teto II., itev. 226 imltHrmt V Ljubljani, sobota dne 24. septembra 1921 Posameina štev. SO par - 2 K [shaja ob * zjutraj. Stane celoletno , . 340 S mesečno.......20 . u zased, ozemlja. 360 , ta Inozenatv* , , 600 . Oglasi m rsak marliln« atolpoa (58 mm) . 3 K mali oglasi do 80 mm (tolpo* (58 mm) , t s JUTR Dnevnik za gospodarstvo, prosveto tn politiko. Uradnlltvoi IflUoUSmoMta KH/l Tatefnltlt UpnralMvet Ibl H. ML l. - -ma --- kwvi bt« pon» m.uiiui IMUM ammm. Ljubljana, 23. septombra. V Velikih Laščah se je včeraj nadaljeval proces, na katerem poskusa kle-likalna stranka doseči svojo vrsto rehabilitacijo z dokazovanjem, da m; d vojno niso bili vsi denuncijanti — klerikalci. Bivši Šusteršičev intimus, ribniški dekan Skubic, ki je kot. prvi podpisal znani patrijotični proglas narodnega izdajalca, se s pomočjo stigmati-/iranega drja. Pogana trudi naprtiti dvema naprednjakoma madež denunci-jantstva, Češ, da sla ga avstrijski sol-lateski ovadila kot srbofila! Obrekovana naprednjaka sta pognala klevetuika preil sodišče; doselanji [>otek procesa je pokazal, da Skubic ploh ni bil — nikdar denunciran. Lflavna priča, tedanji praporščak Ple-melj, ki je o takozvani ribniški aferi avtentično podučon, ker je bil član lireiskovalne komisije, katera jo takrat >-obala po ribniški dolini, naravnost zanika, da bi bila podana proti Skubicu kakšna ovadba; notar Smodej »misli* (kakor poroča »Slovenec*), da se je govorilo »tudi o Skubicu*, priča orožnik Tršan (katerega izpoved je •Slovenec* ravno v bistvenem delu zamolčal!) jo jasno povedal, da je edina pritožba, ki jo jo on proti dekanu Skubicu od naprednih ljudi slišal, bila naperjena proti pridigi tega duhovnika, i;i je v cerkvi denunciral Sokole, češ, ♦ tudi Sokoli so krivi svotovne vojne, "Ui so se bratili s Srbi v Beogradu!* Orožnik Tršan je vedel, da taldh prl-iožb pod Avstrijo ni bilo mogoče uradno obravnavati. Svetoval je pritožnikom, da tožijo dekana radi razžaJjenja usti in s tem je bila zadeva zanj kon-:ina. Kako bi bil tudi mogel avstrijski i.'andax nastopiti proti duhovniku, ki je matral za svojo patrijotično dolžnost, da od države preganjane Sokole tudi - svojo strani denuncira ter jih ljudstvu predstavi kot povzročitelje krvave vojne! Priča Tršan se je sklicoval na uradno tajnost le gledo imen pritožnikov, češ, molčečnost je prva podlaga ugleda ln zaupanja med ljudstvom. Koliko so vredne izpovedi go- - pc Smodejeve, Izhaja iz izjave gospoda Plemlja, katero priobčujemo na drugem mestu. Razprava še ni končana. Rekviriral V) bo dotični akt iz vojnega arlrfva na Dunaju, skušalo se bo dobiti majorja Wei«sa, o katerem pravijo klorikalne priče, da je baje rekel, da sta gospoda \rko in Križman vložila ovadbo proti Skubicu, proti kateremu se notabene nikdar nobena preiskava vodila ni! O razpravi prinaša, kakor izhaja ž? h zgoraj omenjenih dejstev, klerikalno ■ "isopisje povsem potvorjena poročila. In medtem ko se klerikalni klevetnik z zvijačami in zavijanji brani ogorčene obtožbe, pišejo klerikalni listi članke, da se nahaja «JDS pred sodiščem«, da .ie ribniška JDS denuncirala Skubica in Skulja) »gotovo z odobronjem centralnega vodstva v Ljubljani* in da je proces v Velildli Laščah že danes, ko šo ni končan, »naravnost uničevalna -odba za JDS!> Putok dosedanjo razpravo je dokazal ravno nasprotno. Demokratska stranka in demokratski ljudje so se v celi aferi obnašali ne le korektno, temveč naravnost vzorno. Ko je dekan Skubic raznosel, da sta ga demokrata Križman in Arko denuncirala, je krajevna organizacija JDS, katere člana la omenjena gospoda, takoj sklenila, da se mora stvar razčistiti pred sodi-: eem. To priznanje je ušlo celo »Slovencu* iz peresa. Skubic torej ni bil, kakor je že sedaj dognano, nikdar v nobeni preiskavi. Pač pa je vojaštvo zasledovalo uitoatnega kaplana Škulja, ne morda radi srbofilstva, temveč ker Be je menila ogorčeno izrazil o počenjanju v ribniški dolini nastanjene madžarske sol-dateske. Napredni ljudje so takrat storili vse, da rešijo Skulja in član vojaške komisije gosp. Plomelj je s pomočjo svojih naprednih znaneov potegnil izpod vislic odličnega člana tiste stranke, ki bi bila takrat najrajše vso na-I Tedne ljudi spravila pred vojaška nagla sodišča, prijatelja tistega gospoda Skubica, ki je sredi krvoločne nom-ško - madžarske posadke v corkvi s prstom kazal na Sokole kot zaveznike •Srbov in povzročitelje vojne! Dekan Skubic in njegov branitolj Pegan sta dva tipična zastopnika klerikalne stranke,ki si skuša pridobiti sedaj generalni pardon za svoja zlo-činstva med vojno. Sredi procosa, liredno jih zadene, kakor smo prepričani, nova zaslužena obsodba, skušajo klerikalci oblatiti cisti Seit demokrat- Prekmurske demonstracije pred ministrskim svetom SPORAZUM O RIBOLOVU Z ITALIJO LE MNENJE. STROKOVNJAŠKO Beograd, 23. septembra. (Izv.) Danes popoldne se ie vršila seja ministrskega sveta, ki ie trajala od 16. do 19. ure. Ministrski predsednik Nikola Pašlč !e poročal o demonstracijah v Prekmurju povodom prihoda razmejitvene komisije za razmejitev Jugoslavije in Madžarske. Dognano je, da so se vršile demonstraeje na prigovarjanje madžarskih emigrantov, ki so tudi vodil! demonstrante. Demonstranti se pritožujejo, da iim Je vsled velike carine nemogoče prodaja žita; pritožujejo se dalje zaradi pomanjkanja zveze Prekmur-ja z notranjostio naše države In z Madžarsko in zaradi pomanikanla premoga. Ministrski svet ie z ozirom na demon-stracile v Prekmurju sklenil, da naj minister .volne in mornarice stavi na razpolago zadostno število vojaštva, da bo de-lovanle razmejitvene komlsile neovirano. Nato je ministrski predsednik Pašlč po- ročal, da so strokovnjaki za ribolov v Dalmaciji sklenili z Italijani nekak sporazum o ribolovu na Jadranskem morlu. Ugotovljeno jc bilo, da sc more ta sporazum vzeti samo kot nekako strokovno mišljenje pri sklepanlu splošne trgovinske pogodbo med našo državo In Itattjo, ne pa kot kosebno pogodbo. Finančni minister Kumanudi je poročal o svojih ukrepih za zboljšanje naše valute. Nato Jc bil sprejet načrt uredbe o prometu z devizami In valutami, In sicer z neznatnimi izpremebami. Minister prosvete, Pribičevič, )• predložil poročilo o dijaških štipendijah. Sklenjeno je bilo, da se oblavl Imenik vseh dijakov, ki dobvaio državne štipendije. Koncem seje Je bilo sklenjeno, da se prične v ponedeljek v ministrskem svetu razprava o budžetih posameznih ministrstev. Pašič se sestane z italijanskim zunanjim ministrom RAZGOVOR O ALBANSKEM VPRAŠANJU. Zagreb, 23. septembra. »Večer* poroča iz Beograda, da se smatra, da se bo g. Manzoni na sestanku z ministrskim predsednikom Pašičem dotaknil tudi vprašanja glede sestanka g. Pašiča z italijanskim ministrom za zunanje stvari, Della Torreto, ker se v Rimu o tem sestanku govori odkrito. Italija ima potrebo, da se o albanskem vprašanju sporazume i Jugoslavijo, ker je v zadnjem času naletela na Angleškem na odpor, ker so veliki angleški kapitalisti lntereslranl na albanskem vprašanju. Posvetovanje demo*! kratske stranke Beograd, 28. septembra,. (Izv.) Včeraj ee je vršila v kabinetu notranjega ministrstva konferenca ministrov Pri- bičeviča, Kumanudija, Kukovca in Krizmajia, kateri sta prisostvovala tudi šef demokratske stranke Ljuba Davidovič in dr .Voja Veljkovič. Razpravljalo se jo o strokovnih aktualnih vprašanjih in vprašanjih, ki so v zvezi s političnim položajem. Končno se je govorilo tudi o stališču, kl naj se zavzame na soji ministrskega sveta pri razpravi o ponudbi družbe Om-nium Serbe za gradnjo tvornic orožja v naši državi. Nocoj se je vršil v Beoeradu dobro obiskan sestanek demokratske stranke, na katerem sta poročala ministra dr. Kumanudi in dr. Kukovec. Sestanek, ki lahko velja kot nekak uvod za glavni strankin kongres, je potekel vseskozi zadovoljivo. Vojvodinski radikalci proti Protiiu Beograd, 28. septembra. »Politika* poroča: Na včerajšnji konferenci vojvodinskih radikalcev je bil po daljši razpravi sprejet sklep, da so glavnemu odboru radikalno stranke v Beogradu pošlje zahteva, naj so portfelj notranjega ministrstva odstopi radikalcem, naj Be agrarna reforma izvede, kakor jo pojmujejo vojvodinski radikalci in ravno tako tudi administrativna uprava v Vojvodini ter razmejitev v Baranji in Bački. Predlog urednika »Mitrovačke Srbije*, naj glavni odbor ukrone vbo, da bi se doseglo po-mirjenje med Pašičem in Protičem, ni našel soglasnega odobravanja. Zanimivo, da se je konferenca izrekla proti revizij! ustave, kakor jo zagovarja. Stojan Protič. sko stranke. Zaman se trudijo. Sramotnega madeža, s katerim so stigmati-zirani, no izbriše nobena ižumalif tična umetnost.. Kakor nekdaj, tako je še danes v njih globoko vkoreninjen pro-tinarodni duh in vso njihovo početje nosi pečat sramotnega nacijonalnega izdajalstva. Danes ne morejo več v cerkvah denuneirati Sokolov kot povzročitelje vojno, zato |ra zapirajo hra-m(» božje, ko hoče ljudstvo poslavljati spomin kralja Osvoboditelja, katerega ime je bilo v dobi trpljenja t ol a žilno upanje njihovih žrtev. O tem so bili akti sklenjeni že davno pred ribniškim procesom. Razprava proti dekanu Skubicu in način, kako jo skuša zlorabiti klerikalno časopisje, je le ena, sicer velezanimiva, ilustracija znanih klerikalnih metod, ki so ravno tako podle, kakor je brezvestna klerikalna politika. PROTIC NA POTOVANJU V SRBIJO. Beograd, 23. septembra, (bv.) Stojan Protič ln Momčilo Ivami odpotujeta Jutri v Kruševac ln Niš, da konferlrata tamkaj s prvaki radikalne stranke o svojem novem programu In Jih pozoveta k vstopu v njuno skupino. Akoprav pričakujeta, da bosta imela uspeh, ne toliko zaradi programa, kl ga zastopata, kolikor zaradi kampanje proti demokratom, Izgleda, da bosta tudi v. Nlšu doživela .veliko razočaranje. NAKNADNA PRISEGA MINISTROV. Beograd, 23. septembra. (Izv.) Ob 11. uri dopoldne so bili zapriseženi v predsedništvu vlade ministri dr. Spaho, dr. Karamehmedovič. Križman, dr. Kukovec in Uzunovič. DEBATA O IZVOZNIH ZABRANAH. Beograd, 23. septembra. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji zakonodajnega odbora se je nadaljevala načelna razprava o poročilu prve sekcije odbora o Izmenah In dopolnitvah carinske tarife. Finančni minister Kumanudi je naglašal potrebo izpremetnbe carinsko tarile in zahteval, da naj se vlada pooblasti, da sme izdati Izvozne prepovedi brez sodelovanja finančnega odbora. Dr.Voja Veliko v i č Je zastopal stališče sekcije, da more vlada izdajati Izvozne prepovedi le sporazumno s finančinm odborom. V debato so posegli tudi poslanci Duliblč, Ljuba Jovanovič, Ojonovlč, Kurbegovič in dr. Žerjav. Večina Je glasovala za predlog sekcije. Seja Je bila zaključena ob 13. uri. MINISTER PRAVDE V DALMACIJI Split, 28. septembra. Predsnočnjim je mestna občina priredila svečano večerjo v hotelu »Bellovue* na čast ministru Gju-ričiču. Navzoči bo bili dr. Trumbič, Bian, kini, dr. Krstelj, namestnik Metličič ln drugi. Predsednik občine dr. Tartaglia je nazdravil ministru, ki ie odgovoril z zdravico, naj procvita glavno mosto Dalmacije. Davi je minister sprejel grofa Karolvija in češkoslovaškega konzula Hermana. Zatem je minister odpotoval v Makarsko, Metkovič, Dubrovnik in Ko-tor. Na povratku bo posetil Trogir, šibe-nik in Knin ter se bo preko Zagreba vrnil v Beograd. AGRARNI ODBORI V SLOVENIJI RAZPUŠČENI. Beograd, 23. septembra. (Izv.) Minister za agrarno reformo je razrešil vse agrarne odbore, ki »o delovali na parcel iranju vplaposestev v Sloveniji. Ultimat antante izročen Madžarski ITALIJANSKO VOJAŠTVO NE BO INTERVENIRALO. Pariz, 23. septembra. Agenttira Ha-vas javlja: Poslanlška konferenca je madžarskemu pooblaščencu izročila noto t' kateri se Madžarska pozivlje, naj [turško v kratkem izprazni, sicer bi bili zavezniki prisiljeni uporabiti prisilna sredstva. Beograd, 23. septembra. Presbiro poroča iz Pariza, da je Imel italijanski ministrski svet sejo, na kateri jc zunanji minister poročal o položaju, ki je nastal zaradi postopanja Madžarske v vprašanju zapadnomadžar-skih županlj. Minister je svojemu poročilu dodai, da zahteva Italija absolutno spoštovanje trianonske pogodbe, obenem pa je naglašal, da ne bodo v nobenem slučaju poslane italijanske čete v te župani je, da bi igrale tamkaj vlogo evropskih orožnikov. Češka posreduje med Avstrijo in Madžarsko SENZACIJONALEN PREOBRAT V BURŠKEM VPRAŠANJU. Dunaj, 23. septembra. (Izv.) Dnnes dopoldne se je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš sestal v Halnburgu z avstrijskim kancelarjem dr. Schobcrjem da posreduje v avstrljsko-madžarskeni sporu zaradi zapadne Madžarske, Večerni listi poročajo ix dlplomatlčnih virov, da !e madžarska vlada pooblastila dr. Bencša, da stavi kancelarju Schoberju nov posredovalni predlog za rešitev spora med obema državama. Po tem predlogu naj bi Avstrija odstopila Madžarski šopronj z okolico, zato pa b! Madžarska odstopila Avstriji okoli 30.000 nemških kmetov v komltatu Wieselburg. Govori se dalje, da le dr. Beneš nastopil obenem tudi kot mandator Jugoslavije. O svoji današnji konferenci z Benešem bo releriral avstrijski kancelar na lutrlšnli seji zunanjega odseka. Današnja seja je bila proglašena za strogo zaupno in je bila tako), ko se !e zaznalo, da )e bil danes izročen madžarskemu poslanlškemu odpravniku v Parizu ultimat, odgodena na jutri dopoldne. Dunaj, 23. septembra. (Izv.) O pred-zgodoviul današnjega sestanka dr. Bene-ša z avstrijskim kancelarjem Schoberjem, objavlja «Joewoe» iz popolnoma zanesljivega vira Iz Prage sledeče Informacije: Ko Je antanta po dolgem obotavljanju poslala Madžarski svojo prvo noto, v kateri je zagrozila z blokado, ako ne Izpolni trianonske mirovne pogodbe, le Češkoslovaška po svojem pariškem zastopniku Izjavila, da ne prlčakule od blokade nobenega uspeha, In da bo zato v slučaju, ako blokada v. treh dneh ne bl Imela uspeha, prisiljena, da Intervenira v avstrijsko-madžarsketn sporu z orožjem. Istočasno jc zahtevala tudi Jugoslavija energičnejšl nastop antante proti Madžarski, dr. Beneš pa je obenem obvesti! o namerah svoje vlade Madžarsko s posebno noto. V tej noti je naglašal, du češkoslovaška republika v zapadno-ogrskem vprašanju sicer nI direktno Intcrcsirana, vendar pa pod nobenim pogojem ne moro dovoliti, da bi se vnela ob njenih mejah kaka vojna. Pozval je madžarsko vlado, nal znto v osmih dneh Izprazni Burško iu jo izroči Avstriji, kakor določa to tri-anonska mirovna pogodba. Ako bi bil ta ultimat brez uspeha, bl bila Češkoslovaška prisiljena k samostojnemu nastopu. Madžarska vlada je nato takoj odposlala v Prago svojega diplomatičnega zastopnika. ki je vprašal dr. Bettcša, ali namerava češkoslovaška republika nastopiti z orožjem. Dr. Beneš le odgovoril, da bo češka armada, ako madžarska vlada nc izpolni ultimata, prekoračila madžarske meje. V tem oziru da vlada med njo in Jugoslavijo popolno soglasje. Madžarski odposlanec se Je nemudoma vrnil v Budimpešto ln poročal svoji vladi o kritičnem položaju. Odločni nastop češkoslovaškega zuna. nJega ministra Jc Imel popolen uspeh. Madžarska vlada Je bila prisiljena, da opusti svojo dosedanjo odporno politiko In se sporazume na kak način z Avstrijo. Predvčerajšnjim Je poslala madžarska vlada v Prago ponovno svojega posebnega zastopnika, da zaprosi dr. Beneša za posredovanje. Madžarska vlada Je Izrazila svojo pripravljenost da Izprazni Burško in Jo preda Avstriji, ako JI prepusti Avstrija šopronj in okolico, za kar bi dobila madžarski komitat VVIeselburg, v katerem jo 30.000 Ncmcev. Dr. Beneš le nato Izjavil, da bo skušal v tem oziru posredovati ln le v resnici za danes povabil avstrliskega kancelarja dr. Schobcrja na konferenco v Halnbnrg. GRŠKA PONUJA MIR. London, 23. septembra. Kakor poročajo listi, namerava priti Gunnaris v London, da sporoči zaveznikom pogoje, pod katerimi bi bila Orčija pripravljena, skleniti s kemalisti mir. NOVI BAVARSKI KABINET. MGnchen, 22. septembra. »Korrespon-denz Hoffman* javlja: Na sinočnji seji deželnega zbora jc ministrski predsednik grof Lerchenfeld predložil listo novega ministrstva. Lista vsebuje nastopna imena: Ministrski predsednik, minister za zunanje posle in pravosodni minister grof Lerchenfeld, notranji minister dr. Sciiwe-yer, minister za uk in bogočastje doktor Matt, finančni minister dr. Krausncck, poljedelski minister Wutzelliofer, minister za trgovino, Industrijo In obrt Hamm, minister za socijalno upravo Osvald. Bavarska osrednja stranka nima v ministrstvu nobenega člana ter izstopi iz koalicije. Proti tej sestavi ministrstva ni bilo ugovora od strani deželnega zbora. STANJE NASE ŽETVE. Beograd, 28. septembra. Stanje setve in vpliv vremena na poljsko kulturo jo v prvi polovici meseca septombra tole: Vreme Je zmerno z malimi padavinami. Lopo vreme dobro vpliva na dozorevanje koruzo sadja in grozdja. Pridelek koruze večinoma zaradi suše no bo ugoden. Tobak je dober, ker je bilo vremo za dozorevanje povoljno. Ropa in sladkorna pesa bosta dali dober pridelek V vinogradih in sadnjakih so vrši trgatev. Trgatev ho dobra in pridelek bo izvrstno kakovosti. Frankfurt, 28. septembra. (Izv.) Ravnateljstvo bandenske amlinske tvornico izjavlja, da s' cenijo po najnovejših kon-statacijah izgube na mrtvib od 400 do 800. AKO NOČEŠ, DA SE ŽELEZNI« CE ZOPET PODRAŽE, PODPIŠI DRŽAVNO POSOJILO. ZOrich, devize: Berlin 8.87, Newyoik 5.79, London 21.68, Pariz 41.30, Milan 24.00, Praga 6.80, Budimpešta 0.77, Zagreb 2.60, Bukarešta 5.80, Varšava 0.10. Dunaj 0.52, avstrijske žig. krone 0.37. Dunaj, devize: Zagreb 873 — 877, Berlin 1697 — 1703, Budimpešta 266.5— 269.5, Bukarešta 1635 —■ 1645, London 6855 — 6875, Milan 7550 — 7580, Neiv york 1825 — 1829, Pariz 18.005 — 18.005, Praga 2117 — 2123, Varšava 80 — 32, Ziirich 31.476 — 31.525. Valute: dolarji 1805 — 1809, levi 1225 — 1235, marke 1694 — 1700, funti 6830 — 6850, lire 7515 — 7535, dinarji 3470 — 3300, poljske marke 31.25 — 33.25, leji 1630 — 1640, švicarski franki 81.425 — 31.175. češke krone 2112 — 2118. Praga, devize: Berlin 82.25 — 83.2\ Ziirich 1523.50 — 1526.50, Milan 361 — 863, Pariz 626.6 — 629.5, London 329— 331, Newyork 88.50 — 88.90, Beograd 163.25 — 164.75, Bukarešta 78.50 — 70.50 Sofija 58.50 -r 59.50, Dunaj 4.57 — 5.17, Varšava 1.40 — 2.00, Zagreb 40.10 — 40.90, Budimpešta 11.60 — 12.70. Valuto: marke 82.50 — 83.50, švicarski franki 1507 — 1522, liro 358 — 360, fr. franki 623.5 — 626.5, funti 327 — 330. dolarji 86.5 — 88.5, dinarji 159.25 — 160.75, leji 77 — 78, lovi 57.5 — 58.5, avstrijske krone 4.57 — 5.17, poljske marko 0.90—1.50, madžarske krone 11.60—12.40. Berlin, devize: Rim 444.55 — 445.15 London 404.80 — 405.60, Nowyork 108.11 — 108.36, Pariz 766.95 — 768.26. Švica 1863.10 — 1866.90, Dunaj 9.23 — 9.27. Praga 126.10 — 126.40, Budimpešta 16.4? 16.52. Podpisujte državno posojilo TRGOVCEM, INDUSTRIJALCEM INIristi tega posojila za državo in za Vas OBRTNIKOM! Trgovska In obrtniška zbornica poživlja trgovce, industrijalce in obrtnike, da se v kar največjem številu in a l ini večjimi vsotami udeleže vpisa 7 'jnega državnega investicijskega posojila. To veleva ne samo čut dolžnosti in ljubezni do našo države, ampak je tudi za samoposebi umevno -matrati, da posojilo podpisujejo pred vsem oni krogi, ki jim to posojilo_ v prvi vrsti pride v prid, saj jo namenjeno za izboljšanje uaiega prometa, Id jp na njeni poglavitno internirana trgovina, industrija in obrt. S kar naj-.ihilnejšim podpisovanjem zatorej pokažite, da se zavedate važnosti ln ko- samo! Trgovska In obrt. zbornica v Ljubljani. * Iz Trbovelj nam poročajo, da jo on-dotna Posojilnica podpisala 200.000 K državnega investicijskega posojila. Dober in patrijotlčen vzgled je dala imenovana posojilnica podeželskim posojilnicam in hranilnicam, posnemanja vreden žo iz tega stališča, kor fpo tudi za plodonosno naložbo razpoložljivega denarja. Posojilnice in hranilnico na doželi posnemajte! Mariborska sokolska žopa je podpisala 10.000 K državnega investicijskega posojila. ?5aibolie natočen denar! SS5 Oriavno inv. posojilo nosi 1 n! predlogi o slstemizlranju raznih no-vili uCiteljskih mest ter upokojitvi 21 učiteljskih moči zaradi starosti in boloz-ni, je bil sprejet šo predlog prof. .Terana, da naj se vi?. Šolski svet obrne na predsedstvo pokrajinsko upravo s proS-njo, da naj nujno odponiore neznosni stanovanjski bedi, v katere jo obsojena cela vrsta profesorjev in učiteljev. Ravnatelj Gnus jo končno predlagal, da so v vseh šolah proslavi spomin kralja Petra Osvoboditelja, ker so to ob po-čltniejih ni moglo zgoditi. Učiteljstvu naj I so tudi naroči, da opozarja narod na pa- I triolicno dolžnost podpisovanja državne- | ga posojila. Po sprejetju teh predlogov j je zaključil predsednik dr. Bevk sejo. j Seja ^iSjega Šolskega sveto Ljubljana. 23. septembra. Va začetku današnje seje višjega šolskega svota »t* bili v razpravi zopet dve interpelaciji kanonika Nadrahn. V prvi je -zahteval povijanje nagrad za vero-i'1-iteljo. Sklenjeno je bilo naročiti pred- 1-tvu viš. šol. sveta, da napravi osnu-lek uredbo o nagradi nadur za vse uči-1,1 jo osnovnih šol. Na drugo interpela-iin v zadevi glasovanja, oziroma imeno-v.uija g. Zemljanove v prejšnji soji od-ovarja referent dr. Majcen ter utemeljuje pravilnost istega. Interpolant so z jegovim odgovorom zadovolji. Imenovanja učiteljev. Za nadučitelja na osnovnih šolah se imenujeta Potočnik Ljudovit v Storah, Oostinčar F rano pa v Zidanem mostu, -talna učiteljska mesta se oddajo na osnovnih Šolah: v Frankolovem Ignaciju 1'eiehi in Marijani Požarjevi, v Ljubočnl kimonu Potroviču, v ftmartnem v Rožni dolini Mariji Zdolškrivi, v Štora h Marijani Potočnikovi, v Teharjih Josipini Si-moniškovl. v Vojniku Miri Jankovlč-Jur-kovi. v Lnškoni Dragu Drofeniku, na ■ tenki šoli v Trbovljah Miroslavu Sušnl-ltante. Učiteljica .Tosipina Preetvenfek »e premesti v Lokavee. izmed katerih je bila najhujša ta. do je Eulenhurg moral zapustiti dvorne kroge, s katerim j» bil ves čas v najintimnejših stikih. Prišlo je do procesa radi razžaljonja časti, ki ga jo vloži) Razširjenje osnovnih šol. V trirazrednico se razširijo osnovne, šole v St. Jur.ju prt Grosupljem, v St,. Lov-mnen (okraj Novo mesto), v Vodicah ln v Farivaei. Dvorazredni šoli postanete oli v Gribljali in v Gornjih Sušicah. •št.irirnzrednieo dobi Stari trg v črnomelj-^kem okraju in Rogatec. V sestra-/.redil ico se poveča dekliška šola v Trbov-1 razprava vsled obolelosti Mah. deška šola istotam pa v sedemraz- ! morala prekiniti. Eulenburg je bil po- magauo, ce jih žurnalistično podpira I va z Lakoši in vso pokrajino do Do-«napreden» list. Dogovorjena t-kupna, hrovnika isto sigurno Madžarski. Ta-taktika se posebno drastično kaže v |-0 S0 j0 izrazil z vso gotovostjo na-najnovejši »senzaciji., ki sta jo vče-; pram trgovcu gosp. K. v Dol. Lendavi raj objavila 'Slovenec, in «.Iugosla- j jn je seveda ta novica preplašila vse vija». Naš list je, kakor se čitatelji P'o- i Slovence, opogumila pa Madžare, ki tovo spominjajo, pred približno osmimi!pripravljajo veliko demonstracijo, ko dnevi poročal, da jo pokrajinska ui_ira- i prido razmejitvena komisi.ja. Take lju- va predložila ministrstvu razpust ljub- nastavljamo torej za člane komisi-, , . , , -, • ljanskoga občinskega od bora, k;ir bi|jP- Najboljše pri vsem je, da je bil Se-instancHe knez Etilenbar^ nofmisi'^) imelf> sovp4'1 ^ posledico, da se voli- j nedavno vsled svoje nezanesljivo-j p^^';' je dala obrekovanemu M hm^^Sna K T^ kot regent občine Dol. Lendave d h,0 zaclošeenie. Dr. Pirk- tajil svoja nomosi ,..uaiTiA na^nj. n {istrat jcomisar. To staro vest po-, odstavljen! Res radovedni smo, kdo je S tem pa -i je nakopal zopet mnogo. b daj in »Jugosla- gosp. Severja spravil na to zaupno in obtožil nega matcrijala, lni je osumljen | ^ ^ . ^ ^ ^ Bervirata v mesto, ko se je že toliko sva- knve prisege in v-led tega oddan v z.i- pj{.antni omak5. je pokrajinski na-1 rilo pred tem gospodom. Za/levo ima 1)01*0. I_____l.. A 1 r> minietvo nntl"iniill 1___J.! — un1.r,l, «rAinč1r/v aMooIvA L"i liri KLEVETE PEŠKO VEGA ORGANA PROTI DRJU. PIRMAIERJ1 Predsedstvo pokrajinske uprave objavlja, da ie pokrajinska uprava spričo očitkov, naperjenih v dnevniku »Jugoslavija« proti vodii okrajnega glavarstva v Ptuju, vladnemu tajniku drju. Otmariu Pirkmaierju, odredilo poizvedbe. Kadar bodo zaključene, bo odločila o korakih, ki naj se ukrenejo zoper Imenovaneg' uradnika, ako bi bil kriv, odnosno zoper njegove obdolžcvalcc, če bi bi! nedolžen. Dosedanjo poizvedbe niso dale konkretnega povoda za katerosikolibodi disciplinarno odredbo. K tej objavi bi bilo dodati, da sc je m podlagi podobnih klevet klerikalnega časopisja poleti že vršila revizija urada t;. rednico. Šestrazrodnica poslano tudi šola v Gorjah. Petrazrednieo dobi Vinica iz trirazrednice. Pogojno ae razširiti šoli v Bošt-anju in v Vel. Laščah, prva v pot. druga pa v šestrazrednico. Skoraj na vseh teb šolah so uvede nedoljen pol-dneven pouk, da so na ta način prihrani zidanje drugega novega poslopja, Vso omenjene šolo imajo '.elo veliko število šoloobveznih otrok. V Gornjih Sušicah n. pr. jih je v zadnjih treh letih obiskovalo en razred po 178 otrok. Zelo zanimivo jo dejstvo, da so za razširjavo šol ;koraj vsepovsod potegujejo z veliko vnemo lokalni faktorji. V več krajih so ii celo izrazili pripravljeni dograditi fn razširiti obstoječa šolska poslopja. Po daljši debati jo bilo končno sklenjeno razširiti še sedemrazrednici v Toplicah pri Zagorju in v Zagorju v osemrnzred-nici. — Potem, ko so bili sprejeti mnogogtevil- l'0!,0- . ,, . , , . I mestnik v dopisu na ministra notranjih! ?fidai v rokah vojaško oblastvo, ki bo. To osemaa j-: wnevnt^ obravnavi so je j ^^ osebni cavdijenci, a minister vojno in mornarico mu je dal na razpolago oficirje iz generalnega štaba, da mu raz-Inže organizacijo naše vojsko. * Naš poslanik v Pragi dr. Bogumil Vošnjak jo počotkom meseca septembra nastopil svoje službeno mesto. Za-adi odsotnosti predsedniku republike in ker so je moral udeležiti pogreba kralja Petra, minister dr. Vošnjak šo ni imel prilike, da izroči svoje poverilne li.tine. Kakor poroča »Prager Preso», lx> naš poslani!; izročil svoje poverilne listine, čini se predsednik dr. Miisaryk vrne v Prago s svojega potovanja * Volitev ljubljanskega župana. \i redna seja novoizvoljenega občinskega irlbora ljubljanskega, ki je bila na podlagi razpisov pokrajinske uprave m Slovenijo, z dno 11. avgusta 1021, -t. 22.770 iu z dne 10. septembra 1921 -t. 26.321. sklicana za soboto, dne 17. ptembra 1921 in se je morala radi dsotnosti treh občinskih odbornikov predložiti, vrši se prihodnjo sredo, dne ?S. septembra 1921 ob petih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: Volitev župana. * Iz (-Uradnega listaš. »Uradni lieU pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja. številki 115 naredbo ministra za so-inlno politiko o specialni inšpekciji do-t za prometna podjetja in dela za domačo in hišno industrijo za nedolctne delavce, ua kar opozarjamo interesente. Izpremembe v državni službi. Absol-v i rani pravnik dr. Amon Sraj jo spre-■ fc za konceptnega praktikanta v pri-ravljalno službo pokrajinsko uprave za iovenijo ter dodeljen v službovanje oddelku za notranje zadeve. — Pri pokra-,'inski monopolni direkciji v Ljubljani so imenovani za začasno praktiknnte: Hu-', 'jn B o 11 r a m, računski praktikant pri lelegaclji ministrstva financ v Ljubljani: Fran Zal ar, gimnazijski abiturijent; ■zidar S1 a n o v o c, absolvent srednjo Hiniško šolo. — Službi sta so odpovedala: dr. Fran Petek, provizoren uradni zdravnik v Slovcnjgradcu in avskul-tant dr. Ivan Ples s v Mariboru. — Trajno sta upokojena uradna slugi Peter k a za pri davčnem uradu v Slovenj-radcu in Franc M e š i č, dodeljen kaznilnici v Mariboru. Imenovanja v državni službi. Rezervni podporočnik dobrovoljeo Anton B a -t a g e 1 j je imenovan za provizoričnega pomočnika komisarja železniške policijo na Jesenicah, diplomirani veterinar Leopold Hribar pa za sekretarja petega razreda v kmetijskem ministrstvu. Inže-njer Josip P o r e n t a, dosloj v ministrstvu za poljedelstvo in vode, jo imenovan za inžonjerja v devetem činovnem razredu pri gradbeni direkciji y Ljubljani. — ' Nov telefonski pravilnik. Ministrstvo za pošto in brzojav je izdelalo nov pravilnik, ki bo veljal za vse telefonsko progo in bo v kratkem uveljavljen. Takse ne bodo povišane. Otvo-rile se bodo javne govorilnice z navadnimi ali avtomatičnimi aparati. Lastniki govorilnice bodo imeli pravico pobirati določene takse. Iz javnih govorilnic bo mogočo ekspedirati tudi brzojavke. Zakonski projekt o odvetniškem redu. Kakor smo žo poročali, je minister pravde razposlal odvetniškim zbornicam projekt o izjednačenju od-etniškega, reda. Za. celo državo so peljejo odvetniško zbornice, in sicer »ajmanj pri vsakem apelacijskem sodišču. Odvetniška pripravna doba znaša 5 let, od katerih mora kandidat pro-vesti eno leto nepretrgano v sodnijski praksi, najmanj tri lota pa prt kakem odvetniku v Jugoslaviji. Odvetniški izpit, so moro položiti po treh letih prakse, med katerimi mora biti ono leto sodnijske. Brez prakso in izpita toliko postanejo odvetniki izredni vse-učlliški profesorji, ki imajo najmanj 10 lot službe, predsedniki okrožnih sodišč, sodniki vseh višjih sodišč in redovni profesorji prava na vseučiliščih. Izvzeti pa eo oni, kl »o Is državne službe odpuščeni ali umirovljeni. Izvrševanje odvetniške prakse je svobodno po celi državi proti predhodni prijavi, odnosno odjavi ptri pristojni odvetniški zbornici. * «Občlnski častniki.« Dopisni urad jo včeraj vpeljal novo vreto oficirjev: občinske častnike. Stvar ni tako opas-na, kakor se zdi klerikalcem, kl že vohajo, da gre za nokako tajno armado gospoda Pribičeviča. Dopisni urad le ni razumel, da copštinski časnicl* niso občinski častniki (oficirji), temveč občinski funkcijonarji (uradniki). * Prvi absolventi jugoslovauskc vojaške akademije. Iz Beograda poročajo, da bo koncem tega meseca povišano v čin podporočnikov 300 absolventov vojno akademije v Beogradu. Ti absolventi so pni jugoslovanski oficirji, ki prihajajo lz vojne akademije po našem osvoliojonju in ujedinjenju. * Gojencem nižje šole vojne akademije. Komanda ljubljanskega vojnega okruga javlja, da Be naBtop I. letnika nižje šole vojne akademije odlaga od 30. septembra na 31. oktober. Vojaške komande se poživlja jok da obveste o tem gojenco I. letnika v svojem okrožju. * Naši oficirji na višji vojni šoli v Parizu. Kakor poročajo iz Beograda, se v ministrstvu vojne in mornarice vrši te dni izbiranje oficirjev, ki so pošljejo na višjo vojno šolo v Parizu. Izberejo se oficirji, ki bodo imeli za to najboljše pogoje. * Slava legijonarjev na italijanski fronti. »Prager Presse* se v poFebnom članku spominja, tretjo obletnice zmago ua Dosso Alto, pri kateri se jo tudi šesta češkoslovaška divizija junaško borila skupno z zavezniki in je 33. njen polk aktivno sodeloval pri napar du. Pri predvčerajšnji proslavi v Pragi je jjolk difiliral pred generalnim vojnim inšpektorjem Macharjem in italijanskim vojnim atašejem polkovnikom Vecchiarellijem. * Ruski gardnl kapetan, Vladimir baron Germanovič-Rosenfeld, ki jo bil svo-ječasno aretiran v Mariboru zaradi germanske propagande, je bil te dni izgnan iz naše države. * Iz ljubljanskega šolskega sveta. Na zadnji redni soji mestnega šolskega sveta v Ljubljani, bo se izvršila imenovanja začasnega učiteljstva na javnih mestnih ljudskih šolah pro 1921/22. Imenovani so: Za I. mcatuo doško ljudsko šolo: Alojzij Škrinjar, Franc Belin, Marija Jegllčeva, Franc Trost, Matija Trobej in Ljudmila Rapetova; Za II. mostno deško ljudsko šolo: Viljem Deržaj, Ignacij Petje, Alojzij Mlekuž, Ktnilija Dolinarjeva, Angola Zorževa in Danica Tavčerjeva; za III. mestno deško ljudsko šolo: Štefanija čeh-Kljunova in Amalija Kallševa; za IV. mestno deško ljudsko šolo: Ivan Repovš; za V. mestno deško ljudsko šolo: Stanko Ranč; za šišensko deško ljudsko šolo: Pavel Herbst, Amalija Cepu-drova, Rada Lukanova in Milena Peha-nljeva; za I. mestno dekliško ljudsko šolo: Ana Likozarjcva; za HL mestno dekliško ljudsko šolo: Karla Sinkovčeva, Zofija Petcrllnova in Berta Valentova; za mostno pomožno šolo: Angela Vode-tova in Marija Pirčeva; za mestno dnevno zavetišče Na prulah: Cirila Golševa in Viktorija Bratina; za dnevno za-ve-tiščo na II. mostni deški ljudski šoli, oziroma v Sv. Florjana ulici: Slavita Vencaizova in Marija Herenova. Za razpisana učna mosta troje stalnih učiteljev srbohrvaščine na mestnih ljudskih in meščanskih šolah se stavi terno-nasvet. Ceciliji Skubičevl, stalni učiteljici na H. mestni dekliški meščanski šoli, se izreče na lepo uBpeli in z marljivim trudom prirojeni razstavi ženskih ročnih del ob zaključku šolskega lota 1920./21. pohvalno priznanje mestnega Šolskega sveta. Prof. Fr. Jeran, ki je obdržaval ob koncu šolskega leta pe-dagoško-didaktične tečaje o metodiki računskega pouka v osnovnih šolah, ki bo jih je udeležilo skoro vbo učiteljstvo osnovnih in meščanskih šol ljubljanskih na državni realki in pri bs. uršulinkah v Ljubljani in Škofji Loki, se v pripozna-nje za izvanredno požrtvovalnosti in zelo uspešnega truda priporoči višjemu šolskemu 3vctu za pohvalno priznanje. * Peskova afera bo danes pred ptujskim sodiščem. K razpravi je povabljenih, kakor čujomo, 36 prič, zasebni ob-tožitolj je dal pozvati 26 ljudi, med njimi drja. Rybara in posl. Deržiča, ki naj izpričajo, da ne poznajo nikogar, ki bi imel ž njim nedovoljene stike in da tudi niso nikdar na njetrt opazili kaj podobnega. Takih prič bi mogel seveda gosp. Pesek najti v Jugoslaviji prbiližno 13 milijonov. Kakor pripovedujejo narodni socijalci, bo gosp. Pesek pripeljal tudi »pričo*, ki bo pogrela prismojeno laž o 100.000 K. To jo najbrž isti znanec gosp. Peska, ld je nekemu gospodu izjavil, da lahko priseže «na to ali na drugo stran*. Drugo priče naj povedo, da gre za zamenjavo z Jožetom Peskom, špekulacija tožitelja. gre za tem, doseči odgo ditev razprave, da bi pridobil na času za novo beganjo javnosti. Obtoženčev dokaz resnice se naslanja na pričo, ki Antona Peska žo mnogo let poznajo ter bodo izpovedalo o njegovih konkretnih dejanjih. O potoku in izidu razprave bomo podrobno poročali. Umrl je v četrtek popoldne v pokojen i poduradnik južne železnico g. Lov-ro Fattir v visoki starosti 89 let. Pokojni jo bil oče g. centralnega nadzornika južne železnico dr, Aleksandra Fa- fen> to slovenske pisateljice gospodične Le je Faturjeve. BU je blag mož tihega značaja ln povsod priljubljen. Pogreb se vrši danes dne 24. septembra ob 2. url popoldan iz hiše žalosti Rožna ulioa št. 41. — Blag mu spomin! * Za pogorelce v Klečali nam je izročila tukajšnja tvrdka I. O. Mayer znesek 1000 kron, za kar ji v imenu pogo-relcev izrekamo iBkreno zalivalo. Znesek je odboru za nabiranje prispevkov za pogorelce v Klečah na razpolaganje v našem uredništvu. * Diskusljskl sestanek «Pravaika» v Ljubljani Diskusija o novem odvetniškom redu, o katerem je dne 22. septembra obšimo poročal vseučiliški profesor dvor ni svetnik dr. Milan Skerlj, ee bo na-daljevala v soboto dne 24. septembra ob 5. uri popoldne y, dvorani it. 79 pravosodne palače. * Krompir za mesto LJabljano. Stranke se opozarjajo, da ae začasno ne sprejema nobenih naročil več za krompir, da zamore mestni magistrat odpraviti dosedanja velika naročila. O nadaljnjem sprejemanju naročil se bo občinstvi« pravočasno obvestilo. Cena krompirja je vsled velikih prevoznih stroškov, 3.60 K za kilogram. * Volitev za eenilno komisijo za dohodnino. Prejeli Brno: Gremij trgovcev, Zveza obrtnih zadrug, Zveza indu-strijcev ter Društvo hišnih posestnikov — vsi v Ljubljani, »o se združili na svojem sestanku, da postavijo za kandidat« v eenilno komisijo za dohodnino sledeče gospode: Komisijski člani Ivan Jolačin st., trgovec v Ljubljani; Alojzij Sušnik, trgovec v Ljubljani; Josip Medved, trgovec v Ljubljani; Iv. Rozman, čevlj. mojster v Ljubljani; Fran Kavčič, gostilničar v Ljubljani in Ivan Zakotnik, tesarski mojster v Ljubljani — Namestniki: Ivan Koreu-čan, trgovec v Ljubljani; Janko Le-naasu trgovec v Ljubljani; Fran Stu-pica, trgovec v Ljubljani; Adalbert Pučnik, krojaški mojster v Ljubljani; Josip Toni, mesarski mojster v Ljubljani; Josip Senica, mizarski mojster v Ljubljani —■ Volitev se vrši v nedeljo, dne 25. t. m. od 7. ure zjutraj do 17. ure popoldne na Brogu št. 6. — Crkc A—K volijo v I. nadstropju soba št. 1, L—R volijo v II. nadstr. soba št, 3 in S—2 voli,jo v II. nadstropju soba št. 5, — Volitev bo osebna in ustna; le ne-doletnikl ln osebe pod varstvom morajo svojo volilno pravico izvrševati po zakonitih zastopnikih. S seboj naj prineso volilci plačilne naloge, ali jia kak drug dokument, s katerim se legitimirajo. Ker bo izid volitve za vse pridobitno slojo velike važnosti prosimo pa polnoštevilne udeležbe. Načelniki. * Gremij trgovcev Ljubljana okolica priporoča za volitev v davčno komisijo za osobno dohodnino za okraj Ljubljana okolica dne 25. t. m. nasled njo člane: Fran Zoba!, trgovec in posestnik v Rudniku; Josip Sporn, trgovec in posestnik v Malivasi; Rudolf Ruttner, trgovec in posestnik na Vrhniki: Alojzij Javornik. mesar, gostilnj-čar in poeestidk v Lanišču; Fran Švi-gelj, industrijec na Bregu in Fran Sa-jovic, trgovec in posestnik v Medvodah. — Namestniki: Loopold Hude, trgovec m gostilničar na Grosupljem; Anton Novak, trgovec in gostilničar v Stopanji vasi; Martin Šetinc, trgovec in posestnik na Vrhniki; Fran Sušter-šiČ, gostilničar v Zapužah; Fran Muha, trgovec in posestnik v Horjulu ui Dra-gotin Novak, kamnoseški mojster v Podgori pri St. Vidu. * Himen. Gospodična Olga Rakove, hčerka industrijaloa in posestnika Ra-kovca v Kranju, so je poročila s tamoš-njim praktičnim zdravnikom dr. Božida-rom Fajdigo. Bilo srečno! * Učiteljstvo mariborskih mestnih šol je položilo v čotrteb prisego kralju Ale ksandru in na uBtavo. * Nov vodovod v Beogradu. Beograjska mestna občina se bavi z načrtom o nujno potrebnih novih vodovodnih instalacijah, ki so neodložljive 7.n-radi naglega povečavanja Beograda. Sklenilo so je, da se takoj prične z gradnjo velikega rezervoarja za vodovod. Nadalje se je sklenilo, da so zgradi naprava za filtracijo savsko vodo v svrho, da so bo savska voda zamogla rabiti za domačo potrebe in eventualno tudi kot pitna voda. * Ogenj. V podstrešju Souvanove hiše na Mestnem trgu v Ljubjani je včeraj dopoldne nastal ogenj, ki so ga pa hitro zadušili. Zgorelo je nekaj miz in zabojev. * Pofzkušen vlom. Dno 22. septembra ponoči so neznani tatovi vlomili skozi okno v trgovino Franca Greifa v Mariboru. Trgovec z usnjem Greif jo takoj zaslišal ropot in prižgal luč, nakar so vlomilci takoj pobegnili in mu napravili samo za 200 K škode. * Požar v št. Vidu nad Ljubljano. V četrtek ponoči jo pričelo goreti gospodarsko poslopjo Valentina Jagra v St. Vidu nad Ljubljano. Ogenj so je kmalu razširil tudi na sosednjo hišo št. 14. Požar je uničil obe poslopji, voliko drv, sena in slame. Skoda jo velika. Kako je nastal ogenj, še ni znano. * Vlom prt belem dnevu. V trgovino gospe Viktorijo Strniše na Jurčičevem trgu v Ljubljani je bil včeraj med 12. in 14. nro Izvršen vlom. Vlomilec je odprl trgovino b ponarejenim ključem ln b! pripravil tudi že večji zaboj, v katerega je namerava! spraviti ukradeno hlagn, Bil pa je očivldno v strahu in so mu zato načrt ni posrečil. Odnesel jo seboj S parov moških in 2 para ženskih čevljev; .v vrednosti 7000 do 8000 K, Gospodarstvo LETOŠNJA ŽETEV IN ŽITNE CENE. Službenih In zanesljivih podatkov o usephu letošn)e žetve doslej še nimamo. Pomanjkanje vsake sistematične organizacije poljedelske Statistike nam Jemlje upanje na zanesljivost onih podatkov, kl Jih bodo «post festum> Izdali državni uradi. Pri presoji letošnje žetve sc moramo zaradi tega nasloniti na privatne podatke, ki pa so lokalnega pomena In zasledujejo večkrat gotove tendence. Nekoliko bolj uporabne podatke dobimo od gospodarskih društev v Zagrebu ln Osijeku, kl kažejo od časa do časa več ali manj objektivno sliko (odvisno od objektivnosti njihovih Izvestlteljev) stanja našega poljedelstva. Zadnje tako Izvestje hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva v Osijeku prinaša o letošnji žetvi sledečo oceno: Z izjemo nekaterih redkih kralev nI bilo ves mesec iulij nikjer v državi niti kaplje dežja, pri tem pa ie vladala prava tropska vročina. Za žetev kot tako Je bilo torej vreme prav prikladno, vendar silno nepovoljno za vse one rastline, ki so se še razvijale na politi. Vsa požetve-na dela so šla hitro od rok, strojno delo ie pospeševala letošnja kratka slama. Danes se da že točno presoditi uspeli letošnje žetve. Ozimine bo dovolj razven v lstočnlh krajih Srcma, Banata in Bač-ke; nekateri kraji v tem delu države bodo komaj dali seme nazaj, o jarem pridelku ne more biti niti govora. V ostalih krajih ie količina ozimine povoljna, a kakovost je uprav-Izvrstna, ker tehta hI pšenice 70 do 80 kg. Ponekod zopet so Imeli prvovrstno žetev. Niso redki gospodarji, kl so so pohvalili s povprečnim pridelkom od 13 do 15 q pšenice na kata-stralno Jutro, nekateri celo s povprečno 20 q. Iz Slakovca (Vojvodina) so Javili neverjeten uspeli , pridelali so povprečno 2845 kg na katastralnem lutru zemlje. Jarl sadovi so obrodili mnogo slabše in različno, tako ds bo težko dobiti povpreč-nlno. V onih krajih, kjer ozimlna nI bila mnoga vredna, so tudi Jarl sadovi slabi. Tam se obeta lačno leto. Koruzno klasje ie Imelo malo zrna. Žitna trgovina ni ostala stabilna. Cene so varirale In se še do danes niso umirile. Prvi čas Je stala trgovina pod doj-mom tožb poljedelca. Blago se je zaradi tega dobro plačalo. Cena pšenici Je bila spočetka 950 do 1000 K za metrski cent. Cim bolj le žetev napredovala, tem bolj so se poljedelci hvalili z dobro žetvijo in s tem največ škodili samim sebi. Trgovci so naravno na to takoj reagirali in reducirali cene. Kicr Je pšenica dobro rodila, Je bila ponudba velika, ker so kmetie rabili denar za kritje stroškov. Razven tega so mnogi ljudje, kl so po agrarni reformi dobili zemljo, a niso imoll prostora, kamor bi spravili svoj pridelek, ponujali blago po nižiih cenah. Na ta način se le ponudba večala, med tem ko sc le trgovec vzdrževal večjih nakupov. Kmet je v te) borbi popuščal in je cena pšenici iz prvo roke padla ponekod na 800 K za cent Takratno razmerje med ponudbo In povpraševanjem ni odgovarjalo letošnji kvaliteti žetve. To se Je pokazalo v teku zadnjih tednov. Cene so šle zopet kvišku. Mnogi kmetie so pri tem oškodovani za lepe stotake, ker so bodisi prisiljeno, bodisi lahkomiselno forsirall vnovčenje svojega produkta. Službeni kurznl list novosadske pro-duktne borze prinaša dne 19. t. m. sledeče cene: pšenica: bačka 77 specifične teže za 100 kg 1028 K (zaključeno), banat-ska 79 specifične teže za 100 kg 1030 K (ponudba) 1015 K (povpraševanje), sretn-ska 77 speciflčnc teže za 100 kg 1050 K (zaključeno). = Reforme v carinski službi. Iz Beograda nam poročajo: Važen napredek je uvedba fakultativnega carinjenja po posrednikih. Proti mali tarifi mora prijavo izdelati tudi carinski uradnik. Stvar se je dobro obnesla. Beograjska komora jo posredovala v korist špediterjem, a ni uspela. Te dni jo zakonodajni odbor v finančni sekciji sprojol revizijo naredbe, ki se tiče carinske ležarine. Tarifa leža-rine se stopnjuje v skali od 10 na 10 kg. Dalje se določuje, da pri sporih trgovec, ako v njem prodore, ne plača nobene ležarine. Upati je, da plenum zakonodajnega odbora kmalu sprejme te koristne reforme. = Zunanja trgovina naše kraljevine. V prvem četrtletju 1921 so je izvozilo iz naše državo blaga v vrednosti 569,410.995 dinarjov, a uvozilo se je blaga v. vrednosti 1„014,002.750 dinarjev. => Mariborski svinjski sejem. Na sejem, ki se jo vršil dne 23. septembra jo bilo pripeljanih 382 prašičev in 3 koze. Cene so bilo sledeče: 6 do 8 tednov stari prašiči 100 do 190 K, 8 do 10 tednov stari 155 do 260 K, 10 do 12 tednov stari 220 do 380 K, 3 do 6 mesocov 400 do 750 K, eno leto Btari 900 do 1800 K, plemenske svinje kg žive teže 20 do 22 kron, svinje za klanje 27 do 80 K, koze komad 200 do 300 K. Prodala se je skoro vsa živina. = Poročilo o trgovini s poljskimi pridelki Zagreb dno 22. septembra: Znatnih sprememb o cenah ni, kupčijskih zaključkov malo. Pšenica notira 1040 K postavno postaja vtovoritve, za pariteto Zagreb so doseže cona do 1075 K. Po koruzi ni mnogo povpraševanja, a zah-tova so postavno sremsko poBtajo 820 do. 830 K, dočim se v Zagrebu trii po | 860 do 865 K. Oves se ponuja postavno Zagreb po 795 do 800 K. Za rž se zahteva franko Zagreb 890 do 900 K. Ječmen Brbsko-macodonskega Izvora v originalnem stanju notira 960 K postavno Za greb, prerešetajio blugo razmerao dražjo. Za pisani fižol so zahtova 960 do 980 K postavno postaja vtovoritve. Moka št. 0 notira 16-50 K z vrečami postavno Zagreb. Otrobi 580 K z vrečami postavno Zagreb. = Tvomica orožja pri Kraljevo. »Jutarnji list> poroča iz Beograda' z dne 22. septembra: Sinoči je seja ministrskega svota dovolila glavnima akcijonarje-ma konzorcija »Omnium Serbe» sinu ministrskega predsednika Pušiča in bivšemu ministru dr. Velizarju Jankoviču, da s pomočjo svojih prijateljev osnujeta ob kolenu roke Ibra blizu Kraljeva tvorni-co orožja. Tvornica ae ima tokom ene ga leta dogiaditi in začeti z obratom. Kot garancijo za izpolnitev teh pogojev bo položil konzorcij kavcijo 6 milijonov francoskih frankov. Tvornica bo imela pravico oboroževanja našo vojsko in izdelovanja poljedelskega orodja. Tvornic t no sme brez dovoljenja državo ničesar dobavljati inozemskim državam. Pri podjetju bo udeložena država z 51 odst. H koncu pripominja list, da so šo no ve, kakšno stališče bodo zavzeli k temu vprašanju strankini klubi. — Kakor nam poročajo lz Beograda, se je klub JDS zai-!l o tem posvetovali v četrtek. Kak ono stališčo zavzame napram toj zadevi, nam ta trenutek še ni znano. Dragi klubi so bodo posvetovali te dni. == Hitra prevožnja živil iz Vojvodine v Švico. Iz Beograda poročajo: Da bi se v letošnji jesenski sezoni omogočil hitri ln direktni izvoz sirovin vseh vrst na tujo trge, zlasti v Švico, Je odredilo ministrstvo soobračaja, da železniška d i rekcija v Subotici pripravi dnevno posebni brzi tovorni voz za sočivje, sadje, jajca, zaklano ali živo živino, kakor tu di za ostalo blago, ki se hitro Bkvari. V slučaju nakupičenja takega blaga, mora subotiska direkcija uvesti za odpremo tudi izredno vozove. Popust carino za te vozove ni odobren. Kompetentni kropi smatrajo za potrebno, da tudi beogra.i ska in zagrebška direkcija, nadalje glav ni obmejni kraji uvedojo takšne tovorne vozovo za živino in drugo blago. = Velika papirnica v Beogradu. Beo grajski industrijaloo Vapa bo osnoval v Beogradu tvoniico papirja. Tvornica bo dograjena v 7 mcsccih in bo največja in najmodcrnojSa na Balkanu. Njena notranjost bo obsegala 4000 kubičnih metrov prostora, imela bo posobnl vodovod, a glavni stroj bo imel 1000 konjskih st!, = Zaključek dunajskega velesejma. Celokupni promet sejma izkazuje 80 milijard n. K. Spomladi 1922 nameravajo pri rediti pomladanski sejem. = Češki hmeljski trg. Iz Zatca poročajo z dno 20. t. m.: Zivno-konccrn Je nakupil danes na deželi nekaj hmolja razne kakovosti po 6200 Kč. Od tega nepričakovanega. dogodka si obetajo ožlvljenje kupčijo. Tudi drugo tvrdke so nakupilo nekaj manjših partij slabšega hmelja po 5600 Kč. a dobrega no 0500 K« za 50 kg. Sorza Zagreb, d o v i z e: Berlin 201 — 20", Bukarešta 302 — 208, Milan izplačilo 880 — 885, čok 860 — 865, London 790 — 800, Nevvvork ček 209 — 211, Pariz 1500 — 1545, Praga 250 — 265, Dunaj 12.30 — 12.70, Budimpešta 28.50 — 29.50, valute: dolarji 205 — 208, avstrijsko krone 14.50 — 15.50, rublji 16 — 18, napoleoni 610 — 680. marke 198 — 201, lire 870 — 880. Banka za Primorje 765 — 790. Trg. obri.ua banka 240 — 245. Hrv. eskomptna ban/a 660 -- 605 Jadranska banka 16rp0. Jugoslovanska banka 495 •— B02 Ljub. kreditna banka H-'0 — 850 Narodna banka 525 — 530. Praštediona 5200 — 5250. Rečka pučka banka 410 — '11! Srpska banka 700 — 705. Goranin 600 — 630. Outman 1500. Nar. šumska InduBtrlja 575 — (i0(i. Našička industrija drva 500 — 510 Slavonija 575 — 595. Trbov. premog, družba 800. Beograd, valute: dolarji 52.40, leji 52, lovi 87, avstrijske krone 3.00, d e v i ze: London 199, Pariz 375. Praga 63 50, Dunaj 3.19, Berlin 50.25, Solun 230, Milan 225, Vremensko poročilo Ljubljana 806 m nad morjem. Dan 28. sept. li O C <3 7. 14. 21. to a 744-6 743-2 744-6 i* Vetrovi Nebo g 11 "8 191 12-8 si. rzh si Suh obl. { r. jasn jasno " Srednja včerajšnja temperatura 12'4, normalna 13-8. Vremenska napoved: lepo, toplo vreme. Solnee vzhaja ob 6-48, zahaja ob 17 '65. Liberalno denunci-iantstvo pre d sodiščem |V. MfcSSCenje afere, o kateri te »Slovenec* poročal včera) v nasprotju z resnice, podajam kot ena glavnih prič slede-če pojasnilo: Kot edini Slovenec arttljerllske komande v Brixleggu na Tirolskem (katere komandant )e bil insplcijent vseh artiljeril-sklh grup Avstrije), sem bil pozvan od AOK brzojavno kot tolmač v Ribnico k takozvani Skuljevt aferi. Komandant ar-filjerljskega oddelka, kl Je bil v letu 1918. nastanjen v Ribnici, malor Welss, je na AOK poslal proti Skullu ovadbo, v kateri dolži, da nastopa proti volaštvu, kl le bilo takrat nastanjeno v rlbnlSkt okolici, in da liulska ljudstvo. O dekanu Skubicu v ovadbi sploh nI bilo govora. Ovadba sama tudi nI navajala nobenih konkretnih dejstev, temveč le bila tendenciozno pobarvana in se )e sklicevala na notarla Smodela in na Zupana Mrharja, češ, da oba vesta o stvari mnofio povedati. Ovadijo sem videl In čltal. Prt njej nI bilo nikakršne pismene Izjave proti Skullu od nobene strani in torci tudi ne od Franceta Križmana in Ivana Arkota. Pač pa sem Iz besed svojega komandanta spoznal, da je zadeva za Skulia zelo nevarna, posebno ker mi ie komandant izjavi, da Ima od AOK ukaz, na) vsekakor proti Skullu nabere zadosti dokazllnega mate- rilala. Najprel sem 'dobil od oberstlajt-nanta bar. Kllngspora, kl Je vodil komisijo, ukaz, nai zaslišlm, in sicer tajno, notarja Smodela, no da bi se ta zavedal, da ga zaslišujem. Po ukazu sem se pri notarju Smodeju, kl le mol daljni sorodnik, v Ribnici Informiral. Pravil ml ie, da )e Skuti v Ribnici zelo nepriljubljen zaradi velike strankarske zagrizenosti, In da ie splošna želja; da sa premeste iz Ribnice. Dobil sem točen vtis, da se v i Ribnici nI nihče zavedal dalekosežnlli po-j sledlc, ki bi Jih moglo imeti nepremišljeno čvckanle o Škulju napram vojaškim funkcljonariem. Notar Smode) ml nI vedel o Skuliu povedati ničesar druzega, kakor neko zadevo o neki kravji kupčiji. Jaz sem nato resno opozoril notarja Sino-de)a In mu svetoval, na) se za svolo osebo vzdrži vsake Izjave napram vojaštvu kakor tudi napram svoji rodbini. Na to sem se po nasvetu notarja Smodela napotil k sodnemu nadsvetnlku g. Mejaču, katerega ie g. notar označil kot zavednega In zanesljivega človeka in ga o Sku-IJevl zadevi previdno Inlormiral ter mu poročal, s kakšno nalogo sem poslan v Ribnico. Ko sva se t g. Meiačem do dobra spoznala in drug drugemu zaupala, sem mu priporočil, nai Skul)a na kakršenkoli način obvesti o preteči mu nevarnosti, ker laz kot član komlslie ne morem rlski-rati, da ga sam opozorim, ko ga niti nc poznam. Domenila sva se, da bom jaz na previden način potom notarla Smodeja informiral nadevetnika McjaCa _o uadalj-nih dogodkih, posebno o proti Skulju nabranem obležilnem materllalu, tla se bo Skulj znal brar.ltl. Na mojo InleljHttvo je priredila gospa notarja Smodela večerjo za preiskovalno komisijo. Pri tel večerji sem namenoma razporedi goste tako, da sem moral slišati vse izjave barona Kilngspora In majorja \Veissa ter vseli drugih prisotnih točno, ker sem posebno pazil na vse, kar sc bo govorilo. Vem točno, da se jc o Skulju govorilo le par besed, o Skubicu pa prav nič, tuko da njegovo ime sploh ni bilo Izgovorjeno. Zaslišali nismo v Ribnici nobene druge osebe več in zlasti ne Arkota In Krli-mana, ki s cclo zadevo sploh nimata opravka. Glede majorja VVcissa je izjavil moj komandant (Klingspor) sam: «Der Iveri ist ein Mordstepp.» Kot član komlslie sem laz moral biti točno iniormiran o vsem, kar se |e o stviri govorilo, o celem poteku preiskave In za vse osebe, kl so Imele i n)o kakršenkoli stik. Vrhu tega sem bil na stanovanju skupaj s komandantom Kllngspo-rom v isti sobi. Dalje sem bil vedno In brez Izjeme prisoten vsakokrat, kadar Je ma)or Welss releriral komandantu preiskovalne komisije, In vem pozitivno, da Arko in Križman nista bila nikdar Imenovana. Pač ic bi! informator, obtežlten za Skulia, docela druga oseba. O Skubicu pa se, kakor že povedano, ni sploh nič govorilo niti se nI vodila proti njemu ni- kakršna preiskava. V Ribnici sem se tz obnašanja gg. notarja Smodeja in nadsvetnika Melača prepričal, da so ribniški nuprednjaki ščitili Skutja, ko so spoznali resno nevarnost, Id mu preti, čeprav ilin je bil kot političen nasprotnik nepriljubljen. , S tem so vršili svojo narodno dolžno:;'.. Afera Skulj sc le srečno ltončal? s tem, da jc bombastično, neobjektivno In v množili točkah izmišlleno poročilo komandanta Klingspora obležalo pil AOK v Badnu na intervencijo katoliških dvornih brogov brez posledic. SLAVKO PLEMELJ, mestni tržni nadzornik. Ljubljana, dne 23. septembra 1921. Svarilo esseliencesn v Ameriko Po razpisu ministrstva za notranje zadeve jo opozoril amerlkanski konzulat v Beogradu na sledeča določila novega amerikanskega zakona o naseljevanju r Zedinjenih državah: Novi zakon o naseljevanju v Zedinjene države je stopil v veljavo dno 3. junija 1921. Ta zakon določa za Izseljence iz našo kraljevine letni kontingent 6105 o-seb. Vsak mesec so lahko naseli kvečjemu 20 odstotkov letnega kontingenta, dokler ne bi bilo izčrpano vso število. V kontingent so štejejo vee osebe, fj rojene v območju sedanjo kraljevine s" bov, Hrvatov in Slovencev brez ozira narodnost in državljanstvo. Ugotovljeno je, da je prekoračilo ft8 vilo izseljencev iz naše kraljeviae % iK din jene državo leta 1920. 20.000 oseh. v, hovna kontrola priseljevanja jo v tokji posobne oblasti v Zedinjenih državfch, k-, tera izvršujo štetjo v dohodnih pristan', ščih. Torej z vizuaiuru konzulata šo zagotovljen prepust v žrdinjene dižavp Osebe, ki nameravajo potovati v Zedinic ne države, mora.io vpoštevati, da je i, voljeno število naseljencev sam. četnih števila oseb, katero so bilo pred uvelim ljenjem novega zakona p.lpužčeca iz na;, kraljevine. Vst\ka oseba, kl bi pri Ha v kako prs slatišče Z3dlnjenih držav čoz določeni Število, bo brezpogonjo zavrnjena, in f: cer na lastne stroške. Vse to nove določbe so samo popoln! tev prejšnjih predpisov, ki bo v veljavi h dve leti. KDOR HOČE DOBER PROMET, PODPISE DRŽAVNO POSOJILO. ALI ŽELITE DOBRO IN VARNO NALOŽITI SVOJE PRIHRANKE? PODPISUJTE DRŽAVNO POSOJILO ZAVARUJTE SE PRED SLABO VALUTO! PODPIŠITE DRŽAVNO POSOJILO! * * 4 Jadranska banka sprejema vloge na hranilne Knjižice, žiro in druge v^e pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle najtsčneje in fiaj&ulantneje. « | Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Mari-| bor, Metkovi6, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb, | Wien, Opatija, Zadar, 130323 New-York, Frank Sakser, State Bank. Poslovne zveze z vsemi večjimi mesti v tu- in inozemstvu. I* Med. univ. dr. Božidar Fajdiga Olga Fajdiga, roj. Rakove poročena. Kranj, 24. septembra 1921. C. Vila na Glincah št. 1 ob Tržaški cesti, enodružinska, i velikim vrtom, proda, lastniku Trlbn6a. vrtom, •• proda. Več ie irr6 istotam pri - - - 1546 8-3 Kleparske pomočnike •prejme takoj 1566 2-1 kleparstvo K, Bocak, Tržič. Obvestilo. Imam v zalogi vse sokolske po* trebifttne: Kroj« xa člane ta 61a-nloe, telovadna obleke, čevlje, ovratnike, gumbe Itd. Ceniki na razpolago. Zdravo I 1163 80-20 Peter Capuder, Ljubljana, lldetdaoska c. 2, dobavitelj Jug. Sokol. S&veza. English lessons. AngleSki poduiuje HILDA KOSLER, preizknSona učiteljica, Celovita oesta 70 (Cekinov grad). 1671 1636 Prazne ln rabljene 30—6 vreče (diakova) t vsaki množini po najnižji ceni pri FR. SIRC, Kranj. Kupuje suhe gobe, fižol, brinievo olje. Telefon int. St. 9, Kranj. Velika izbira otroiklh vozičkov, dvokoles in ilvalnlh strojev pooonl. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg it. 38. Sprejme se v polno popravo sa emajliranje z ognjem in ponlklanje dvokolesa, otroški vozički, Šivalni in razni stroji. Mehanična delav-nloa, Karlovska oesta 4. 1112 11-10 Stavblnska parcela na vogala Resljeve ceste in Romanskega ulice, nasproti Soli vadniee, s poslopjem zdaj štev. 20 se dA s 1. januarjem 1922 v najem, event. ae tndl proda. Pripravna za obrt, trgovino, ta skladišče, kjer se tudi lahko lastnik udeleži kot družbenik. A doli Hauptmann, lastnik, Bv. Petra oesta St. 39. 1627 3-2 Največja izbira finih čeških nogavic in pSetenin. 900 100 Mestni trg 8. Naročite se na Pota in cilji11. 1646 8- Zastopstvo g Rudolf Hille, Ljubljana, Gledališka ulica št. 2. Osebni ln taksnimi avtomobili, Daimler: 25 P. S., 35 P. S., 6 cilind. 60 P. 8. Puchwerke: 20 P. S. tipe XII., 14/38 P. S. tipe VIII. Motorji za ladje, poljske železnice, motorna orala, agregati i. t. d. 1652 3-2 Najnižje cenel Najnižje cene! VULKAN izdeluje prvovrstne Čisto domače podjetjel Ponndbe z navedbo plačilnih zahtevkov na naslov: 3£jaS25££S5 stavbena družba d. d., Ljubljana. LeBslihona ulica St. H čpecijalna trgovina raznovrstnega bombaža, športnil m čepic, čevljev in gamaš. ta i- * i .u Na veliko In malo.■■■ Kolodvorska ulioa 8 j nova hiša s pohištvom i moderni živinski in svinjski hlevi, kozole Sij 6 glav govedi, 20 svinj, inventar, last; vodovod, 36 oralov njiv, travnikov in gozdov, 3 kilometre oddaljeno c železniške postaje na progi Zidani most - Zagreb. Več se izv6 pri A. Iv« netičn, Maribor, Prečna nlica 6. 1&51 3-3 Hrvatov ln Slovenoev. 1. del, ves. 21 K, II. del, vez. 42 K. Zs oba zvezka po poŠti K 6 40 več. III.-IV. zvezek: Dr. Pr. Weber, Uvod v filozofijo, 72 K. poŠta 8 K več. V.zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. Meh. vez., tin papir 60 K, poŠta 3 K ve«. Broš. navadni papir 42 K, po poŠti 2 E voč. Naročila sprejema iskoina zadrega i LJubljani, Sodna oflca 6, LJTJBLJAN FL Fižol, suhe sobe - in laneno seme kupuje in plača najviSje dnevne cene Kmet & Komp. Ljubljana, Gosposvetska oesta 8. Telefon lnternrb. 819. Stalna zaloga moke vseh vrst, koruze, ovsa, brinja in vseh dragih deželnih pridelkov. Zahtevajte ponndbe! Velike nspehe dosežeta pri prašičih, govedih itd, ako primeSato krmi redilni prašek REDIN, lekarnarja Pleoollja v Ljubljani. 637 25-18A c koiporterjev sprejo upravništvo Jutra", Sodna u!. Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohiStvo in lakiranje raznih .koles* t peči, naj se obrne na tvrdbo stavbni in pohištveni plesDtar in IKatr Zahtevajte cenike! m Pozor pekli -DiamaH"-tvornica Hauser