IZHORJULA
Delegatski sistem na preskušnji
Z iztekom pravkar končane^a leta, sta svet in sknpšana KS Horjul dobila tudi prve preglednejše kazalce o dekgatski aktivTMSti v kraju. Pri tem pa so nedavne analize skupščin« KS pokazale, da je bilo doslej še veliko prenulo storjenega na lem področju in da so posamezne d«legadje tudi skei le pokivično ali pa še manj izpeljale zastavljene naloge.
Krivica za to nerazumljivo pasivnost gre iskati že v načel-nern zgrešenem pristopu izbranih delegatov k delegatskemu sistemu: neredki delegati vidijo v svojih SIS zgolj nekoristen privesek k že tako široko razvejanemu, a ne preveč učinkovi-temu družbenopolitičnemu sistemu, zopet drugi pa dvigujejo roke, češ, saj je vse tako ali tako v rokah občinske skupščine in torej ni moč na kaj vplivati...
Temu čudnemu naziranju po svoje botruje tudi premajhna zavzetost samih vodij posameznih delegacij, da bi pravilneje usmerjali svoje delegate in jih spodbujali k delu, kakor po drugi strani tudi sama izbira odnosno sestava delegadj. Dele-gati so bili več ali manj izvoljeni po ustaljenem vzorcu »nume-ričnega glasovanja«, pri čemer so dobili prvi na kandida^ii listi večino glasov, zadnji pa najmanj.
»Vsa ta slabo pretehlana volilna politika se nam zdaj pošteno maščuje,« je ob tem pripocnnil Jože Praprotnik, vodja delegacije za zbor KS. »Nedelo nekaterih delegaaj je takorekoč na dnevnera redu, težko pa je zdaj kogarkoli odpoklicati. Da bi to dosegli, bi bil prakrično potreben isti postopek kot na volitvah.
Sicer pa vseh delegatov nikakor ne gre dajati v en in isti koš. Nekateri tudi delajo. Tako se je denimo delegacija SIS za sodalno skrbstvo (vodja Tončka Klobučar) do zdaj udeležila prav vseh sej, prav tako tudi delegacija KS za zbor KS (vodja Jaže Praprotnik), medtem ko je delegadja SIS za vzgojo in izobraževanja (vodja Anton Cuk) izostala le enkrat samkrat. Število aktivnejših delegacij bi bilo brez dvoma še precej višje, ko bi ne bilo najrazličnejsih objektivnih težav: več delegatov namreč prihaja iz precej odmaknjenih krajev in so v celoti vezani na lasten prevoz. Možnosti za povrašlo stro-škov ali nabavno bonov pa vsaj za zdaj ni.
Problem zase je tudi samo delegatsko gradivo. To je pogo-sto kaj zapleteno in za preprostega človeka le komajda ra-zumljivo. Tako se neredko dogaja, da človek sploh ne ve za kaj pravzaprav glasuje...«
Seveda pa vse to slejkoprej ostaja zgolj slab izgovor za vse, ki se niso udeležili niti enega sestanka. To velja še posebej za SIS za kulturo, ki se sicer že vseskozi sooča s kar najbolj perečo problematiko (kulljmi dom v Horjulu je že docela dotrajan in je nujno potreben popravila), kakor tudi za SIS za staoovanjsko dejavnost in otroško varstvo. Ostale delegadje pa so se sestankov udeleževale le polovično.
»Vsekakor bo treba v bodoče izboljšati tudi sam koncept našega dela,« je še pribil Jože Praprotnik. »Vse objektivnejše težave (npr. sestava bolj preprostega gradiva) naj bi razreše-vali širše, vse subjektivne (kot je sama udeležba na sestankih) pa doma. Le tako bomo v celoti kos nalogam, ki so nam zaupane.«
BRANKO VRHOVEC