Kraški izviri v Sloveniji - analiza trendov
Karst springs in Slovenia - trend analysis

slovenski

2020

letnik 33, številka 58

hidrologija   kraški izviri   Mann-Kendall test   pretoki   Slovenija   trendi   vodarstvo in okoljsko inženirstvo

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Kraški izviri in vodonosniki so pomemben vir pitne vode, zato je poznavanje dinamike sprememb hidroloških značilnosti kraških izvirov še kako pomembno. V prispevku predstavljamo analizo hidroloških trendov, ki smo jo izvedli za 14 izbranih kraških izvirov na območju Slovenije. Za obdobje od leta 1961 do 2013 so bili analizirani trendi najmanjših, srednjih in največjih letnih pretokov. Dodatno smo analizirali trende padavin, temperature vode in temperature zraka. Preučili smo tudi odvisnost med padavinami in pretoki ter temperaturo vode in zraka. Ugotovili smo, da se najmanjši in srednji letni pretoki zmanjšujejo. Pri analizah največjih letnih pretokov ni bilo mogoče zaznati izrazitega padajočega ali naraščajočega trenda. Za temperaturo zraka so bili rezultati trenda pozitivni in statistično značilni z izbrano stopnjo značilnosti. Na nekaterih padavinskih postajah se je pokazalo izrazito upadanje letne količine padavin. Ker je odvisnost med letno količino padavin in povprečnimi letnimi pretoki relativno visoka, je ravno zmanjševanje padavin ob višji temperaturi lahko razlog za zmanjševanje malih in srednjih pretokov. Poleg tega so zadrževalni časi kraških izvirov relativno kratki. Ker so obravnavani kraški izviri v večji meri na območjih, kjer v poletnih mesecih pogosto prihaja do težav s preskrbo s pitno vodo, lahko ob podobni dinamiki procesov tudi v prihodnosti pričakujemo težave s pomanjkanjem vode, kar nakazujejo tudi izračuni podnebnih modelov.

22.09.2020