiški poslanik in ameriške trgovske firme, ki imajo razobeše-ne ameriške zastave in pa miai-jonarji, vai ti v neposredni bližini britskih kolonij, so ostali neprizadeti. Medtem pa so kitajske mase napadale britske naselbine ter trgale njihove zastave, kjerkoli ae je katera pojavila. V tem slučaju se je izkazala ameriška politika modra, ker ni hotela vzeti ponujenih kitajskih koncesij. Kuliji so nagnali Bri-te Is Hankova, in ne ruako-izvei. bani vojaki iz Kantona. To sta omenjeni dve dejstvi, ki al jih je treba zapomniti, kadar se razpravlja o sedanjih dogodlja-jih na Kitajskem. Duh, ki je gnal kitsjske drhal i proti An-lAem, ni nikak ukaa kake vla-de: to Je odmev prbti tuji nadvladi; tega reagiranja ae nikakor ne da ustaviti; lahko ae ga malo zastavi sedaj v tem. sedaj V onem kraju, toda izbruhnilo bo ven prav tako gotovo, kakor o-genj. katerega se ne more več obvisdsti. To gibanje bo šlo naprej po vsej Ki^ajshi. Pred le-tom Je bil Kanttm cilj nevihte; isto Je sedaj v Hankovu; Aangaj se ie giblje in temu sledi Peking ln drugs večja mesta. Peking Ska vlada, čeprav je pod vpil vom Japonske vlade, vseeno slm. petizira s narodno vlado na Jugu. Moko poročilo pravi, da Je imelo dejstvo, ko so izgnali nadvlado Angležev is Hankova. velikanski vpliv na mesto Peking. Ostala velika mesta ao na isti poti; ugled Angleiev na Kitajskem se je pričel že davno majati in sedaj je prišel čas, ko se bo popolnoma zrušil. Sicer so se pa v zadnji krizi obnašali še precej previdno. Dne 3. januarja ao britski pomorščaki ln vojaki, ki varujejo tam angleške interese, stali mirno, ko je kitajska masa navalila na angleško neeelbino. To je bil u-kaz iz Londona. Kar je pa še več, je treba tudi vedeti, da so jih Kantončanje obvestili, da če bodo atreljali, tedaj ne bo ostal niti en sam tujezemec pri življenju v Hankovu. Torej so tako previdno ravnali Angleži, ker so videli nevarnost, ki jim je pretila, ako se bodo obnašali arogantno napram domačinom. Vedeti pa je treba, da se niso Britje tako miriio in previdno obnašali pri prejšnjih spopadih, ker takrat ao morili mirne Kitajce. Toda kakor že rčeno, časi se res spreminjsjo. Kitajski narod ae je pričel probujati in vstajati in ko popolnoma vstane, tedaj bo odklenkalo vsem tu-jezemsklm izkoriščevalcem na Kitajskem. Kitajsko ljudstvo je iztrgalo kjerkoli je videlo britsko zastavo in razobesilo rdečo zaatavo južne kitajske armade. Skoro vse angleške koncesije, teritoriji z naselbinami, so bile zavzete. Vrnili so jih Angležem po sporazumu.- Kitaj ae obnaša kakor vulkan ; lahko bo dolgo miroval, toda kadar se prebudi, tedaj bo z vso silo izbruhnil na dan. Opazovalci, ki šive tam, so kakor prebivalci malih vasie v bližini kakega vulkana, ki že dolgo miruje, In ne'verjamejo znanstvenikom, ki jih svare, naj se takoj odpravijo od vulkana, ker bo v kratkem pričel bljuvati. Tujezemske sile so bile že večkrat posvarjene o bližajoči se nevarnosti za njih dbstoj v Kitaju, toda v svoji slepoti so prezrle vsako ie tako dobrohotno svarilo; niao mogle verjeti, da bi se sploh mogla kdaj Kitajska prebuditi ter vzeti v svoje roke vajeti ln tako pognati tujce iz dežele ali jim pa vsaj vzeti moč. Ako bi se bile velesile zavedale teh Qvaril, ko so bile na zborovanju v Washingtonu, Versajlu in pred letom v Pekingu, tedaj bi prav gotovo preprečile sedanji vihar aH pa vsaj o-milile v toliko, da bi ne bilo potreba krvoprelitja. - Storile pa niso ničesar; sedanji nemiri v Kitaju so posledice njihovega ravnanja? sedaj prihaja fce več nemirov. ! Angleška Vlada ae je do danes posluževala starih nakan in starih pogodb, s katerimi je o-mamljala kitajsko ljudstvo in ga držala k tlom. Tpda take imperialistične nakane danes ne drže več., V^aka stvar gre do svoje meje. jo pa silimo še naprej, ko je mera dopolnjena, ae pa postavi nasproti in tedaj je vojna. Kitajska je prišla do avoje meje, njena mera je bila zvrhana, obrnila se je in ugriznila britskega leva a tako silo,| da si ne bo mogel ozdravetl svoje rane morda nikdar, vsaj na Kitajskem ne. Kar je še pred stoletjem bilo veljavno, kaf se je še pred tridesetimi leti smatralo za veljavno, kar je bilo pred desetimi leti u-činkovlto, je dan*s * popolnoma brezpomemlftto. Kitajska se je naučila od zapadnih sil, kako rabiti orožje in kako voditi boje. Naučila se Je, kaj pomeni narodnost. Njene mase so se navlekle te ideje, naučile so se nalogo drugih, močnjših. ne po številu, narodov, ki so jo držali k tlom. Njeni uradniki lahko govore o davkih in teritorijalnih pravicah, toda kitajsko ljudstvo vidi stvari a priprostim očesom. Ono Je nasprotno tujim vojnim ladjam in tišjim nadvladam v njihovih lastnih velikih mestih. SUKEIZ Spomin aa San Diego. Ixm Angeles, California. — Neizprosna zima je občutno ob- se vidi, kje pozeba ne zadene. Santa Fe raneh je prost pozebe. Tu raste najbolj tropično sadje, kar ga raate v Kaliforniji. Avo-kado so pričeli saditi v Kaliforniji za trgovino leta 1916 in ae- iskala tudi južno Kalifornijo, j daj je (posajenih s tem sadjem Sneg je zapadel po nižjih gorah, j 6ez 1000 akrov, večinoma ob česar« nismo videli že od leta 1922. Noči so mrzle in gorje tistemu, ki nima kamor bi glave položil. V tako mrzlih jutrih, kot so sedaj, je ^animivo vstati ob treh zjutraj in pogledati, kakšen je boj človeka z naravo med nasadi oranž. Na božični dan zgodaj zjutraj sva se odpravila, jaa in riioj zvesti tovariš, a tremi drugimi delavci, da al ogledamo ob zgodnji uri, kako je v Santa Fe dolini, kjer bodo naši bodoči domovi. Ob štirih smo bili že v Orange County. Tovariš me je opozoril na žareče se nebo.- . Tam je o-genj! Izgledalo je kot bi gorela cela vaa. Ko smo pa prišli Čez valovito zemljo na ravnino, smo videli, da je to boj človeka z naravo za ohranitev oranž. Iz tisoč in tisoč peči je plapolal pla men ocl dva do tri čevlje visoko, kakor da bi na vsak način hotel zabraniti kruti pozebi oranž. Vsako oranževo drevo ali gpn ima štiri peči, tako da je med vaakimi štirimi oranževimi grmi po ena peč. Kakšne so te peči? Pločevinasta posoda, koja drži od 8 do 10 galonov. Iz posode moli do tri čevlje visoko cev, iz katere gori. V mrzlih zimah, kakršna je letos, so farmarji založeni s kurjavo (distlllkom). Peči stoje na mestu, kurjači so pa v postelji s čevlji na nogah, pripravljeni 2a vsako znamenje. Vremenski čuvaj pa vozi z motorciklom celo noč in opazuje nevarnost poze be. Kadar pade živo srebro do gotove številke, čuvaj da zna menje kurjačem in kaj hitro za-plapola ogenj v tisoč pečlh, nebo zažari in pozeba je odvrnje-na. Pozeba ne zadene na široko obenem. En četrt milje ali kaj takega zadene pozeba, pa zopet miljo ali dve ne, pa zopet nekaj. Med velikim zanimanjem opazovanja tisoč in tisoč luči je avtomobil enakomerno drdral proti San Diegu v mrzlo in temno ju tro. Ob osmih smo bili že v malem deželnem mestu Escondido z nekaj čez dva tisoč prebivalcev. To mestece je slovito po bogati agrikulturni okolici. Tu so okra ji, kjer pozeba nikdar ne zadene. Listi so poročali, da v prvi polovici meseca decembra so bili iz okolice Escondida odposlali 142 železniških vozov paradižni ka v vrednosti $150,000 za božič. Tu smo videli na svoje oči paradižnik na polju, kojega se pozeba ni dotaknila. . \j/ V Escondidu smo krenili na desno z državne ceste Štiri milje in bili smo pri jezeru Hodges, ki je umetno napravljeno in zalaga vodo za mesto San Diego. To un\etno napravljeno jezero je deset milj dolgo in večina po šestdeset čevljev globoko. Tolika množina vode je za nama kanje polja vredna več milijonov dolarjev. Predno je Človek zajezil med dvema gorama, se je ta voda vsa stekala v morje. V zgbdnji uri Je bil pogled na jezero med gorami in hribi, ko se je solnce v vodi žarilo, čarobno veličasten. Ko smo prišli do jeza, smo si ga bolj dobro ogledali kot prvič. S tovarišem sva prvič hitro zbežala proč, ker niava hot d« biti kriva, ako bi se Jez radi to like množine vode podrl. Ta zid ne bo držal prihodnjih 24 ur, to bo šlo vse v pekel, sem si mislil. Sedaj pa smo jez bolj dobro o- Velikanske armsde in brodovja gledali in vfdeli, da ga niso de-ki Jih «apadni narodi kontroli-¡lali "šušUrji", ampak inženirji. rajo v kitajskih voîTaTîT" bodo Tafcttrumetni napi avQenlh ^Jnoitoje dolga 25 milj. Tova fflíinia va nalrnl Ihn A » ^ m - a. I — ^ - i__«___• . _ _ __i* t - ■ m —— m ____ morda zs nekoliko časa še ob- zor ima okraj San Diego 12, po držala ta mesta v svoji oblasti. Kaliforniji pa Jih Je veliko več I. . « «"Ml 8 svo" j Stali so na sto in sto milijonov dolarjev. Brez ymetnih jezer bi jo politiko. Bela nadvlada na vzhodu Je obsojena. Mi. ki spadamo sedanji generaciji, opazujemo drugo velikansko ustaje-nje človeštva, katero zaznamuje brezkončno bojevanje za človeško svobodo. Ako bi bili pametni dovolj, bi že ob prlčetku spo-zna!!, da ta vojna, kakor Je bila smeriška vojna za neodvisno«!, ali kakor francoaka ali ruska re- bil človeški obstanek v Kaliforniji jako omejen. Od Jezera Hodges Južno šest milj smo prišli na rane ho Santa Fe. Ta zemlja je 300 čevljev nad morsko gladino in šeat milj od morske obali. Trije tovariši delavci, ki so bili prvič Um. so bili telo zadovoljni, ker videli ao, ktko važno morju v južnem delu. Avokado sadno drevje je zelo občutljivo za pozebo aíi pa vročino. To sadje ae proda najdražje, kar se «a prideluje v Kaliforniji. Cena za funt je od 50c do $1. Na ranehu Santa Fe sva se ločila s tovarišem in se napotila v San Eljego, da obiščeva Slovence. Kakor sem videl v Pro-sveti, jo bilo nekaj toliko modrih, da so se naselili v krasnem San Diegu. Po obmorski državni cesti iz Del Mara pride motorist do strme ceste Torrey Pines. Tu je cesta strma do 35 stopinj. Fordovi avtomobili ne morejo vozi ti v prvi hitrosti. Z vrha hriba Torrey Pines je pa krasen pogled iyi suho zemljo, hribe in doline, na tihi in mirni ocean. Tu je naravna lepota. Ob takem pogledu človek za trenutek pozabi na nevščino in trpljenje, skozi katera gre. Kakor je cesta bila strma na hrib, ravno tako sedaj pada 85 stopinj, pri tem ao pa še hudi ovinki. Motorist mora imeti prisotnost duha in trdo držati kolo, da se ne znajde globoko doli v prepadu z razbito glavo. Tor rey Pines hribi so del San Diego mestnega parka iii merijo 700 akrov. Še petnajst milj in bili smo v sredini priljubljenega mesta San Diega. Mesto San Diego je narastlo v devetih letih od 65,000 do 150,-000. V letu 1925 je bilo izdano dovoljenj? za nova poslopja čez $18,000,000. Meato ima krasno, zaprto lego in veliko pristani šče. Iz mesta vozita dva plošna-ta parnika motoriste in pešce čez pičlo miljo široki saliv na aristokratski otok Coronado. Na otoku Coronado se človek počuti, kakor da bi bil na Havajskih otokih ali kje daleč na jugu. Otok Coronado je gosto posajen s tropičnim drevjem in grmovjem, med kojim so krasne vile. Vse je lepo in čisto, vse arečno in zadovoljno, ter se smeje od sreče in zadovoljstva, kakor da bi se človeku v pozdrav rogali: Aha, prišel si po devetih letih n&zaj k nam, ker nič lepšega in boljšega nisi mogel dobiti. Človek bi si mislil, da se na tem otoku konča beda in trpljenje, da tu ni krivic in zločinov, ne ječ in ne norišnic. Res je ta ko, a to je omejeno samo na o» tok Coronado. Stari hotel Del Coronado je še ravno tak kot je bil pred devetimi leti, ko sem bil uslužben v njem. V velikanskem poslopju je čez 600 spalnih sob, VSe leseno. Človek bi si mislil: To je prava našteva za ogenj. V resnici pa je ogenj v tom poslopju nemogoč. Avtomatične vodne naprave proti ognju so toliko izpopolnjene, ako se kjerkoli pojavi ogenj, ae sam unič|. V hotelu stanujejo samo taki, ki niso navajeni vstajati ob šestih hi plačujejo od $15 do $26 dnevno za hrano ln stanovanje. Hotel stoji na morskem bregu, pluskanje morskih valov ob aka-loviti breg sc sliši v peto nadstropje. Južno od hotela, na peščepem morskem bregu je čez 1000 šotorov, k! pa ao vsi ffrazni pozimi. Široka cesta pelje južno v pet-najat milj oddaljeno Chula Vista, zadnje mestece na skrajnem jugozvzhodu Kalifornije. Sest milj od tu je U. S. in me-hikanska državna meja. Tam čez državno mejo je razupita Tia Yuana. Vožnja iz San Diega čez Coronado okoli priatenišča nazaj ŽMK0MET Naši dobri, skrbni prijatelji» Imamo nekaj dragih rojakov ki nas neprestano pošiljajo^ vse strani sveta. Najmanj tisočkrat sO nas že poslali v Ru. sijo. T« dni nas je clevelandski magnet Lojzijus poslal v Mehi-ko ali Nikaragvo ali nekam tja. Mi mu eno zagodemo. Ne gremo! Nikamor ne gre-mo! Absolutna nočemo iti! And now, what the jiell are you gonna to do about it? a a a Nabrufien križ. Nadškof Jiminez. by jiminv, je nabruail križ, nabasal pištolo s svincem in odmarširal v hrib« kot general Kristusov na čelu armade indijanske herkulanske v boj za "sveta vera". Premilostljivi nadškof je morda dober strelec in ubijalec, ampak slab vernik. Ce bi bri dober vernik, bi prepustil smrt-no kaze)} za brezverce Bogu. a * a Katarji farbajo. Cenjeni Žarkom e t! Neki 8 ve-ti mol zagovarja v A. S. "sveto" stolico in njeno stališče napram fašjzmu. Pravi, da je Mussolini storil tudi veliko dobrega, na primer v šolah in vaeh javnih uradih je razobesil raz-' pelo. AH ni to dobro? Sedaj se lahko vsi Italijani vrnejo v svojo domovino, saj kruha bo dovolj za vse!—Dafje pravi, da "sveta" stolica moli tudi za one! vlade, ki ji niso naklonjene, ne samo za Mussolinijevo. Prosim, naštejte, koliko maš ste že prečitali za rusko sovjetsko vla-' do in za Callessovo v Mehiki! Za vsako mašo vam bo dolžan pet dolarjev — Miha Mihatov, Terre Haute, Ind. a a a liV'.^ -i-'tSfif, i ' . Oslovske postave. Cenjeni Žarkomet! Ali so se: kje večji osli kakor so oni ljudje, ki delajo tiste nedeljske plave j postave? Ako bi take postave) bile dosledno izvajane, bi mo-l rali biti vsi župniki in policaji! prvi aretirani in vsi verski hlevi zaklenjeni ob nedeljah. — Ru-j dar v peklu. a a a nih regulacij. človek teli delati življenje. V Uko zgodnjem ia mrzlem jutru riš je obrnil avtomobil severno iz mesU proti Le Mesa Ix>mon Grove, kjer sva upala, da dobiva Slovence v Spring Valleyju. Ko sva prišla na La Meso, me je bilo kar strah pri pogledu na strašno valoviti svet. Tu človek na en pogled vidi petdeset dolin in ravno toliko hribov. Zemlja na U Mesa je rodeče kot bi jo pobarval in pomešana z o-krog!im kamenjem. Po polurnem lokanju sva končno le dobilo Spring Valley Tu je bilo veliko lepše in boljše, zemlje poraščene z oranža (Dalja aa S. strasU . Nekaj, kar ni nekaj. Naš dični mož iz Juridije 1 rad prede melodije, ki niso melodije. Oh, mačja godba! je splošna sodba. T. N. T. a a a Ni treba zboleli! Kadar zboliš, javi se tajniku in zdravniku istočasno, pusti bolniškim obiskovalcem veselje,) da te obiakujejo in podpisujejo | nakaznico. Kadar pa ozdravil, vrši nakaznico v peč. S tem zaveže* mnogim ljudem jezike. Nihče ne bo rekel, da si aima-i lant. — J. H. a a a Začarana Bela hiša. Vse pobeljene duše, ki nameravate iskati tolažbe in odpuit-kov v Washingtonu, čuvsjte se! V belem zunanjem ursdu in » Beli hiši strašijo boljše vik i! a * a V muzej z njim! Novica je tudi to, če Tone Gr-i dina piči kačo. a a a K on test za kratke prispevke. 28. Ker je kontest v koloni, ho-i čem tudi jaz malo napisati in veliko povedati. To pa onim, ki hočejo razumeti: cerkev stoji na gričku, zato H d i na robu propada. Da jo obvarujejo kaUatrofe. se neWj govori, da ao na trgu neko vrfti —Da U bodo to delngj noeile dividende ali samo ^ mišen", je še — VpraAsj K. T. & Predloga za prostovoljno rastrad jo. Waehington. — V liliji **1 nie i je bila predkrtens pr"* ^ ki zahteva, da bi se vssk tujfj^ mec prostovoljno reérWríf* Čudna predloga Kara« al ^ ka«rr» ► r S.H.P.J. PeTRTEK, 20. JANUARJA. ,800,0» m* » riki potrebnih pokojnine B osebje starih nad 05 let. ___ penzije se danes izplačujejo zelo majhnemu številu, pa ¿e le so nizke. Harrisburg, Pa. — V Združe ih državah živi 1, 800,000 o-ib, ki so stare nad 65 let in po-Bebujejo podporo na stara leta, er so odvisne od podpore dru ¡h ljudi. Od teh oseb jih prejela industrijsko penzijo okoli T) 000. Ampak povprečna penzi-i\eh oseb znese samo $485 do-[rjev na leto. Te podatke je zbrala Komisi i za pokojnino, ki jo je ustano-]a Pennsylvanska delavska fe-?racija, kateri predseduje Jas. Mšurer, ki je obenem tudi redsednik Pennsylvanske de-vske federacije.' Komisija naglaša, da prihran-, ki jih delavci polože na stran I svoje borne mezde za stara le-[ nikakor ne zadostujejo, da bi •eživeli stare delavce, ko osta-jo nesposobni za delo. Komisi. je prepričana, da je treba v iruženih državah uvesti pokojno za stare delavce. ¡Poročilo, ki ga je objavila ko-isija, pokazuje, da pokojnine, ■jih izplačujejo privatne kor-oracije in kompanije, krijejo omaj majhen drobec starih in bnemoglih delavcev. Pa še od h delavcev jih je uposlenih dve etjini pri kompanijah za jav-potrebščine. Komisija je dalje pronašla, da pokojnine, ki jih išzplačujejo rivatne korporacije v resnici liso garantirane. Večinoma ompanije ne nalagajo posebne ezerve, da bi bile kos svojim olžnostim. Ravno tako ni obvez-o za podjetnika, da obdrži de-ivca toliko časa, da je dosegel tarost, ko lahko gre v pokoj. |Vsc to pokazuje, da morajo ržavne legislature ali kongres odvzeti korake, da se uvede po-ojnina za vse delavce, ko doae-ejo gotovo starost in postanejo ti delo nezmožni. Izgredi proti tij* zemcem na Kitajskem Srd izkoriščanega kitajskega ljudstva se je razlil na misijonarje. Sangaj, 18. jan. — Tukajšnji inozemski oblastniki razširjajo alarmantne vesti o izgredih v notranjih kitajskih mestih proti tujezemcem. Kakor izgleda, se je srd kitajskega ljudstva okre-nil proti misijonarjem iz Amerike in Evrope, katerih kar mrgoli na Kitajskem in ki vsak po svoje "izveličavajo" Kitajce, pri tem pa pridno «birajo kitajske zaklade zase in delujejo ko^ a-vantgarda tujezemskih imperi-jalistov. Kakor poročajo, so bili zvrše-ni napadi na misijonarje v Fu-čovu, Cengtuju, Kulingu, Cung-kiangu in drugih mestih ob re ki Jangtse. V Fučovu so izgred-niki pretepli nekaj ameriških protestantskih misijonarjev in izgnali vse španske katoliške duhovne ter nune iz mesta. V Šan-gaju vlada velika razburjenost vsled prodirajoče kantonske armade. Delavske stavke so na dnevnem redu. Tujezemske kolonije zahtevajo od velesil najmanj 25,000 vojakov za obrambo. PODROBNOSTI O KLERIKALNI ZAROTI ZA STRMOGLAV-LJENJE VLADE V LITVI. lahteve po odškodninskem zakona v Mast. riporoča se zvišanje odškodnine v celoti in za otroke v družini. — Za strokovne bolezni naj se tudi uvede odškodnina. Iloston, Mass. — Delavska iz-dna leffislativna komisija pri-oroča revizijo odškodninskega akona za ponesrečene delavco. edanje maksimalno izplačilo < in $16 se poviša na $9 in $19 olarjev tedehske odškodnine. Odškodninska vsota v celoti 4000 naj se , poviša na $5000. >va dolarja odškodnine naj se pvoli za vsakega otroka, ki potuje oskrbe. Zdaj je odškod-ina za otroke stopila v veljavo, jc bilo v družini pet otrok. Itelje se priporoča, da se za rokovne bolezni tudi plačuje l.škfjdnina. Zdaj se plačuje za Irokovne bolezni tudi odškodnin, toda le tedaj, ako tako f«((. sodišče. Ako postava do-I)S M DOBIL* PIRPORO-ClLA. pVashington, I). C. — Senatni ki odsek ni priporočil Cy-' -Kisa za imenovan — - vtw trgonlcd Vomisi jo. * I ""i izročilo je glasovalo šest inatorjev, proti pa osem. OpO-1 '»« Nagovarja svoje stališče, h divja l>oj zaradi železniška n'n«- za premog i organizirajo ',r "i'»govnega polja In n?-n iz i ranega južnega premo-"*a Mja na trg. (Nadaljevanje s 1. strani.) Ko so imeli poslance pod ključem v zaporih, drugi so bežali, da jih ne doleti klerikalno maščevanje in je bilo v parlamentu navzočih samo 48 poslancev od pet in osemdesetih, so izvolili za predsednika Smetonasa, ki jc bil prvi predsednik mlade republike. Bivšega predsednika Griniusa so zarotniki prisilili, du je pozval profesorja Walderma-rasa, da sestavi novo ministrstvo iz nazadnjaških in klerikalnih elementov. Klerikalci in fašisti zdaj študirajo, kako bi prelomili ustavo in uvedli trajno diktaturo. Waldermaras je postal minister za zunanje zadevé. To pomeni, da se preneha s pomirjevalno politiko in da zavzame o-stro stališče napram Poljski. Dozdaj ta preobrat učinkuje samo na notranje zadeve Litve. In to se že pozna. Drugo pa še pride. TELEPATIJA NADOMESTI RADIO? Angleški znanstvenik prorokuje, da se bo prenašala misel meato besed. 8UKE IZ NASELBIN (Nadaljevanje s 2. straai.) mi, lemoncmi ter oljkami. Olj-kovi sad je bil ravnokar zrel in vsepolno ga je bilo po zemlji ln cesti. Hodili in vozili smo po tem žlahtnem sadju. Spomnil sem se na Dalmacijo, kako Um ljudje spoštljivo in hvaležno poberejo vsako oljkovo jagodo s pripombo: zrno na zrno, jagoda do jagode—hektoliter olja. Prva olj kova drevesa so posadili v San Diego okraju ali v Kaliforniji leta 1769. Veliko teh dreves Še raste in rodi sadje, daai-ravno je bilo neokopano in ne namakano že več let, ker oljkovo drevo je najbolj potrpežljivo izmed vseh sadnih dreves. Končno sva našla dom rojaka M. Mullerja. pa na našo žalost ga ni bilo doma. Dečki so igrali žogo in so povedali, da ata ni doma, ker v mestu vsi skupaj praznujejo božič. Tako redke so priložnosti seznaniti se s Slovenci v San Diegu, pa še takrat je sreča nemila. Na vrtu M. Mullerja sem opazil črne maline v cvetju, zelene in zrele, paradižnike, kojlh slana še ni bila uničila. V Kaliforniji je bila slana še vsako zimo in še sneg zapade. Tako različne temperature in narave nima nobena država v Severni Ameriki, kot jo ima Kalifornija. Medtem ko je 14,502 čevljev visoka gora Whitnay deset mesecev na leto pokrita s' sngom, je Imperial Valley, 150 čevljev pod morsko gladino. Pozimi iz te doline izvozijo cele Železniške vlake solate in špina-če na vzhodne trge; V tej dolini ob mehiški meji je normalni dež dva palca na leto, v severnem delu ob kalifornijsko oregonski meji pa je normalni dež 80 palcev na leto. Po gotovih krajih pozimi divjajo puščavski viharji po 50 milj na uro s puščavskim pe .skom, da se ne vidi naprej 20 čevljev; prevračajo avtomobile in hiše in nosijo kokoši po zraku kot liste dreves. ' • Pa so tudi kraji, ki so zava rovani po naravi pred viharji in pozebo. — Frank Snlder. ■jjjrovina z Nizozemako povečana. hmjrton, — Ameriška tr-« '« Ilolandskem se je pre. ka >ta precej povečala, ko: a trgovski \\ >y. . i London. — Takoj za razvitjem transatlantičnega telefoniranja in aedaj že napredujoče televizije pride na vrsto telepa-tija, ki bo odpravila sedanji način prenašanja misli. Tako prorokuje angleški znanstvenik A. M. Low. Profesor Low trdi, da je že sedaj brezžični brzojav toliko napredoval, da prav povoljno pripravlja človeške čute na pot telepatlje. Kakor pa je sedaj, je še ne razumemo in nočemo razumeti ter prejemati misli in vtise drugega človeka potom njegovih čutov. Navadno mi ne sodimo človeka po njegovih besedah. pravi l>ow, temveč ga sodimo kako zgleda in pa po njegovih čutih, o katerih pa aedaj 4c nimamo nikakega znanja, ali pa kvečjemu komaj toliko kolikor so imeli znanja atari Egipčani o X-žarkih ali o bakteriji v mleku. A VESELICO. Blaeford. Ind. — Pridite vsi na plesno, mašksradno veselico, katero priredi društvo "Grozd" it. 474 S. N. P. J. v Blanfordu, Indiana, dne 22. Januarja zvečer v John Perona dvorani. Vabimo vse rojake, člane in druge v naselbini in te bližnje okolice, da se te veselice udeležite, kar bo zanimiva toliko bolj. ker se nsm obeta veliko maškar. Tri, Hodnikom najbolj dopedljlve maškar*, dobijo nagrado. Za dober prigrizek in izvrstno okrep-čllno pijačo ter za plesalce bo preskrbljeno vae najbolje. — Seja zadruge^ Johnstown, Pa.—Cenjeni del ničarji Moxham slovenske zadružne prodajalne 1 Apeliram, da se udeležite letne seje 28. jan. prostorih Slovenskega delavskega doma na Moghamu. Na tej seji imamo veliko ukreniti glede prodajalne, prečitani bodo letni računi. Nadalje imamo izvoliti nov odbor za leto 1927. Nadalje priporočam vsem o-nim odjemalcem, kateri dolgujejo velike vsote, in že več časa, da pridete na sejo ter si s tem prihranite kakih neprilik, katere bodo aledile takoj po seji ; vsak tak odjemalec bi ae moral udeležiti te seje, ter se o-pravičiti na kak zadovoljiv način ali napraviti termin za izpla-čanje računa. Torej bratje delničarji, upoštevajte to ter se udeležite aeje 23. jan. ob 2. popoldne. — Frank Koreltz, tajnik, 516 Linden ave., Johnstown, Pa. Pozor rojaki iz ižanske župnjje! Društvo "Slovenec" št. 262 S. N. P. J. v Farrellu, Pa., je na seji dne 9. t. m. aprejelo prošnjo od veteranov avetovne vojne na Igu, da pomore s prostovoljnimi prispevki, ki jih pobirajo za spomenik. Izvoljena ata bila F. Kramar in F. Stembel, ki ae zavzameta za to atvar. Pobiranje prostovoljnih prispevkov v Farrellu. Pa.: Daro-vsli ao po $1: F. Kramar, F. Stem bel, F. Cimperman, J. Novak. R. Ločni kar, M. SteblaJ in J. Kolenc. Po l*>c: J. Novak, Mike Rupert, F. Puncer, F. Cimperman, F. Zeleznikar, F. Žagar, J. Okom. A. Cimperman. M. Gorenec. J. Maček in F. Hteb laj. P6 25c: J. Godina, F. Vlc-jozi, M. Maček, L. Zikar, J. Garm, F. Hribar, J. Kramar in J. SušUršič. Skupaj $14.60, kar je bilo Odposlano domov potom F. Sakserja. — Nabiralca. Spomenik nepoznanemu vojaka. 8< amnion. Kana. -1 O priliki Debnove smrti ao lokalni I leti prinesli fledečo zgodbico: "Po timi v letu 1911 in 1912 je Ev gene Debs Ml za aourednika pri takrstnem časniku "Appeal to. v Girardu. Kansas, i m P H 0 S VB T A tra, ko je šel v svoj urad, je opazil na vogalu ulice reveža, kateri se je tresel mraza. Debs je stopil k njemu, alekel avojo suknjo in mu jo dal, potem mu je dal še par dolarjev in molče odhitel v svoj urad, kjer ae je delal tako, kot bi se ne bilo nič zgodilo. Ko bi ne bilo nekoliko ljudi na ulici, bi nihče za to ne vedel," Ta apomenik bo trajen, ker je zgrajen na čisti in nesebični ljubezni, zato: Klobuk dol pred takim spomenikom! — F. J. Smrtna koea. Nezgoda. Collin wood, Ohio. — Nana-gioma je umrl brat Joaip Sebat, član društva "V boj" št. 58. Dne 15. januarja ga je zadel mrtvo-ud. Pokojnik je stanoval na 770 E. 156. ceatl. Ponesrečil se je brat Josip Prušnik dne 16. januarja. Zadel ga je avtomobil na cesti pred Slovenskim delavskim domom na Waterloo rd. Nahaja ae v bolnišnici na Nothingham rd. — John Boatlč, tajnik društva št. 53. Goapodah^e razmere. Canton, Ohio, je malo Indu-atrij ako mesto. Po statistiki mi je bilb mogoče izvedeti, da ima i}ad stodvajset različnih tvornic ali delavnic in da šteje stodeset tisoč etanovnikov. Z delom se ne morem pohvaliti. Kdor hoče 1-meti delo, mora biti vprežen kot živina in to za piizemo plačo. Zaslužimo komaj toliko, da se skromno preživlmo. Ce si vza-meš sam kak dan počitka brez boesovega znahja, se ti zna zgoditi tista kot že meni obečana, namreč da izgubiš delo. Da smo dobri garačl, to moram priznati. S tem tudi vzdržujemo kapitalista, da ne bo obubožal. Posebnih novic ni. Vse je pri starem in tudi ml smo stari: Pri zadnjih decembersklh volitvah si nismo zaželeli spremembe. O-etalo je vse pri starem, vkljub temu, da je dobro uvesti kaj novega. Gospodarsko vkljub slabim delovnim razmeram še dosti dobro eksistiramo. Slovenci smo tukaj več ali manj vsi stalno naseljeni. Zavedatoo se ln smo se lokallzirall. Pa smo si večinoma vsi postavili svoje domove, izvzemši par družin, pa tudi mi jih želimo imeti, kakor hitro nam bo finančni minister dovolili Kantončani amo več ali manj elegantni ljudje. Ljubimo turl-stiko In sport. Razvidno je iz tega,' da imamo večinoma vsi luksusne avtomobile. Tako imamo več priložnosti, da obiskujemo tekme in letovišča v bližnjih in daljnih naselbinah. Sam aem raiditega zavidan od nekaterih. Vzroke poznam, zakaj sem zadnji čaa izgubil par intimnih prijateljevi Moj kolega mi je rekel, da još se nije rodlo, koji bi svnkome ugodiol Tako sieer tudi Jaz ne morem. Posdravim vae napredne rojake širom Amerike! — Mike Krsto ik__ Ktfime vesti Zadružni koledar ¿e leto 1927. Izdala Zadružna založba v Ljubljani. Tiakala Ljudska tiekarne v Mariboru. Uredil Anton Kri-stan. Knjiga Je mehko vezana, šteje 138 strani in ims poleg koledarske vsebine ter oglasov strokovne ia informativne član ke o zadružništvu in zadrugah na Slovenakem» nekaj jiesmic ter precej leposlovnih črtje, katere je večinoma spisal Ivsn Vuk. Cena nI navedena. Ako se kdo čltateljev Proevete zanima za ta koledar ^ katerega priporočamo — naj pošlje dolar in dobi zraven še katero drugo knjigo, katerih Ima Zadružna založba precej v zalogi. Naslov: Ljubljana, 1'rule št. 15. Jugoslavija. Adamičevi spiel. Naš rojak in somišljenik Louis Adamič ae marljivo udejetvuje v ameriški "magazinski" literaturi. V de eembrski številki revijo "Overland Monthly", ki izhaja v Ban Pranciaru, je priobčil črtico iz vojaškega življenja "The Mutiny". V tedniku "The Open Forum" — izhaja v I /m Ange-lesu — je pe izšla njegove daljše ocena knjige "Hrawnyman", katero je «plsef Jemes Utevens. r m PRAVILNA HRANA IN TELO-VADBA. Noč v peklu Srnek in liambič sta si bila smrtna nasprotniks. Njuno aov-vraštvo se Je začelo že v mladih letih. Srnek si Je izbral nevesto, katero je Bamblč pregovoril ter jo vzel za ženo. S tem si je \l tesal težak zakonakl jarem, ki ga je žulil v pozno staroat. Lisa ga je učila kozjih molitvic, niti ganiti ae ni smel pod njenim oblast vom., Vselej, kadar je videl Srnka v zlati proatoati, mu je lice ozele-nelo od jeze. Privoščil mu je vae najhujše in vendar je bil sreč-nejši od njega. Srnek ni vedei sa njegove akrite muke ter ga Je arečaval a mršnjo na obrazu. "Sovraži me. pa nima povoda," ga je grajal Bamblč, ko jo moral nekoč bežati pred hudo ženo. "To bi me šele gledal, ako bi bil na mojem mestu." Odtlej Je premišljal in ugibal, kako bi mu napravil nekaj, kar vzdigni noge do navpičnega po-ložaja, spusti jih dol In ponav- ArUMtr A. NtUtn« »r«4*i01 i.U- »»<«1 »•m.i.lj m Cw««a M*ImI 0#p> Shujšajte zavoljo zdravja. Poatanlte bolj auhi okoli pasu in okrepčajte svoje trebušne mišice. Cetvorica vaj, ki jih1 nudim s tem člankom, bodo, ako človek pri njih vztraja, »ožile pas, ki je morda najvažnejša točka telesa, kar se tiče tolovadbe. To pa is dveh razlogov. Pfvič, zunanje strani trebuha pokrivajo neizmerno važne organe in delovanje teh organov trpi, ako jih ne podpira elastičen in mišičnv život, kakršen je rezultat redne telovadbe. Drugič, način življenja je navadno tak, da se mišice okoli života le malo ali nič ne vadijo in zato postanejo ohlapne in-mehkužne; Človek tako doživi, da njegovo najvažnejše zu- aaao 01 mu napra nanje mišičevje, ono okolo pasu, bi opravičilo njegovo zamero, najprej propada. Poaledlce ao] Kmalu ae titu je nudila prllož-težave radi aladkoaečnoati, podhranjenost, zaprtje, kila, pritisk na važne živce grda oblika okoli pasu in debeluštvo. Vaja št. I, Leži vznak na hrbtu z rokami ategnjenlml čez glavo, rsvno v Ijaj vse to. To je izborna vaja za ojačanje velikih mišic na sprednjem delu trebuha, zlasti one na spodnji strani, kakor tudi za popravljanje ohlapnega, visečega Životu. Vaja št. 2. Leži vznak na hrbtu z rokami stegnjenlmi čez glavo, vzdigni desno nogo in levo roko v navpičen položaj, apuati ju dol lu brez odmora vzdigni levo nogo in deano roko in tako zaporedoma. Vaja št. 2 je enaka oni št. 1, ali pritlak se vrši vsak Čas le na eno stran epodnjega trebuha, tako da to provzroča vlečenjo počez od zgoitije leve na airod» njo desno strln ln narobe, kar razvija male mišice, ki ne prihajajo v rabo ob vlečenju v ravni črti. n V*ja »t. 3. Leži vznak, roke ob straneh, vrti obe nogi v čim mogoče širšem krogu, tako da jih ategneš na desno, ju privzdigneš v navpičen položaj, stegneš na levo in ju povrneš v prvotni položaj. Tu imamo najboljšo vajo, da apravlmo v gibanje vsa mišice spodnjega trebuha, da Jih zvijamo in vlačimo v vse smeri, tako da niti ena ne oslabi ali omehkužl. Stalna In redna raba te vaja je edini način, da preprečimo kilo in trebušnost. Vaja št. 4. Leži vznsk na hrbtu, roke stegnjene čez glavo. Dvigni telo v sedeč položaj, bodial da se pri tem potrudiš zagnati telo naenkrat v ta položaj ali da se v t') svrho zvijaš okoli života. Potem spusti se dol v ležeč položaj in ponavljaj vajo, Ta vaja rabi približno iste mišice kakor vaja št. 1, ali glavni pritisk se vrši na zgornji trebuh, tam kjer ta prehaja v oprsje. Ta četvorlca vaj tvori popolno znanstveno skupino vej z u vaše trebušne mišice in Je najvažnejša izmed vseh telovadb. Ako vršite redno te vaje, vam nost. Sešla »ta se nekega večara v gostilni pri lati mizi. • Sedala sta vsak na drugem koncu, bo-deo se s srpiml ^pogledi. Bamblč j+ bil pri vinu Šivaheu ter se mu ja začel počaai bližati. "Zakaj bi se" sovražila," je rekel, "prijatelja bodi val" Srnek se ja omajal in trčil na zdravja ob njegov kozarec. V prvi zadregi ni vedel, kaj bi mu odgovori). "Pozabi tiato, kar je bilo radi ženitva," mu je Bamblč ponudil spravo. "Siromak bi bit pri Lili, lahko ml verjameš. Po smrti ti jo bom itak prepustil — peksl boš Imel z njo . . _ "Ali misliš?" Tudi Srnek Je bil le vinjen; v takem položaju je bil silno redkobeseden, "Res bo, res. prijatelj. V peklu bosta akupaj." "Beži, beči!" "Boš videl. PIJ 1" Trčila sU ln pila: Bambič v redkih in plitvih požirkih, do-Čim je Srnek duškoma praznil kozarec za kozarcem ter ia Ja kmalu upijanll. Nekako okrog enajste ure sta zapustila gostilno. Srnka niso več držale noge, Za božjo voljo je proall tovariša, naj mu pomaga domov. Bambič ga Ja naložil na samokolnico, kjer Je mo« tičak kmalu aladko zaamrčal, Zdaj ga ja Imel popolnoma v oblasti, pa tudi načrt Je bil že pripravljen, ki mu ja kar aam po sebi prišel v možgane. Peljal ga Je naravnost v svoj dom; tiho Je odprl vrata, iztrese) ga ja v vežo ter jo zopet zaprl. Nato se splazil v podstrešja In napeto poslušal. ' Llza Ja sedela na postelji z debelo molitveno knjigo, zraven njs Je donelo poleno. Tako jc čakala vedno svojegs moža, kadar se je prtdlolgo zamudil v gostilni. Včasih Je II« tudi poglu-dat iz hiše in Je stopila za drevo, rastoče ob poti, odkoder J't bila vajena naskočiti ubogo žrtev. Ko Js Čula tisto noč odpiranju vrat in ropotenje, je vedela, da je prišel ^mož, ki se ne ups v sobo. Togota ji j« zagomezels Jmj udih; kar ilxignilo jo Je nokaj ln hipoma Je bila v veži, kjer Ja v temi zadela ob človeka, ležečega na Ueh. "Aha, tukaj «I, mrcinat" je vzkipele ter ga Je sunila z nogo. "Fej te bodi, zopet si se nažrl!" Tik pred prvo brco ae j« zagotovijo zdravo, mišlčavo InjSrnku sanjalo, da je umri in pri- vitko postavo okoli života. Vaško vajo treba vršiti po deael-krat lakoma prehrana sa zmanjša-nj^ d^lM^ioot I* Zajtrk: Grapefrult ali hruška brez sladkorja ali klalo jabolko. Pšenični kruh. Kno jajce na mehko. Kavni nadomeatek. « Koallo: Caša čaja (Urez ame-tene, sladkorja ali mleka), i ako tenek aendvič belega kruha In mesa lahko jeate, ne pe "kraker-Jev". Sadna «ollee ali eadje. Večerje: Cista juha. Pečena ali prežene govedine. Enostaven puding riža, žollea ali "Junket". IzpiJ vaej šest kozer* eev vode med enim obedom in drugim, j povest iz dolevskega življenja, ia Adamič jo Je ocenil simpatično la priporočljivo., lel v pekel, kjer ga je sprejela Uza a trdimi rokami. Zbudil ae je, ko Je začutil aunek v rebra in slišal glaa svoje nekdanje iz-voljenke. Mukoma je nekej za-mrmral; zavest, da ja fiogub-Ijen, ga j« davila in Uščala na pral s tako ailo, da nI mogel govoriti. Razkačeni ženi ni bil po volji možev molk. Hotela ae jo prepl-rati, za kar pa morata biti dva, da ae zavračateJn pobijata. Ker ni mogla do veljave z Jezikom, j« poalala v boj «voja okovane čevlje, s katerimi ga Ja brcala, kamor je dosegle. Z asekim sunkom gs je nekoliko odrinile od sebe proti odprtemu vhodu v klet In končno Je možak zdrknil savzdol po stopnicah, "Vrgli ae me v strašno temo, kjer je jok in škripanje ,. ." je javkal "Pomagajte — v peklu aem — z Lizo — na večne čase . . ,M 'Čakaj, ti bom že pogasnlla peldenikl ogenj/ je pihala ras-togotena. Pograbila je škaf vode ter jo je «viškoma izlila na pogubljene». Zatulil je kadar blazen, meneč, da ga zaliva peklen-aka povoden j. Hladen poliv ga je mahoma iz-treznil; postavil ae je na noge in gledal, kako bi se rešil iz čud nega položaja. Lizi se je priččlo dozdevati, da Je zajadrala v napačno amer. Popolnoma drugačni kakor stokanje njenega moža so bili ti glasovi, kadar je siromaka obdelovala s polenom. Prižgala Je svetiljko in spoznala Srnka, ki je ležal navzgor po stopnicah. Ves se je tresel Srnek od mraza ln voda mu je curljala od obleke. ^Da bi te vrag! Ali ai ti?" Je vzkliknila preeenečena. "Pa aem mislila, da mlatim po svojam snopu , . Srnek si j« imkril obrat s komolcem, tipal ja po zidu, Iščoč ithoda. Lita mu js odprla vrata ter ga iipuitila v temno noč. Tedaj jo je iinenadilo glasno krohotanje; v podstrešju ae jI Ja rogal mož, čigar šala te ja imenitno obhetlt. _Soteščan. Kaznovana tape(jivka Julntrjav Slavko ae je li malega dečka rttvll v krepkega mladeniča. Za klobuk ti js na-del pero pogumt; njegove noči to bil« polne tkrlvnih potov, vo-dečlh pod okno itvoljenka. Samo on ln Prosnikova Pavla — tako Je bilo ime deklatu — sta vedela o teh sestankih. Pavla js preevetela takrat dvajset pomladi. Oči so Ji izražale ljubeznivost, vandar ni bila Stalna njana ljubezen. Hitro jt> viplamtala ln zaplapolala, a je prav tako naglo ponehala ln u-gasnlla. Tudi Hltvko Je dvomil, dt ju »trn v njeni tolnčni bližini. Obšla ga je tema ljubotumnoat. Svojegt tumnlčenja JI nI hotel takoj Uditl; vedel Js, da bi mu utajili, Spretno Ja akrlval nejevoljo ln vohal za takmoval-cem. Njemu ilcer ni obetil maščevanja, toda Ptvli ga js prisegel. Med soaedl mu ja bil Rolan-čev Srečko najljubši tovariš, čeprav ga Je na tlham dolžll tekmovanja. Našal ga ja neke nedelje zvečer v gostilni pri "Vrčku", globoko potrtega zarall česar te je umaknil družbi k mizi v prtmo sobo. "No, kij te držiš tako klalo, kakor bi se bil Jaalha napil 7" g«i ja nagovoril In sedel traven nje-»a. "Imam poaebna težave . , ." Srečko se Je uprl s komolci na miio In natlonll glivo v dlani, "Veš, danes zjutraj tem bil pri Izpovedi , . "Ztrtdl tsgt ti nI trabt biti slabe volje," "Na vaš, koliko sem jih požrl, Ae vedno nisem zt nobeno rabo, teko Je grmelo In vršilo ,, "Radi čaaa?" "I, no, radi vaeovanjt, Mamo tebi kot prijatelju povem: Zaradi Prosnlkove Pavle , , ." "Hm," hm, zaradi Pavli, praviš , . Slavku so se gornji zobje zarili v spodno ustnico. "Glej no, kdo lil si mislil I" "Ali ne čutil prizadetega?" % aevda. S Pavlo ae poznava že |*t mesecev," "Midva pe tudi!" je Srečko IMiakočil razočaran. "Vlekla je naju, U hlnav-ka . . r "Ta zapeljivka t Ni vredna, da Jo zemlja noai in da JI solnce sije Radi rije ar ne pustim obde» lovatl v apovedhicl. "Zasluti, da jI pošteno navijava ušesa. Dajva ae meščevatf." " Mlssotirake eettevoturljnke predloge peadravljena a »mehom. Jefferson City. Mo. — Dne II. i. m. je bila v legialaturi država Miaeouri predložena o-anova zakona proti ponip anju faktov evolucije v ji PROSVETA biseri iz svetovne literature JOHANN WOLFGANG VON GOETHE - i 1749—1832) ■ Najslavnejši nemški pesnik, dramatik in filozof (ioethe Je bil rojen v Frankobrodu na Meni; Izšel je iz družine intelektualca, dasi je bil še njegov stari oče krojač, ki se je pa oženil a premožnejšo gostilničarko in tako prišel do poeestva. Oče Johanna je študiral pravo v Leipzigu In je postal cesarski svetnik, ki se je poročil s hčerjo župana v Frankobrodu./ Njun najatarejši sin je bil Johann. Udobnost v hiši Goetheja Je čudno vplivala na njegov razvoj že v otroških letih. Oče mu je i Goethe je večkrat potoval v Italijo in druge države. To je le pomagalo k njegovemu daljnemu razvoju v k!aaičnosti; Toda a tem je tudi naletel na oster odpor romantikov, kateri so pričeli svoje gibanje tik pred zaključkom osemnajstega stoletja. Romantiki so sicer gledal! na Goetheja kot na avojega mojstra in učitelja, toda krenili so Čisto v svojo smer in so Goetheja nvrzfli, ker jim ni'Bledi!. Goethe se jim je kajpada postavil po robu, kar je slasti razvidno iz njegovih manjših del v začetku 19. stoletja!. Toda ta bpj Je vendar končal a tem, da ae je tudi Goethe prelevil v romantika, kar je zlaati razvidno iz prvega dejanja Faueta, katerega Je izdal leta 1806 ter Je imelo zaključek v izključno romantičnem atilu. Fausta samega so radi pestrosti njegovih barv pro-glaaili kot prvo mojstersko delo iz romantične dobe. Tretja sli zadnja doba iz Goethe jevega življenja je začela s smrtjo Otbillerja, Zdaj se Goethe nikoli več ni ločil od slov stva, kakor se Je v prejšnjih letih^ temveč Je bil vseskozi aktiven v literarnem gibanju svojih dni. Celo Napoleonov režim ga ni motil, da celo odobraval ga Je in dal njegove literature se bavi z njim. Toda ta del, ker cika nekam v propagandistično stremljenje, ni vreden Goetheja. Goethe je namreč odobraval Napoleona. Rekel Je, da Napoleoni ni nobeno zlo za Evropo, tem več, da Je doftotnik, ker bo obvaroval;, evropsko civilizacijo pqpd slovanskimi barbari. Is tega je jasno razvidno, da je bil Goethe Jiud nasprotnik slovan stva. ' .. Po napoleonskih vojnah Je Goethe zopet postaj literat samo radi literature in brez propagande. Tedaj je apisal fino delo Trilogij? trpljenja" in tudi precej spfsov a potovanja, a kot zaključek, svojega plodonosnega dela na polju slovstva pa je dokončal drugo dejanje Fausta, katerega $o radi veličine tudi imenoval^ božansko komedijo iz osemnajsta,stenja. Goethe» Je <4mm 22. marca, 1882, ii^.j« bil pokopan z veliki-ml aloveenostml. | Kolikor se tiče filozofije Goe thejevih del, Je treba prjznati, da Je bil daleč ločen od idealne-gs SchillferJa IA drugih romanti kov. S*>jnoza je precej zadoato-val njegovi filozofiji, kateri je učil, da je narava šiva odeja boga, več pa vedeti ni hotel. Kot realist po, prepričanju Je zavzel avoje atalMte po preizkušnjah in naravi Jn je čiato samostojno lahko gledal na tedanje apore v metafiziki. Kanta ni ignoriral ter se je tudi veliko naučil od njega. Bil je moralist in vod n!k v življenju. Bil Je kot tak tudi neprimerno vpliven v nem škem življenju, ko je vladalo zatiranje v politiki in izobrazbi. V njegovem "Meiatru" in 'Tau-atu" je vae prepleteno s moralističnimi nauki, ki so bili vodilni v njegoVem življenju. (Dalje prihodnjič.) BEBASTI HUDfC. ' ' —_ • (Koroška.) | Uboga Šivilja, ki se je komaj preživljala s delom avojih rok, ja poklicala rogatca in ga pozvala, naj jI preakrbi denarja. Zlodej jI Je obljubil pod pogo-jem. da mu tapile avojo dušo. Šivilja to atori, a stavi tudi sama svoj pogoj, češ: Oba morata napraviti pO ene hlače. Kdoc jih prej lagotovi, tisti dobi atav* Hudič Je bil s šivilj inim predlogom zadovoljen. Zato vzlmeta vaak po ene še prikrojene hlače in začneCa šivati. Zlodej je tako hitel, da Je vdel nit ne da bi jo bil prej odtrgal. Zato je moral pri vaakem šivu leteti okrog hiše, da je na ta način odvil ves sukanec (cvirn) s klopčiča. HT-alil je. da bo šhritjo z (fojpm prehitel, ako se ne bo vedno mudil z vdevanjem. Šivilja pa je sove »ivala po avoje. Jemala je kratke niti. kakor navadno ,in Je bila a svojim delom prva gotova. Hudič je tedaj moral preakrbet! šivilji obljubljeni denar, njene duše pa le še ni doba. ker je tako pametno šival hlače. Ivan Albrecht. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Dee. 31-1926) poda vam Je naročnina pota dan. Ponovite Je da vai ustavimo. Ako Uata as prejmete, Je mogoče vstavljen, kar al bil plačan. Ake je va« Ust pla- vatavl jen vsled naj alova, pilita asm- dopisnico in navedite stari ia novi -'MKI Uveal tajniki la ki, pri katerih Naročnina sa cala Ista Je ffc.00 la sa psi leto pa fUO. Osai CL N. P. h doplačajo sa H leta 11.90 la sa eelolsto $SJ0. Za mesto Chicago la Cicero sa Ista 16.50, pel Isto $6.25, sa člane $140. 64.W,âa vss ¿epa 18.0k ^ Tednik stane ga Evropo f 1.70. daal doplačajo s*a» 60s i psfttdaa. Naročnino lahko tudi sami pošljeta aa naslov* o pvijs vsn Pretvoritev svinca v srebro. Oslo, Norveška. — "Aftenpo-sten" piše. da se je nekemu norveškemu rudniškemu inženirju posrečilo izpremeniti svinec v srebro. Inženir je razgrel svinec z električnim tokom do 1472 stopinj vročine Fshrenheits in držsl svinec v tej vročini osem ur. Pet šestink svinca se je pretvorilo v sto procentov srebrs. Stroški pretvorbe znsšajo 75 centov za dva in pol funta srebra. ...........'!> 1 ......... n ■ AH ste že naročili Proaveto aH Mladinski list svojemu prijatelju ali sorodniku v domovine? To je edial dar trajne vrednaaU, ki ga za mal denar lahko pošljete svojcem v domovino. Senat zavrgel pakt , Washington, D. C. — lJ ska pogodba s Turiijo, dolgo čakala na ratifikacijo bila v torek pokopana v Dobila je 50 proti 34 glaSov tako da je šest glasov manj! do potrebne dvetretjingke he. Amerika je menda edina i žela, ki nima nobene pogd Turčijo. HIŠA NA PRODAJ. Prodam doma v stari dou, ni hišo št. 88 v Cerknici ph| keku, Jugoelavija. Zadej z« je sadni vrt, skedenj in lutj pašnika. Katerega veseli, ntj, še za pojšanila lastnici na elov: Helena Volk, rojena SlJ 506 Beloit A ve., Forest larkj t . -