Premajhna zavzetost
Delovna skupina predsedstva OK SZL Ljubljana Centerje v ponedeljek, 4. oktobra, obiskala krajevno skupnost Josip Prašnikar, kjer so prisostvovali tudi razširjeni seji krajevne skupnosti SZDL. To je bil prvi od številnih načrtovanih obiskov v vseh krajevnih skupnostih, ki naj bi nakazali predvsem probleme, težave pa tudi uspehe v določeni sredini. Razgovori oz. vsebina razgovorov je bila predhodno skupno zasnovana na podlagi programov krajevnih konfe-renc SZDL in občinske konference SZDL.
Najbolj živahno je potekala raz-prava o delovanju oziroma nede-lovanju delegatskega sistema. Delegacije so sicer popolne, ven-dar pogosto nesklepčne. Zaradi neaktivnosti nekaterih članov de-legacij so pogosto tudi manj učin-kovite, kot bi lahko bile.
Kje potemtakem iskati vzroke za te slabosti, če so na seji istoča-sno zagotavljali, da so v tem ob-dobju kadrovsko zelo okrepili de-legacije? Eden izmed njih je prav gotovo ta, da se na različnih po-dročjih družbenega življenja po-javljajo venomer isti ljudje, ki pa jim fizične zmožnosti ne dopušča-jo, da bi se hkrati udeležili dveh sej. Tudi svet KS in delovna tele-sa bi z boljšim delom pomenila trdnejšo podlago za boljše delova-nje delegacij. Ceprav je šele pol leta po volitvah, je osip v delega-cijah zaskrbljujoč in bržkone se bo potrebno z delegati pogovoriti
o vzrokih za tako stanje in poiska-ti ustrezne rešitve.
KS Josip Prašnikar je krajevna skupnost z relativno malo prebi-valci, kar bi moralo predstavljati ugoden pogoj za večjo poveza-nost med občani. Vendar pa prav nasprotno ugotavljajo slabo pove-zanost in slabe komunikacije med delegati, delegatsko bazo in družbenopolitičnimi organizaci-jami ter samQupravnimi organi KS. Kot temeljni vzrok za sedanje stanje je eden od razpravljalcev navedel pomanjkanje konkretno-sti in neposrednosti pri reševanju skupnih zadev.
Usmeritev k neposrednemu so-delovanju občanov v odločanju o skupnih zadevah je sicer prisotna tako v organizacijski strukturi na-šega sistema kakor tudi v ustavni koncepciji krajevnih skupnosti, vendar pa se v praksi ta načela ne uresničujejo dovolj. Vse preveč je še posplošenega političnega raz-pravljanja, ki občane prej odbija kot angažira. Zato naj bodo kon-kretni problemi izraženi v občanu razumljivem jeziku, reševati jih je potrebno nenehno in spretno, to pa je tudi temeljni pogoj za boljše delo in zmanjšanje konfliktnih si-tuacij.
Iz pestre in obširne razprave pa omenimo še nekatere ugotovitve:
-  Delovanje mladih je v veliki meri odraz splošnega delovnega vzdušja v krajevni skupnosti Jo-sip Prašnikar. Od 100 povabljenih se udeleži sej le 15, največ pa 30 članov ZSMS. Zanimivo je, kot je bilo rečeno v razpravi, da se do-slej  še  nobene seje ni udeležil mladinec-komunist.
- Zelo dobro deluje v tej kra-jevni skupnosti krajevna organi-zacija ZZB NOV. Organizirani so po ulicah in razpolagajo z natanč-no evidenco svojih članov. Mno-žično in aktivno sodelujejo na vseh področjih družbenega živije-nja v krajevni skupnosti;
-  Hišna samouprava še ni zaži-vela tako, kot bi morala in je po-gosto   omejena   le   na  tehnično funkcionalna in finarična vpraša-nja. Eden izrried udeležencev se je •odločno zavzel za poživitev hišne samouprave, saj bi to vplivalo tu-dinadelovKS.            Mirko Petek