SLOVENSKI SVET ŠTEV 25. (No. 25.) ZA EDINOST, PRAVICE IN SVOBODO. SLOVENCI, HRVATI IN SRBI HOČEJO JUGOSLAVIJO. ^CLEVELAND, OHIO. — WASHINGTON, D. C., SEPTEMBER 27. 1917. LETO (VOL.) I. Jugoslovansko vprašanje je bilo tekom cele svetovne g lavni predmet našega razmotrivanja, tako po časopisih, kakor"' Jmi7(ihnih krnopih Knkrv tn/l» vi« j • 4 v * 1 ' J e t0 vprašanje nase vpra- družabnih krogih. Kako tudi sanje. Jugoslovansko vprašanje bi moral sedaj že vsak Slovenec ra zameti m najsibode po prepričanju Jugoslovan ali Austrijal' In vebdar temu ni tako. Razumevanja za naše vprašanje ne’ nai dem niti tam, kjer bi moralo biti jasno 'kot solnee — v naših časopisih. Danes, po preteku treh let, ima naš narod v Ameriki zme dene pojme o vsem, kar se tiče Jugoslavije. Zakaj? Zato ker čita zmedene pojme v naših Časopisih. Ko se je bila prva navdu¬ šenost malo polegla, začeli so naši novinarji pisati o jugoslovan¬ skem vprašanju ne z narodnega, ampak s svojega stališča- Pro- letarčeva internacijonala je videla v Jugoslaviji samo zapreko. Solnee interuacijonalizma je zaslepilo Proletarčeve oči, tako da uiti lastne poti do tega solnea ni videl; Proletarec ni vedel, da ne more biti govora o internationalizmu brez nacijonalizma. ’ Na- eijonalizem je podlaga internacijonalizmu. Nacijonalizem je čut ljubezni do svojega naroda in domovine; internaeijonalizem pa je urejevanje skupnih prijateljskih, gospodarskih, delavskih in na¬ rodnih odnošajev med narodi sveta. Ako hočejo biti naši soci- jalisti delavna in praktična stranka z interitaeijonalnimi načeli, morajo predvsem pospeševati neodvisnost svojega naroda, kajti ako naš narod ne bode neodvisen, ne bode sam urejeval svoj*j( mednarodnih ali internacij onalnih razmer, ampak delali bodo to njegovi gospodarji, tujci, kar bode gotovo v škodo našemu na¬ rodu in z narodom vred našim proletarcem. Naši socijalisti se zovejo jugoslovanski: skrbeti morajo toraj za svobodo cele Jugoslavije. Seveda nam je znan tudi oni “internaeijonalizem”, ki po¬ spešuje zvezo vseh delavcev sveta za skupno korist vsega de¬ lavstva. Tak “internaeijonalizem” — beseda ne označuje ideje — more obstati le v teoriji, ter je brez vsake nadaljne vrednosti. Praktičen dokaz zato imamo v sedanji vojni: Socijalisti, ki so bili pred vojno “ internacijonalei ”, so se povsod zopet oprijeli nacijo¬ nalizma, pač zato, ker nihče neče žrtvovati svoje koristi in koristi svojih za povzdigo blagostanja drugih dežel in dingih delavcev; ne, prej kri' liP Hoteli stori t i knjHutega" volijo In i"l j on e v vojne svrhe, da se s pomočjo oborožene sile tudi bodoče ohrani dobro eko nomično stanje dežele, ki jo imenujemo svojo domovino, ki jih redi. V vsaki vojni je vendar jedna stranka, ki hoče oropati, in druga, ki brani svoje posesti in pravice. Kako nepraktični so jugoslovanski socijalisti s svojim inter- nacijonalizmom, dokler ostane Jugoslavija v posesti , drugih! S čem morejo razpolagati, kakšne mednarodne stvari morejo ure¬ diti' Na Dunaju in v Pesti se rešujejo te stvari za Slovence in Hrvate. Zato ponavljam, da je neumnost govoriti o internacijo- nali z ozirom na Slovence in Hrvate, dokler ne postanejo neod¬ visni ter ojačeni s Srbi. Slovenci in Srho-Hrvati hočemo Jugoslavijo. Daši pozno, po¬ stali so tudi naši socijalisti zagovorniki svobodne Jugoslavije. Toda tudi tukaj mešajo pojme, (ikaško “Izjavo” so podpisali socijalisti, toraj se jo more smatrati za socijalistično. Jugosla¬ vijo, naj bo republika ali kraljestvo, samo da je neodvisna, svo¬ bodna, hočemo Jugoslovani kot narod. Oni hočejo Jugoslavijo pod pogojem, da bode republika; z drugimi besedami, oni ne ma¬ rajo svobodne Jugoslavije, ako ne bode republikanska. Ali ne pomenja vse to' mešati pojme? Ustanovitev neodvisne Jugoslavije je vendar mednarodno vprašanje, mejtem ko je notranja oblika oziroma ustava Jugoslavije izključno domače, notranje vprašanje Jugoslavije, katero morajo rešiti Jugoslovani sami. Italijane presneto malo briga, ali bode Jugoslavija kraljestvo ali republi¬ ka; njihova briga je, da nam odtrgajo Goriško, Trst, Istro in Dalmacijo poleg Reke, ostalo jugoslovansko ozemlje je lahko turš¬ ki pašaluk. Nemce in Madžare zato ne boli glava, ali bo Jugoslavi¬ ja kraljestvo ali republika, ampak zato ker se boje, da bode po¬ stala svobodna. Namesto, da bi osredotočili svoje delo proti tem zunanjim sovražnikom, delajo naši socijalisti — sedaj skupaj z “Glas Narodom” — proti onim, ki se trudijo osvoboditi Jugosla¬ vijo, “proti Londonskemu Odboru, proti Karadžordževičem . Jugoslovansko vprašanje je sedaj v mednarodnem stanju, in kot tako se mora rešiti; nato bode šele postalo tudi notranje vpra¬ šanje svobodne Jugoslavije. Vaš boj za Jugoslavijo se bode raz¬ vil v boj proti osvoboditvi Jugoslavije zato, ker Vaš boj je sedaj in po “izjavi” tudi ostane boj proti vsem onim, ki so do sedaj de¬ lali, in ki še delajo za Jugoslavijo. Vi odrekate zaslugo London¬ skemu Odboru; jaz vam pa pravim, da so mu že neštetokrat pri¬ znali to zaslugo Italijani in Dunaj in Pesta. Za delate, ne pa za Jugoslovansko republiko. Mogoče mi bode hotel kdo odgovoriti češ, da toraj Londonski Odbor, in srbska vlada meša v notranja vprašanja bodoče Jugoslavije s Krfskim Dogovorom. Moj odgovor je tale: Znani dogovor, ki sta ga podpisala na otoku Krfu Dr. uti Trurabič, kot nekak predstavitelj avstroogrskih Jugosloi anov, n Pašič v imenu srbske vlade, je le mednarodnega pomena in zato nima nikake veljave za notranjo ureditev bodoče svobodne Jugo¬ slavije ; z drugimi besedami, dogovor bode služil za novy < o a'., da se žele Jugoslovani združiti v neodvisni državi. Toda zakaj se govori o “kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev Zato, ker je Srbija sedaj kraljestvo; kadar bode pa v ugos aviji, ne bode več to, kar je, ampak le del celokupne Jugoslavije kjer se bode moralo pokoriti večini ravno tako, kakor . bl °T” d ’oiro - •• ' Dalmacija, la dogo- SLOVENSKI SVET DNEVNIK. Da se Provede edinstvo Jugoslovanov tudi praktično, je sto¬ pilo izdajateljstvo Slovenskega Sveta v dogovor z velikim hrvat- V . nevnikom v New Yorku z namenom, da se najprej uresniči z ruzenje jugoslovanskega plemena na kulturnem polju. ■ drugem mestu poročamo obširneje o poskusih združenja ovencev, Hrvatov in Srbov, ki pa so se vsi izjalovili vsled so¬ vražnosti avstrijske vlade. Pot takim poskusom se je delala vedno na literarnem polju in naše kulturne ustanove, kakor tudi posa¬ mezni pisatelji so se vstrajno prizadevali, zbližati posamezne rodo¬ ve in uresničiti tako predvsem kulturno edinstvo. V zadnjem času se je proizvedlo v stari domovini politično e instvo Jugoslovanov, na ta način, da je združil Jugoslovanski Klub v avstrijskem parlamentu vse jugoslovanske poslance, brez razlike na politično prepričanje pod svojim okriljem. Uvidevajoč, da je treba za skupne koristi jugoslovanskega plemena skupnega nastopa vseh, so se združili, da morejo tem odločnejše in vspešnej- še zagovarjati pravice Jugoslovanov. Kulturno edinstvo Jugoslovanov so pospeševale naše kulturne ustanove “Slovenska Matica”, “Matica Hrvatska” in “Srbska Književna Zadruga”, praktično pa je že sedaj izvedeno v “Slo¬ venskem Jugu”, glasilu jugoslovanskih ujetnikov v Rusiji. Da se omogoči in da se pokaže edinstvo jugoslovanskega naro¬ da tudi v Ameriki, kakor se kaže v stari domovini in v Rusiji, bo začel Slovenski Svet izhajati v najkrajšem času, okoli srede okto¬ bra, dnevno in sicer, združen z velikim hrvatskim dnevnikom. Na ta način bodo prejemali naši naročniki in somišljeniki Slov. Svet dnevno, poleg tega pa še obilo hrvatskega in srbskega berila. Na¬ tančnejše bodemo obvestili naše somišljenike v posebnih okrožni¬ cah, katere bodemo razposlali prihodnji teden. Ta prememba tednika v dnevnik bode zahtevala seveda goto¬ ve preureditve, in vsled tega prosimo naše somišljenike, da nekoli¬ ko potrpe, kajti oškodovan ne bo nihče, pač pa na dobičku. Naprej toraj, da se to edinstvo čim prej uresniči in tem sploš- nejše izvede. daj? To bi vendar pomenjalo novo nezaupanje proti nam Ju¬ goslovanom. Kdo bi bil tako naiven, da bi si mislil, da more Trumbič pod¬ pisati dogovor, ki mora na vsak način vezati Slovence in Hrvate! Nc, in najmanje ne Pašič, v diplomaciji osiveli srbski ministrski r dš 5 č7TitikT ‘ ('e bi Ta fTogčJVo)- vezal Slovence, Hrvate in Srbe Jugoslaviji, potem bi bila beseda “demokratična država z de¬ mokratično ustavo” nesmisel; demokratična ustava more biti le tam, kjer jo je napisala narodna ustavna skupščina, in ta skup¬ ščina se more sestati le po dovršeni osvoboditvi. Pravim, da bode le večina mogla odločevati: na večino -pa ne more vplivati sedaj niti srbska vlada, niti Londonski Odbor, niti mi, niti vi. Pripojite se toraj brez skrbi celi akciji, kakor se je vršila do sedaj, pod vodstvom Londonskega Odbora, ako ste odkritosrčni Jugoslovani. Za notranje prepire bomo imeli dovolj časa pozneje. Kakor je nemogočnem internaeijonalizem, v kolikor zadeva nas, brez naše neodvisnosti, tako je tudi jugoslovenska republika ne¬ mogoča brez Jugoslavije; to je vendar jasno. Zakoraj naprej, da eši mednarodno jugoslovansko vprašanje. Umevajmo vso stvar pravilno. Ne mešajmo pojmov! Slovenci, Hrvati in Srbi hočemo biti združeni v neodvisni svobodni demokratični Jugoslaviji! M. K. trojedna kraljevina Trvatska, Slavonija , vor je bil neobhodno potreben, zato, da more jugos ov ’ «ifično srbska, diploma,bja stopi« P«* -.a'rsn,kso * faktom v roki. Jedinole srbska diplomacija pa nior ® ker ima le ona dostop v razne zavezniške kancelarije. morete zahtevati od Srbov, da ■volti rajo proti svojemu kralju ČASI SE IZPREMINJAJO. .--vi ff* Omenimo naj še govor, katerega je imel na istem zborova- v Chicagu g. Joe Zavertnik, urednik Prosvete, ki je istotako karakterističen, predno podrobneje razmatrivarno razliko med tedanjimi njihovimi izgovori in sedanjim njih delovanjem. Opozarjamo, da je ta, kakor tudi govor g. Kristana povzet po stenografičnem zapisniku in da je bil govor g. Kristana svoje- priobčen v Glasu Naroda, ter da ni nihče tedaj ugovarjal. G. Zavertnik je tedaj govoril: ('ital sem oklic, v katerem se vabi na današnji shod za u- tanovitev podružnice Slov. Lige. Prišel sem na ta shod, da po¬ vem svoje mnenje, da mi ne bo pozneje morda kedo očital. Jaz za svojo osebo še nisem bil nikoli za take stvari, kajti prepričan sem, da se tako delovanje navadno vedno napačno tolmači ko je bilo tudi pred osmimi leti, ko je pozval nek tukajšnji an¬ gleški lisi, da razložimo svoje mnenje glede jugoslovanske ideje. Nastopili smo Trešič-Pavičič, dr. Biankini in jaz. Dvorana je bila natlačeno polna in je vse z napetostjo sledilo našim izva¬ janjem. Trešič-Pavičič je govoril o jugoslovanski literaturi, dr. Biankini o Franc Jožefu, jaz pa sem razložil svoje mnenje in nastopal za jugoslovansko republiko. Drr*i dan pa je bilo Cita¬ ti v angleških novinah, da je bilo na shodu 1500 ljudij, ki na¬ meravajo ustanoviti jugoslovansko republiko. In kaj se je zgo¬ dilo potem? Komaj je prišel Trešič-Pavičič v staro domovino, e so ga prijeli in zaprli ter je bil dolgo časa v preiskavi zaradi eleizdaje. Enaka bi se bila seveda tudi meni godila, ako bi me bili imeli tam. Biankiniju se tedaj sicer ni ničesar zgodilo, ker je bil njegov govor patriotičen, toda sedaj pa mu tudi to ni pomagalo, ker sp ga zaprli. Ravno tako, kakor tedaj, bo tudi sedaj s to stvarjo. Av¬ strijski vladni špijoni bodo natančno pazili in zapisali vsako be¬ sedico, za katero nas bodo mogli potem klicati na odgovor. In ker nas ne bodo mogli dobiti, bodo morali trpeti zato naši roja¬ ki v stari domovini. Na drugi »trani sem pg zato, da vzamejo organizacije celo stvar v roke, da pazno zasledujejo vse dogodke in potem ukre¬ nejo, kar bo potrebno. Pred sedmimi leti sem izdelal v imenu socialistične zveze pravila za narodno obrano, toda tedaj je bilo vse odklonjeno. Mislim toraj, da nam ne more nihče očitati Sl . ne zanimamo za taka gibanja. Nikakor pa ne verujem, ),j imeli kak vspeh, dokler bodo farji vodili ves boj, kajti ako bili pošteni, bi se sploh ne držali svojega businessa, ker oni sami ne verujejo v to, kar druge uče. Sedaj pa so se Lige že polastili, kajti čitali sem na oklicih podpisane razne farje, ta- Rev. Kebeja, Rev. Zupana in druge. Ako oni tako zelo veru- ) v božjo pomoč, zakaj se potem ne obrnejo na Boga in če¬ še potem obračajo do ljudij? To je sam humbug in oni ni¬ majo poštenih namigov pri tem. Vse drngo pa je, ako vzamejo organizacije celo stvar v ro- Ako izvolijo organizacije odbor, bo ta reprezentiral 40.000 do 50.000 članov. Ta odbor bo imel nalogo, da skrbno zasleduje n zabeležuje vse dogodke v stari domovini, in bo potem na po¬ dlagi teh dogodkov šele. nekaj ukrenil. Toda na ta način, ka¬ še sedaj dela, se pa hoče samo izvleči denar iz ljudstva. Or¬ ganizacije pa imajo na razpolago upravne sklade, da bodo lahko potrošile nekaj stotakov, ako bode to potrebno, ne da bi bilo treba ljudi siliti, da v teh resnih časih prispevajo za kako stvar, kateri sploh ne vemo, ali bo imela za narod kake koristi. Nam treba lig za brezposelne, ne pa takih Lig. Koliko se napravi takim narodnim navdušenjem, nam je najlepši vzgled Sloven- o Zavetišče. Koliko je bilo tedaj zanimanja za to koristno i- dejo! Začel se je nabirati denar in se je tudi že nabralo par ti¬ sočakov, toda naenkrat je vsa stvar zaspala. Ravno tako se je začel nabirati denar takoj, ko je izbruhnila evropska vojna, in ieer z namenom, da se pomaga starokrajskim revežem. Toda ukajšnjib revežev, brezposelnih delavcev pa neče nihče videti. Tu imamo veliko večjo revščino' kakor pa v starem kraju, kjer lobijo svojci upoklicanih denarno podporo in bodo zanje tudi po vojni skrbeli, ako bo padel kateri njih članov na bojnem polju, za tukajšnje brezposelne, katerih imamo • tudi med Sloven- i veliko, se pa nihče ne zmeni, dasi lakote umirajo. Vsled tega sem odločno proti temu, da bi se v take namene nabiral denar od rojakov, ki mogoče sami stradajo. Zbirajte ra¬ je denar v prvi vrsti proti kapitalistom, da se delavec reši njih jarma, kajiti tega se moramo najprej rešiti. Vzemite si za zgled samo Colorado, kaj počenjajo ondi kapitalistični mogotci ubogimi brezpravnimi delavci. Na svetu sta samo dva naro¬ ki: narod kapitalistov in narod delavcev-revežev, in dokler se ne bomo rešili prvih, toliko časa bomo še vedno sažnji. Priznam, da se je treba potegniti za pravice svojega naroda, to pa dosežemo najlažje s tem, da postanemo vsi Jugoslovani en sam narod. Ako nas je Ki milijonov skupaj, nam bo lažje go- oriti in tudi nekaj doseči. Ako bomo potem vsi združeni, bodo e k 1 i: No, sedaj smo pa združeni in dosegli smo, kar smo hote- i Toda jaz pa pe verujem v nobeno svobodo, dokler bo na sve- u vladal kapitalizem": t u del bo vedno suženj, drugi pa vladar, lamreč kapitalizem. Pravijo, da .je Amerika svobodna dežela; kje pa je ta svo¬ boda, in kakšne pravice imajo tukaj delavci? Kakšna pravica lada tukaj, se razvidi iz tega, da je bil obsojen ubog, lačen de¬ livec, ki je vzel 40 centov, na osem let težke ječe drugi pa, bo¬ gatin, ki ima vsega v izobilju in ki je ogoljufal za par milijo- je pa dobil eno leto ječe. Naša dolžnost je, da podučujemo narod, in pri tem moramo vsi sodelovati. Najboljši vspeh bomo dosegli, ako bomo glasovali volitvah za socialistične kandidate. Navduševati narod za kako stvar, je lahko, toda tudi nekaj doseči, to je druga stvar. Edino potom organizacij je mogoče kaj doseči, ako se vse zdru¬ žijo in dajo potem natančen račun o svojem denarju. Svarim pa ojake pred vsakim, ki bi prišel k njim v tak namen nabirat de- mr, in naj trdno tišče svoje žepe pred njim. Že brez vsakega komentarja lahko vsakdo razvidi, kako o- sovražena jim je bila tedaj Liga in vse, kar je bilo z njo v zve- . Vse druge stvari so predlagali, češ, da so bolj potrebne, urili pa rojake, da naj ne pristopajo v Slovensko Ligo, ker so take Lige nepotrebne in ker bi mogli s teni škodovati svojim ojakoni v stari domovini, predvsem pa da naj tišče žepe, ka- lar bi kedo prišel k njim s pozivom, da naj bi kaj žrtvovali za narodno stvar in podprli borbo in ji zagotovili vspeh. Organi¬ zacije naj bi zasledovale evropske dogodke, kakor jih opazuje navaden človek, pri tem pa držale roke križem, na drugi strani so pa tudi rojaki tu v Ameriki bolj potrebni, kakor na- v stari domovini. Tam imajo vsaj nekaj pravic, tu pa nobe¬ nih—taki so bili vsaj tedaj argumenti protivnikov Slovenske Li- Kako so sedaj spremenili svoje mnenje, bomo poročali pri¬ hodnjič. ZMEŠNJAVE V RUSIJI. Tajinstvenost Kornilovega pre¬ vrata zavzema vedno večje di¬ menzije, ki prete stanju kabine¬ ta, zlasti pa položaju prvaka Kerenskija. Listi, ki zastopajo levico in desnieo vseh strank, zahtevajo razjasnitev od vlade, medtem ko glasilo Boljševikov naravnost dolži Kerenskija, da je skupno s Kornilovom snoval zaroto, uniči petrogradski proletarijat in delegate delavskega in voja¬ škega sveta s pomočjo konjeniš- iet, ki so bile poslane proti Petrogradu.” Listi vprašujejo, zakaj ne po¬ bije vlada dokumente, katere je priobčilo časopisje, ako so laž- njivi? List Maksima Gorkija “N’ova- ja Žizn” izjavi ja je, da je pov¬ zročila ta afera senzacijo v vlad¬ nih krogih in da je M. Tereščen- ko, minister za zunanje zadeve telefoničnira potom govoril predno je prevrat nastal. Kora¬ kanje Kornilova proti Petrogra¬ du je bil del omenjenega načrta. General Savinkov, bivši upra¬ vitelj vojnega oddelka in po- 1 poveljnik petrogradskih ki so bile poslane proti Kor- rtilovu, izjavlja, da je bil kot gla¬ va misije poslan Kornilovu od Kerenskija, ki se je odločil za proglasitev prekega soda. Pravi tudi, da mu je. biio naročeno, da naj zaprosi Kornilova, da naj po¬ šlje konjeniški oddelek, tako- zvano “besno divizijo”, toda ne poveljnika generala Krymova, ki je bil na slabem političnem glasu. General Kornilov pa je prekršil sporazum s tem, da je poslal z omenjeno divizijo Krv- mova. “Reč” pravi, da si je izbral Kornilov načrt, da reši deželo, in da je ta načrt obstojal v upo-. stavitvi častniške moči z ozirom na disciplino. Kerenski pa je ta ičrt odbil. Tedaj je prišel Vladimir Lvov stan glavnega zapovednika — tako nadaljuje “Reč” — s tremi Kerenskijevimi predlogi. Prvi je bii: odstop Kerenskija, . drugi: stvoritev upraviteljstva v kabi¬ netu s Kerenskijevim in Korni- lovim oddelkom, in tretji: upo- stavitev Kornilova kot diktator- General Kornilov je izbral u- praviteljstvo, toda M. Lvov je, kakor pravi omenjeni časopis, lažnjivo poročal, da je Kornilov zahteval edinole diktatorstvo. Novoje Vrem ja” prinaša slično zgodbo in pristavlja, da je Kerenski, ko je prejel brzojavno o ultimat umu, brzojavil Kornilovu: “Ali ostanete pri tem?” Kornilov je odgovoril na to vprašanje, misleč, da gre ni drugi predlog: “Da, osta¬ nem!” nakar je Kerenski opustil vse nadalnje pogajanje, ker je mislil, da zahteva Kornilov edi¬ nole diktatorstvo. renskim o zadevi, nakar je Ke renski odložil svoj povrat v Pe trograd. Skupina Bolševikov v cen¬ tralnem uradu delavskega in jaškega sveta je predložila reso¬ lucijo, ki je bila sprejeta z veliko ečino in v kateri se zahteva ta¬ kojšnje pojasnilo. Resolucija se nanaša na odkritja z ozirom na delovanje članov vlade ih njiho¬ vih agentov v zvezi s priprava¬ mi Kornilova za zaroto proti re- oluciji in nadaljuje “Načrt je bil. z iti posa¬ mezno ali števil „ j n diktator- stvo in proglasiti istočasno preki Petrogradu ter razgnati de¬ lavske organizacije, predvsem zadušiti namišljeno zaroto Boljševikov.” Petrogradski listi prinašajo .cele kolone o odkritjih in o raz¬ nih govorih s slavnimi voditelji prevrata ter se strinjajo v tem, da sta se Kerenski in Kornilov v resnici dogovarjala glede upo- stavitve močne vlade še prej, SPOMNITE SE NAŠIH PRO¬ STOVOLJCEV ! Ponovno se obračamo do naših rojakov, znancev in prijateljev odišlih slovenskih prostovoljcev, da prispevajo neznaten dar za nakup tobaka in svalčie. V vseh pismih tožijo naši prostovoljci, da najtežje pogrešajo kajenje, ker nimajo sredstev, da bi si kupili tobaka. Odpovedali so se mirnemu življenju, da sami tudi dejansko dokažejo svojo domo- insko ljubezen, da pomagajo s svojo krvjo priboriti svobodo’ na¬ ši domovini in narodu. Naša dolžnost je toraj, da jim skuša¬ mo olajšati njih položaj v toliko, da jim ne bo treba pogrešati to¬ baka in svalčie. Vsi darovi naj se oddajo v našem uredništvu a- li pri g. Fr. Hudoverniku, 1052 E. 62nd St. Dosedaj so se od¬ zvali našemu pozivu sledeči ro¬ jaki: Jos. Černe, $2.00; Anton Jer- šan, $1.00; Josip Birk, $3.00; I- van Možina $1.00; Louis Knauss, $2.000; Fr. Hudovernik, $1.00; Josip Zalokar, $2.00; Agnes Za¬ lokar, $1.00; Frank Drašler, $2.00; Louis J. Pire, $1.00; Jan¬ ko N. Rogelj, 50c; dr. F. J. Kern $5.00; Anton Osovnik, 50c; Jo- Sip Mrhar $1.00; Jakob Nago¬ de 50c.; Anton Kovačič 50c.; Jo sip Linger 50c.; Ignac Grili 25c; Viktor Vokač 25c.; Jakob Am¬ brož 25e.; John Smrke 25c.; John Čebular 25e.; Jugoslovan¬ ski Sokol $20.00. Skupaj $45.75. Boriti se za svobodo človi in naroda, je dolžnost vsak« zavednega rodoljuba. Vsak katerega načelo je: svoboda,n je dobrodošel v naši borbi, oziraje se na njegovo versko politično prepričanje. “SLOVENSKI SVET.’ 1 SLOVENSKI SVET IZHAJA VSAKI ČETRTEK LASTNIK IN IZDAJATELJ “JUGOSLOVANSKI NARODNI SVET”, WASlrtNGTON, D. C. UREDNIK IVAN MOŽINA Naročnina za celo leto: $1.50; za pol leta 75 centov. SLOVENSKI SVET« 1125 Nor SLOVENSKI SVET (THE SLOVENIAN WORLD) ISSUED EVERY THURSDAY OWNED BY THE “SOUTH SLAVIC NATIONAL COUNCIL” WASHINGTON, D. C. 1123 Korivood Hd„ C BORBA JUGOSLOVANOV ZA ZEDINJENJE. Devetnajsti vek je zaznamovan v zgodovini s krvavirtii do¬ godki za osvoboditev in združenje Jugoslovanov. Srbi so prvi izvedli borbo za svoje osvobojenje, in po velikih krvavih žrtvah je bila ustaja kronana z vspehom. Srbi so po dolgoletni borbi dosegli svojo državno samostojnost. V istem času je bila osnovana še druga jugoslovanska država, Ilirija. Napoleon I. je osnoval leta 1807. ilirsko državo, katero so tvorile: Dalmacija, del Hrvatske, Kranjska, Koroška in Istra. Ime Ilirija so uporabili zaradi starih Ilirov, katere so nekateri smatrali za prednike Jugoslovanov. Ta ilirska država je trajala samo kratko dobo, namreč od leta 1807. do 1814., toda njena uloga je velikega pomena, ker predstavlja ona prva zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Po večstoletni borbi je bil narod svoboden v uporabi narodnega jezika tako v šoli, kakor tudi v političnem življenju. Ilirska dr¬ žava je zapustila globok utis skozi celo devetnajsto stoletje in spomin nanjo je služil kot močen podžig v vseh borbah Jugoslo¬ vanov, zlasti na Slovenskem. Vršile so se tedaj istočasno borbe tako na političnem, kakor tudi na kulturnem polju in so tako tes¬ no združene, da jih je nemogoče posebej razmotrivati. Navesti hočemo najvažnejše momente te velike narodne drame, ki nam bodo točno razjasnili, kako veliko ulogo je igral celo sam spo¬ min na ilirsko državo. Rekli smo, da se je zlasti na Slovenskem manifestiralo gi¬ banje za edinstvo. Pesnik Valentin - Vodnik se je pojavil pod ntisom ilirstva kot prvak jugoslovanske ideje. Stanko Vraz je speval pesmi v srbščini, Matija Majar pa je izdal na Kranjskem jugoslovansko gramatiko. Leta 1860. so zahtevali slovenski po¬ litiki Lovro Toman, Luka Svetee in Razlag zedinjenje vseh Ju¬ goslovanov, in isto je zahteval leta 1890. Ivan Podgornik. V Istriji so tvorili Slovenci in Hrvati v borbi proti Italijanom samo eno stranko. Pod vplivom slovaških pisateljev Šafarika in Kolarja je povzročil vsjgled Ilirije okoli leta 1830. slavni “il¬ irski pokret ” z Ljudevitom Gajem na čelu in z Zagrebom kot središčem ideje. Gaj je osvojil v književnosti pravopis 'srbskega reformatorja Karačiča; hotel je tudi uveljavati cirilico, pa mu vlada tega ni dovolila. To gibanje je zadobilo velik polet in nosilo politični značaj, toda vlada ga je s silo zadušila. Leta 1848. so se Srbi in Hrvati uprli proti Madžarom. Po¬ veljnika vojske Jelačiča je upeljal v funkcijo bana srbski patri- jarh Rajačič. Škof in pesnik črnogorski Njegoš je pozdravil čin, Srbija pa je poslala svoje, čete pod vodstvom Štefana Kničanina. Kakor pa je propadla vsled evropskih kombinacij Ilirija, istotako propada tudi to gibanje. Nastal je despotski režim z devizo, uničiti srbsko-hrvatski sporazum. Vseeno pa je hrvatski sabor leta 1861. uradno priznal jugoslovanski .jezik in ugotovil enako¬ pravnost cirilice in latinice. Škof Štrosmajer in slavni Rački sta osnovala Jugoslovansko Akademijo in vseučilišče v Zagrebu, to¬ da vlada je zabranila, da bi se vseučilišče imenovalo jugoslovan¬ sko. Šof Štrosmajer, knez Nikola in knez Mihajlo so bili v stalni zvezi in delali skupno za narodno edinstvo. Hrvatski politik Kva¬ ternik je deloval od leta 1850. na osvobojenju Hrvatov in prosil da naj Napoleon III. dovrši d.elo Napoleona I. Kvaternik je umrl leta 1871. v ustaji, katero je sam organiziral. Tudi ustaja v Dal¬ maciji in borba Srbov na Ogrskem pod Svetozarom Miletičem nosi istotako značaj osvobojenja. Leta 1875. je izbruhnila najprej v Hercegovini in potem v Bosni ustaja proti Turkom, in Srbija in Crnagora ste poslali pomoč. Ali Evropa je preko Berlinskega kongresa leta 1878. zaključila, da se naj umakne srbska vojska s Kosova, Avstro-Ogrska pa da naj okupira Bosno in Hercegovino. Leta 1882. je izbruhnila ustaja v Bosni, toda ooblasti so jo kr¬ vavo zadušile. To je bil poslednji poskus osvoboditve izpod A vstro-Ogrske in od tedaj je nastopila vlada popolnega absolutiz¬ ma, a Srbi in Hrvati so se našli prvikrat politično razdeljene. Pod ntisom teh stalnih ustaj in gibanj, ki so nosila značaj osvobojenja izpod Avstro-Ogrske, je morala monarhija podvzeti energične korake, s katerimi je zadela vsakega, ki je poskušal propovedovati ali delovati na osvobojenju. Tak sistem že traja nad en četrt stoletja in se posebno odlikuje: 1. po onemogoče- vanju demokratskih gibanj s sprejemom absolutizma in birokratiz¬ ma; 2. po/ uničevanju vsakega gibanja za narodno edinstvo, raz- delivši slovanske pokrajine na deset administrativnih provinc, predvsem pa preprečujoč zvezo in stik s srbskima neodvisnima državama. Toda tudi jugoslovanska generacija se ni uklonila pod takim pritiskom, temveč je provedla ogorčeno borbo s sledečim pro¬ gramom: 1. da se strmoglavi absolutizem; 2. da se obnovi ideja edinstva s tem, da se spoje srbske in hrvatske stranke v eno. Prvi tlel programa, kot glavni del, je bilo treba čim prej izvršiti. De¬ mokratizem je zmagal in strmoglavil na Ilrvatskem dvajsetletni režim Khuena Hedervarija, v Bosni Kalajev, leta 1905. pa še je osvobodila Dalmacija sabora Handela. Drugi del programa, zedinjenje srbsko-hrvatskih strank je bilo težko izvršiti. Petindvajsetletni reakcijonarni sistem je edinil narod, in zato sc je bilo treba pripravljati. V Srbiji in Cmigori so se izboljšale vojaške in ekonomske razmere. V Bosni je postavila mlada generacija temelj kulturnemu in gospodarske¬ mu napredku in osnovala društva “Prosveta”, “Napredak” in Gajret”. Na Ilrvatskem so se posvetili mladi ljudje napredku naroda, pospešujoč ideje soeijalnega in kulturnega napredka. Srb sko-hrvatski sporazum je oživel, a prelom z Dunajem je postal podlaga vsake narodne politike (resolucija na Reki in v Zadru leta 1905.) Srbsko-hrvatska koalicija, potem ko je dobila večino Ilrvatskem in v Dalmaciji, je prevzela upravo dežele. Kot posledica vsega sporazuma se je pojavila “Narodna. Misao” leta 898. v Zagrebu, leta 1903. “Slovenski Jug” v Bel gradu in Jug” leta 1903 na Dunaju. Književniki, časnikarji, učitelji in umetniki so energično vodili propagando za zedinjenje Jugoslo¬ vanov. Akademije v Zagrebu in Belgradu in slovenski profesorji so se domenili* da bodo izdajali Jugoslovansko Enciklopedijo. Književne ustanove “Slovenska Matica”, “Matica Hrvatska” in ‘Srpska književna zadruga" so izdajale svoje publikacije po vza¬ jemnem sporazumu. Umetniki so prirejali skupne razstve v grebu, Belgradu, Ljubljani, Zofiji, na Dunaju, v Rimu in Parizu in bili nosilci velikih dogodkov, ki so se pokazali na horizontu. Ta perioda ima karakter neprestane borbe med Jugoslovani in Avstrijo kar je povzročilo velik konflikt. Monarhija ni mogla ravnodušno gledati, kako pridobiva ideja zedinjenja Jugoslova¬ nov vedno več pristašev. Spomladi leta 1908. je obtožila 53 Srbov iz Hrvatske veleizdaje in izvršila strahovito preiskavo. Cilj pre¬ iskave je bilo jasno spoznati iz uvodnih besed obtožnice: “Srbi največji neprijatelji Hrvatov...” Da bi zadušila sploh vsako idejo o jugoslovanski solidarnosti, je anektirala istega leta v je¬ leni Bosno in Hercegovino. Ali kljub temu cilj ni .bil dosežen. Daši je pomenila aneksija Bosne in Hercegovine za Jugoslovane 'eliko presenečenje, vendar se niso dali po tem aktu ostrašiti, temveč so dobili še več energije in zanosa. In četudi je Avstro- Ogrska gledala, da bi izzvala vojno in uničila potem Srbijo, ven¬ dar je Srbija priznala aneksijo po nagovarjanju svojih velikih prijateljev in zaveznikov, ki istotako niso bili pripravljeni za ve¬ liko evropsko vojno, Odkrito manifestujoč svojo nepripravljenost za boj z Avstro-Ogrsko, ki je podvzela, potem ko je uvidela, da ji je izpodletel zacpkrat ( njen načrt za uničenje Srbije, druge korake. Ker Se je protivila srbsko-bulgarski carinski uniji in jo je preprečila, je napovedala Srbiji ekonomski boj, da bi na ta na- dosegla na gospodarskem polju to, kar se ji ni posrečilo po¬ litično. In ko se ji niti to ni posrečilo, je Izzvala sedanjo sve¬ tovno vojno, v kateri je mislila z lahkoto uničiti ne samo Srbe, temveč iztrebiti objednem tudi Jugoslovane, kar pa se ji ne bo posrečilo, temveč bode dosegla s svojo namero ravno nasprotno: zedinjenje in osvoboditev vseh Jugoslovanov. KAJ MORAMO STORITI. V teh velikih, zgodovinskih dneh, ko preživlja slovanski narod eliko preizkušnjo, gotovo ni nobenega Jugoslovana, Slovenca, rvata ali Srba, ki ne bi čutil potrebe našega zedinjenja, ki bi ne idel, da je to edina naša rešitev, da se obdržimo, edino- in naj- ujnejše sredstvo za življenje, obstanek in zmago v krvavi borbi, j se vodi danes za naše osvobojenje izpod krutega tirana, ki nas je stoletja- zatira in uničuje. Nastopil je čas in dala se nam je prilika, da moremo kot 1 in kot posamezniki izpolniti svojo sveto dolžnost glede zedi- jenja našega naroda, naše svobode. Mala Srbija s svojim junaškim narodom, ki se je spustila v oj z našim sovražnikom, nam je v prvi vtsti omogočila to pri¬ liko in nam pokazala pot, po kateri nam je treba iti, ako hočemo resničiti te davno gojene želje in ideje vseh Jugoslovanov. Koliko trpljenja, koliko žrtev, koliko solz in krvi stoji vse to bski narod iz Srbije, ni treba omenjati, ker se brez žrtev sploh ne more ničesar doseči. Vse te žrtve, doprinesene na oltar svobode elokupnega jugoslovanskega plemena, bodo šele tedaj odkupljene, bodo zbrali vsi Jugoslovani v eno kolo, razvili zastave obode ter odšli v- boj proti silnemu sovražniku, ki nas oče zatreti in uničiti. S tem bomo dosegli ono, o čemur sanja vsak Jugoslovan, emur so sanjali naši pradedje skozi stoletja. Dosegli bomo celo več. Dokazali bomo plemenitit m zaveznikom, Rusiji, Amerik ranciji in Angliji, da smo vredni žrtev, katere so oni za nas oprinesli, ko so stopili v boj proti skupnemu sovražniku, da n; ščitijo. Pa kako hočemo iti po tej stezi, ki nam je, dasi je še s trnjem osuta, sedaj odprta? Lahko. Možnost, katero so nam dali plemeniti zavezniki, je velike vrednosti, in za to se moramo z njo okoristiti. Noben Slovenec, Hrvat ali Srb, pa naj biva kjerkoli in naj se nahaja v kakoršuemkoli položaju, naj ne obžaluje truda in žrtev, pa naj d bodo kakoršnekoli, temveč naj zbere svoje brate ter jim razlo ži in pojasini značaj te svete borbe. Prepričani smo, da bo imel pri tem tudi vspeh. vsaki priliki in povsod razjasnujte svojim nepoučenim bratom pomen in namen naše borbe, našega gibanja in našega stremljenja. Razlagajte jim, zakaj je Srbija žrtvovala najdražje, kar je imela, zakaj se bojujejo danes mogočni zavezniki proti sovražnikom vsake svobode. Poučujte jih, da smemo pričakovati boljše in lepše bodočnosti samo v zedinjenju vseh Jugoslovanov, in jih bodrite, da se tudi sami pridružijo prizadevanju, pripraviti narod do tega, da bo sam zahteval svobodo in zedinjenje. Raz- jasuujte jim delovanje naših nasprotnikov, ki hočejo preprečiti naše združenje in nas ohraniti še naprej pod osvraženim nam tu¬ jim jarmom. Pozivajte jih, da bodo tudi sami nekaj žrtvovali za svojo in za narodno svobodo tet podpirali moralno in finan cijelno može, ki se nesebično in neumorno prizadevajo priboriti celokupnemu jugoslovanskemu narodu boljšo bodočnost, ter da stopijo tudi sami v bojne vrste ,onih, ki so pripravljeni preliti svojo kri in dati življenje za svobodo naroda. Ne izgubljajmo toraj niti trenutka več, temveč se podajmo takoj na delo in v sveto borbo za zedinjenje jugoslovanskega ple¬ mena, ako hočemo biti srečni, kajti bliža se trenutek, da bode iz¬ šla tudi nam svoboda. Ako bomo tako delali, bomo imeli silno navdušeno armado, ki se bo znala strašno maščevati našim zati- rateljem in ki bo pogazila onega, ki želi zatreti in uničiti nas! Naprej, bratje, v sveto borbo za zedinjenje in svobodo vseh Jugoslovanov! Naši nasprotniki in sovražniki se pripravljajo, da zadajo nov udarec našemu narodnemu edinstvu, da'bode tako naša pogibelj tem sigurnejša. S cepljenjem naših narodnih sil slabi tudi naša skupna borba, in edinole složen, odločen boj nas vseh nam more priboriti svobodo. Čim bolj se bliža svetovna vojna svojemu koncu, tem bolj moramo biti pazljivi, tem bolj moramo biti pripravljeni na zadnji udarec reakcijonarcev in naših zakle¬ tih sovražnikov. Zadnji odločilni trenutek se vedno bolj pribli- žuje, in mi moramo biti pripravljeni nanj. GENERAL ŽIVKOVIČ PRI KERENSKIJU. Slovenski Jug iz Odese poroča dne 20. maja, da je p n spre¬ jemu ministra Kerenskija aktivno sodeloval tudi zboi j g anskih prostovoljcev z onim delom, ki se nahaja ' e f., V uradnem programu za sprejem dne 15. maja je b ceno. da bo prikorakala pred stanovanje poleg ruske častne c tudi častna četa jugoslovanskih prostovoljcev, nakar bo reien- ral poveljnik zbora prostovoljcev. Poveljnik general Živkovič je referiral o razvoju zbora^ pro¬ stovoljcev, raznih neprilikah do po revoluciji, kakor tudi o ■okiti teh neprilik, razloživši stanje, v katerem se zbor .danes nahaja. ' .3^ Koncem referata se je priporočil general Živkovič vojnemu ministru za čim pravilnejšo in čim hitrejšo rešitev vprašanja g e- de častnikov in vojakov, ki so pod vplivom in na agitacijo raznih elementov izven zbora in sovražnih agentov izstopili iz zbora. De¬ lovanje teh agentov je povzročilo v korpusu do revolucije razne neprilike, vršilo pa se je po načrtu, katerega je podpiral tudi član stare vlade —- Stuermer. Od početka revolucije pa je po¬ slalo njihovo delovanje silnejše, ker so se okoristili s tem, da so se ruske oblasti trudile za pravilno izvršitev revolucije, vsled če- ar niso imele časa, da bi se natančnejše bavile z vprašanjem zbo¬ ri. Kakor pa je vpliv revolucije začel delovati na preustroj ru- /ke vojske, tako ni mogel niti zbor prostovoljcev ostati izven te¬ rn vpliva. Nasprotniki in sovražniki zbora so hujskali meščane in de¬ lavce v onih mestih, kjer so bile nameščene čete zbora jugoslo¬ vanskih prostovoljcev, proti prostovoljcem z namenom, da bi se te čete razšle in da bi dobili meščani cenene sile za poljsko d!elo. Pri razbijanju čet prostovoljcev so delovali tudi dezerterji z rus¬ kih front, ki so se vrnili v mesta, kjer so bile take čete prosto- oljcev, češ da je Rusija slaba. To akcijo proti zboru prostovolj¬ cev so takoj izkoristili tudi nekateri častniki prostovoljci, ki so bili v zvezi s Tumo in Gerucom, ki sta bila prej v zvezi s Stuer- merjem. Okoristivši se z revolucijo so hoteli ti častniki izvesti v zboru na svojo roko neke reforme, ne čakajoč na to, da bi bili z ozirom na zahteve revolueijonarnega časa in na cilje zbora ob¬ veščeni o potrebnih reformah vsi častniki v zboru in da bi dobi¬ le te reforme tako podlago, s katero bi bili zadovoljni vsi čast¬ niki, tako Srbi, kakor Hrvati in Slovenci. Ker pa se ni moglo ugoditi samovoljni zahtevi nekaterih častnikov prostovoljcev, do¬ kler niso odločili o tem vprašanju vsi častniki, je 25 častnikov — zagovornikov te reforme — izstopilo iz zbora, agitirajoč na vse mogoče načine tudi pri svojih tovariših, da bi izstopili iz zbora. Reforme, katere je hotela ona 25orica častnikov izvesti, so se oddaljevale od cilja zbora, kateremu so do onega trenutka tu¬ di sami služili in kateremu služi še danes ona velika večina čast¬ nikov, ki so ostali v zboru. Onim 25im častnikom se je posrečilo, potegniti za seboj kakih 100 mladih ljudi j, ker niso dovolj spo¬ znali ciljev omenjene 25oriee, od katerih so se začeli nekateri že kesati svojega nepremišljenega koraka in prosijo sedaj, da bi bili zopet sprejeti v zbor. General Živkovič je sporočil ministru Kerenskiju, da je pri¬ pravljen sprejeti nazaj vsakega brata Slovenca,in Hrvata, kateri ■stremi po istem idealu, kaTtbr njihovi bratje Srbi, kef so:»edaj~v*fr J brez domovine in ker so njih vseh očetje, matere, bratje, sestre, žene in otroci v -ropstvu pod' Madžari, Nemci in Bolgari. — Ta skupni ideal je osvoboditev izpod sovražnega jarma in zedinjenje v državni organizem na principu popolne enakopravnosti za vse lii brate v skupni domovini. O njihovem zopetnem sprejemu pa naj kljub temu odločijo tudi njihovi bratje, s’ katerimi so pre¬ livali kri v Dobrudži, oziroma delili z njii^i dobro in slabo, do¬ kler niso izstopili. Ako bi se njihovi tovariši izrekli, da je do ličnik vreden njihove družbe, potem bi- ga general Živkovič, ka¬ kor je zagotovil ministru Kerenskiju, takoj zopet uvrstil v vrste častnikov zbora, kakor hitro bi se vrnil. Glede onih častnikov pa, kateri se ne žele vrniti v zbor, se je postavil general Živkovič- na stališče, da jim je treba pomaga¬ ti, ker se nahajajo' po njegovih informacijah v veliki bedi; prosil je Kerenskija, da naj jim čim prej pomaga, ker so oni, pa naj sedaj še toliko škodujejo naši skupni stvari, vendar istotako o- (roci našega troimenega naroda, in ako niso izpregledali oni sa¬ mi, bodo vsaj njihovi otroci, vsled česar ne želimo, da bi propa¬ dli moralno in materijalno. Glede tega se je minister Kerenski izrazil; Dela se na to, da bodo oni, ki so se bojevali v Dobrudži in ki so bili odlikovani s srbskimi ali ruskimi redovi, sprejeti v rusko vojsko. General Živkovič pa je prosil, da bi se poskrbelo na nekak način tudi ostale. . . » m Kar pa se tiče naših bednih in zavedenih vojakov, ki bajajo danes izven zbora, od katerih nosijo nekateri na svojih telesih rane od sovražnikovih svinčenk izza časa, ko so se borili za skupne ideale troimenih bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev jih general Živkovič še bolj obžaluje, ker so to priprosti ljudje’ katerim se m čuditi, da so postali omahljivi, ko so videli da orna’ hujejo tudi njihovi častniki kot inteligentni ljude in da veruje jo, da more Avstrija tudi po- principih, uveljavljenih po ruski re- voluciji, še nadalje obstojati. General Živkovič je izjavil, da je pripravljen sprejeti tudi ic izstopi vse vojake nazaj v zbor prostovoljcev, in da jih je 'e nekaj sprejel, ker so se pričeli že sami vračati Zboru prostovoljcev je bila obljubljena podpora za konsoli- priprave za bojno opremo. ženjenih častnikih. Pri rekvi^ ciji so pustili prebivalstvu koligj. n0 , od katere se ne more ne ži Ve ' ti, ne umreti, v kraje pa, kjer Se prebivalstvo že v mirnem č asu ni moglo - prehranjevati pošiljaj in dajejo nevrjetni minimum hrane. V Bosni, Hercegovini ^ Liki dajejo mesečno na osebo p 0 osem kilogramov koruze. Krom. pirja je povsod zmanjkalo že v februarju. Po žetvi lanskega leta, si j e smel nabaviti v Sremu vsakdo, ‘ki si je mogel, po 120 kil 0 g ra l mov žita na osebo za celo leto, plačal pa je za kilogram 42 vi. narjev. Kedor si ni mogel niče- sar nabaviti, dobiva žito ali mo. ko od aprovizacije na izkaznice, toda zelo težko. Meso je bilo drago ter se sploh ne more dobiti. Odredjene dni brez mesa in masti se ne sme ra¬ biti -niti domača mast in meso, na kar istotako strogo pazijo in vsak prestopek kaznujejo. Mleka ni, tako da so tudi za bolnice re- ducirali potrebo mleka na polo¬ vico. Perotnine je zelo malo, ker je piča zelo draga in je sploh ni. Petrolej se prodaja gotove ' dni, ki so bili določeni, po raz- *j nih cenah; tako je veljal na pri¬ mer v Sremu liter petroleja pet kron, v Rumi dve kroni, v Kru- u v Srbiji pa istočasno 17 kron. Sladkorja dobi vsaka o- seba na izkaznico mesečno triče- trt kilograma, in sicer po 2.20 do 2.40 krone. Fižola je malo, do- sti je bilo edinole kislega zelja in graha, ki pa je navadno čr- Olja se ne dobi nikjer v ce¬ li državi, mesto kave pa pražijo ječmen. Vse, kar se kupuje, se daje na izkaznice. Radi pomanjkanja in draginje je prebivalstvo v veli¬ kih skrbeh in obupano. Na Du¬ naju se dogajajo zelo pogosto demonstracije žensk in otrok sled gladu. daeijo i GLAD V AVSTRO-OGRSKI. Kako težko se prehranjuje pre-|iijem hočemo bivalstvo v habsburški monarhi¬ ji, je danes že znano celemu sve¬ tu. Kljub temu pa so zelo zna¬ čilne izjave posameznih begun¬ cev, katerim se, je posrečilo, pre- bežati k Rusom in ki slikajo ma¬ teri jalne razmere v naj črne jših barvah. Mestno prebivalstvo, zla¬ sti nižji sloji, je stradalo že prej, ali sedaj je začela stradati tudi armada, tako da so celo mnogi neslovanski vojaki prebežali k Rusom vsled gladu. Kako bedno mora biti življenje vojnih iijet- n i ko v v Avštro-Ogrski, ni treba njgti, ker je bilo že po- , . kratko omeniti kaj so pripovedovali trije srbski mhdi ’ u S ° PriŠH 1<>tos ^Po¬ mladi v Rusijo m stopili takoj v " b « r ^slovanskih prosto vol j- V v celi Avstro-Ogrski strašno pomanjkanje ži skih potrebščin vsled Čes nastala, \ lada iivljenj- česar je nekaterih krajih 'velika umrljivost ljudi vsled lakote, ka kor na primer v Bosni in Herce¬ govini, v nekaterih čeških krajih, zlosti pa v zavzetih krajih Srbi¬ je in ltumunije. Oblasti so vse vekvirirale in izvršujejo preiska¬ vo, da ne bi kedo skrival živež; upvno ugotovljeno. V uasled-|iu to delajo celo ž. FRANKOVCI O JUG0SL0- .VANSTVU. > že tudi Hrvatska je priobčila 17. juli¬ ja uvodni članek vseučiliškega profesorja dr. Milobara, v kate¬ rem se med drugim glasi: “Kar se nas tiče, menim, da se naša stranka more in mora pridružiti delovanju za zdru¬ ženje hrvatskih dežel na podla¬ gi hrvatskega državnega prava, kakor to tudi zahteva Jugoslo¬ vanski klub. V eni točki pa se ne strinjamo z Jugoslovanskim klubom. On namreč opušča hr- vatsko državno idejo in zago¬ varja namesto nje jugoslovan¬ sko idejo. Ali kljub temu, da ostanemo neomahljivi za hrvat- sko državno idejo, ne samo ne bomo otežkočevali delovanje za zedinjenje in uresničenje zgodo¬ vinskih državnih pravic, temveč ga bodemo složno kot svojega pospeševali z vsemi strankami Avstrije, Bosne in Hercegovine. Mi smo pripravljeni kot pošteni tovariši složno delovati za skup¬ no obliko, na koncu posla pa do¬ bitek pošteno in pravično razde¬ liti, to je, zahtevati tedaj v zdru¬ ženi domovini in narodu pravič¬ ni in pošteni del za hrvatsko dr¬ žavno idejo. V monarhiji se razvijajo do¬ godki z bliskovito brzino, toda tu ni časa prepirati se o večji ali manjši vrednosti kompromisne¬ ga stališča, katero je zavzel Ju* goslovanski klub na Dunaju. Vsled tega je treba sprejeti o- uo, v čemur se je dosegel ’ vse ' stranski sporazum. Pogled J e treba obrniti v bodočnost, ne pa se dati odvračati z gledanjem t nedavno preteklost.” O REFORMI USTAVE. (Tagespost, 22. julija.) Pragi se bo vršilo 26.julija skup¬ no zborovanje zastopnikov češ¬ kih, jugoslovanskih, ukrajin¬ skih, italijanskih in rumunskib klubov, katerega namen bo, P°' staviti glavne pravce za novo u- reditev države in vprašanj, prostopajo -meje države, oziro¬ ma, ki se tičejo ruskih in balkan¬ skih teritorijev.” pri uep- Naročite se na Slovenski Svet* JUGOSLOVANSKI ODBOR V LONDONU. Sredi junija je prišlo posebno odposlanstvo v angleško “SLOVENSKI SVET.” vojo spomenico o pravicah in nanje ministrstvo, da izroči tudi tu ,» n j«h našega naroda. Minister Grey'j« bil 't^kTat" boian'T„ ga * M*™ 1 * 1 ™'[M Creve. O tej avtlijenei je Mala , vlada sama preko svojega easmškega urada naslednje uradno no roedo: .. #j P ¥ “Sir Edvvard Gre.va namestnik, Lord Crewe je sprejel v dali ši avdijenei. odposlanstvo Jugoslovanskega Odbora. ' Predsednik Jugoslovanskega Odbora, g. d r Ante Trumbič je razložil g. ministru želje in aspiracije Jugoslovanov v sledečem govoru: “Dovolite, gospod minister, da Vam izrazim spoštovanje Ju¬ goslovanskega Odbora, katerega predsednik sem jaz in katerega člani so navzoči moji prijatelji. Ta Odbor je sestavljen iz zastopnikov vseh jugoslovanskih krajev Avstro-Ogrske ter ima namen, zagovarjati pri prijateljskih narodih interese njihovih narodnih aspiracij. Vlasti trojnega sporazuma so preko svojih najuglednejših zastopnikov proglasile za eno najvažnejših nalog te vojne osvobo ditev tlačenih narodov in zmago principa narodnosti. Mi Jugoslovani v Avstro-Ogrski, ki smo razdeljeni pod enaj- stero raznih uprav, moramo prenašati osovraženo gospodstvo naših sovražnikov. Zanašajoč se na svečane obljubo vlasti trojnega sporazuma želimo mi Jugoslovani, ki tvorimo kljub trojnemu imenu: Srbi, Hrvati in Slovenci, kakor nas imenuje zgodovina, en sam edin¬ stven jugoslovanski narod, poleg osvobojenja izpod avstro-ogrske- ga jarma tudi združenje s svojimi svobodnimi brati v Srbiji in Črnigori v eno edinstveno državo. Jugoslovani so imeli nekoč nalogo zastaviti pot turški in¬ vaziji. To nalogo so izvršili slavno in z neizmernimi žrtvami. Se¬ daj jih je zadela druga zgodovinska misija: da bodo jez nemški poplavi proti Egejskemu in Sredozemskemu morju. Tak jez bomo mogli biti samo tedaj, ako bomo močni, močni pa ne bomo, ako se ne bomo združili v eno državo. Srbija je storila veliko uslugo civilizaciji proti znanstvenemu —barbarstvu. Mislimo pa, da si je stekla prav posebno zaslugo za Anglijo, kajti da so Nemci in Avstrijci ubili krvavo telo, bi bila Egipt in Indija — Vaše svetovno cesarstvo — v nevarno¬ sti. Dovolite, da obrnem Vašo pozornost še posebej na dejstvo, da bi se moral vršiti promet za Indijo, potem ko bi zapustil Francijo, Švico in Severno Italijo in se izognil nemškim krajem, po poti, ki ja najkrajša, in to je, skozi jugoslovanske kraje, skozi Gorico, Ljubljano, Zagreb in Beligrad. Del našega naroda, ki prebiva na severni in vzhodni obali Jadrana se je popolnoma posvetil morju. To so že od pamtiveka neustrašeni pomorščaki, izkušeni ribiči in poznani trgovci. Bojna in trgovska mornarica Avstro-Ogrske se rekrutira ve¬ činoma iz našega plemena. Te pomorske sposobnosti bi najsreč¬ nejše izpopolnjevale ostale vrline našega naroda, ki so se tako sijajno izkazale v znamenitih bojnih ustajah srbskega naro¬ da. Ta narod in narodni terttvrlj mora biti ohranjen našemu edinstvu in naši narodni državi. Zvest svojim stoletnim tradicijam bo naš pomorski narod skrbno negoval dosedanje trgovske odnošaje ter se bo trudil, da doseže nove. Prav posebno bo srečen, ako bodo postali odnošaji, kateri ga vežejo sedaj z Veliko Britanijo, v bodoče še veliko tes¬ nejši. Nadejamo se, da bo Velika Britanija, ki se je s svojimi zavez¬ niki dvignila za obrambo pravice in pravičnosti, tudi v resnici hotela, izpolniti naš narodni ideal, to je edinstvo celokupnega jugoslovanskega naroda v eno edinstveno državo. Naše narobne aspiracije so obširnejše razložene v spomenici, katero bomo predložili uradu.’’ Lord Crewe je pazno sledil govorniku ter nato odgovoril: “Žal mi je, da Vas moj kolega Sir Edward Grey ne more osebno sprejeti, srečen pa sem, da Vas morem zagotoviti, da se je njegove zdravstveno stanje zelo izboljšalo, tako da bo v krat¬ kem zopet prevzel svoje posle v ministrstvu za zunanje zadeve. Dovolite mi povdariti, da. sem posvetil jaz veliko pažnjo politič¬ nim in moralnim razmeram, katerih načrt ste mi Vi podali. Kakor veste, so zadela vprašanja narodnosti in aspiracije na popolno Manifestiranje plemenskega genija vedno na najživejše simpatije pri angleškem narodu. Od XVI. stoletja do danes dokazujejo anali naše dežele in memoari naših državnikov ta takt. Vsled tega Morete po zmagoslavnem zaključenju vojne, katerega vsi priča¬ kujemo, računati na našo dobro voljo, da sc realizirajo principi, katere oznanjujete Vi, v razmerja, v katerem bodo velike sile rektificirale karto Evrope. Oprostiti pa mi morate, ako prista¬ vim pri tem predmetu še eno opazko, in to prosto in prijatelj- s ko. Še nikoli—vsaj kolikor sem jaz proučil anale zgodovine ui noben narod niti kot rezultat vojne za osvobojeuje, niti s po- Močjo zavezniških sil dosegel takoj in popolnoma uresničil vseh svojih snovanih želj po ckspanzivi ali vseh svojih osnov o teri¬ torialnih pridobitvah. Nepotrebno je reči, zakaj. Ponekod za¬ radi tega, ker je na meji dežele pas prebivalcev, o katerem se ne More reči, da definitivno pripada političnim rasam, m mi se ne Moremo nadejati, da se ne bo zgodovina ponovila z zakljucitvijo sedanje vojne. Na vsak način pa more biti deputacija prepričana, da bo našel slovanski duh z brezdvomno veličino m z vspehom novih in prostranih poljih velike prilike za ekspanzijo. DRUGE AVDIJENCE IN PREDAVANJA. Odbor se je trudit in se . še vedno trudi, propagirati našo stv ar tudi s pomočjo sestankov s političnimi enotami in po om pu davanj. Tako je bilo odposlanstvo Odbora poklicano soncem m ja 1915. pred parlamentarni odbor francoskega parlamenta za zu aanje zadeve in je podalo tekom dveurne konference ranc «^; m u odboru vsa potrebna pojasnila glede našega “ aI0t _ »'■j. m glede im.il, teženj, ter doseglo globok nfs. P oet, j« bilo odposlanstvo Odbo™ pred balkansko komrs. angta* h Parlamentarcev ter pojasnilo In naše vprašanje. a v Rusiji, je imel sam nekoliko informativnih predava J,, »>« v «lo jih je tudi “Slovansko društvo'” ter je rmel Sup.lo priliko Pojasniti tudi članom ruske dume našo za evo. IIr _ Hinkovie je imel 2. aprila 1*1» v Par.au P edav^o ^ 'atih pod madžarskim jarmom v ciklu pre.avan -dih. Pozneje je Hinkovič večkrat skoval ^ Predavanjih na Francoskem m Anglesk ^ Leedsu j e imel kraj¬ šanje v Leedsu koncem novembra 191j ' . .» 81 govor tudi Meštrovič, predavanje pa i i 1 m ( v Londonu, . , V ..• -f/™'■ - t" Obuvali elani Od- ^eedsu, Shefieldu, Oxfordu, \ elsu, . .. y r djan Tucie, Luka Smodlaka, Čeda Mijatovič, Vlajko Savič, N. Velimirovič in drugi. estavili so popolen načrt, katerega so deloma tudi izvedli, o predavanjih v vseh večjih mestih na Angleškem o naši narodni zgodovini, o kulturi, zemljepisu, politiki, narodopisu, itd. redno je omeniti tudi to, da so za propagando naše stvari mnogo storile tudi nekatere angleške pisateljice in žene, pripa- ajoče \ išjim slojem, z veliko vnemo in ognjevitostjo pa so se zavzele za stvar tudi orgahiztcije angleških sufražetk. Da bi bilo delovanje še vspešuejše, so se naši angleški in fran¬ coski prijatelji zavzeli, da bodo ustanovili poleg podpornih druš¬ tev tudi posebne Slovenske in Jugoslovanske Odbore, katere so tcoiili sami angleški in francoski odličnjaki in v katere so stopili tudi mnogi angleški in francoski parlamentarci. Kakor se vidi, je delovanje zelo obširno, in upati je, da bode tudi sad tega delovanja odgovarjal naporu, kateremu so se pod¬ vrgli člani Odbora in njega številni prijatelji. NASE VPRAŠANJE. Po triletnem krvavem bojevanju, po triletnem našem ča¬ kanju smo prišli mi ameriški Slovenci — kam? .Naprej ne, pač pa nazaj! Tresla se bo roka onemu, ki bo bil ježil v zgodovinsko knjigo zgodovino ameriškili Slovencev zadnjih treh let. Ni ga na svetu bolj čudnega naroda, kot smo ravno mi Slovenci — vsaj oni, ki ima zdrave možgane, bo to priznal. Kako slabi smo tudi v politiki za celokupno .stvar, to nam priča sedanja svetovna vojna. Gotovo bo kateri cenjenih čita- teljev rekel: Kaj pa ti, pisec teh vrstic veš? Na to odgovarjam: 'olil^o, da je vse to, kar sem tu napisal, gola resnica. Poglej, dra¬ gi eitatelj, samo nekoliko okoli sebe, pomisli samo nekoliko na minulo dobo zadnjih treh let, in krmilo boš na jasnem. Vse, kar se je s trudom sezidalo tekom zadnjih treh let, vse je sproti podrlo, ali bolje: kar napravijo Slovenci v dveh dneh, podero tretji dan! Predlansko leto so ustanovili v Chicagu v dneh 9., 10. in 11. rca politično organizacijo Slovensko Ligo, za katero je bilo tudi nekaj časa veliko zanimanja, ki pa se je kmalo zatem poleglo, tako da je postalo zopet vse mirno. Ravno tu sa se Slovenci izka¬ zali, kakšni slabiči so' v političnih ozirih. Da ti to, dragi čitatelj, bolje dokažem, ti stavim vprašanje: Zakaj in čemu so ustanovi¬ li letos chicaški internacijonalci neko organizacijo 'z imenom Slov. Rep. Zdr. ? Ako ti tega ne veš, ti hočem povedati: storili so to radi tega, da bi napravili razdor med nami in zmešali vsak pojtn. Ako je bilo pri Slov. Ligi kaj pomanjkljivega, zakaj niso ti :ospodje prišli zraven in pokazali napake, katere naj bi popravi¬ li, kajti Slov. Liga je bila tedaj ustanovljena kot politična orga¬ nizacija, katere program naj bi se polagoma izpopolnil. Tudi nekateri listi so pomagali žokati Slov. Ligo, pri čemur e najbolj odlikoval Glas Naroda, dasi je sam najprej to stvar začel. Ne bom razkrinkaval teh slavnih urednikov pri Gl. N., kajti kedor le hoče razumeti njih zavijanja, jih lahko razume. Ko je začel list Gl. N. ruvati proti Slov. Ligi, je pisec teh rfsTic zTurTiT Sanke'tz tfl. N. tekom eiiega rmispcii, članke namreč, rateri so izšli izpod peresa urednika, ki se jef podpisoval s kon- •no črko “—k”. Človeku, ki je prečital te članke od enega me¬ seca, so se možgani vrtili in 'želodec preobračal, kajti ono, kar je dva dni dotieni urednik napisal, je tretji dan pobijal, tako da si je moral človek misliti, da so bili ti Članki pisani v sanjah. S tako revno polemiko so begali narod, danes sem, jutri tja, tako da ljudstvo že samo ni vedelo, komu l)i sledilo. Enkrat so imeli na krožniku avstrijsko birokracijo, drugič zopet, srbsko di¬ nastijo, potem Habsburžane in zopet Karagjorgjeviče. Potem pa naj sodi, kedor zna! Na številna vprašanja, katera smo stavili tem slavnim ured¬ nikom pri Gl. N., še danes nismo dobili povoljnega odgovora. Vprašali smo jih, če ne žele združiti se s svojimi jugoslovanskimi brati Srhi in Hrvati, in odgovorili so, da se pač žele, toda le v tem slučaju, če bodo Jugoslovani ustanovili republičansko vlado. Dobro, gospoda moja, vsaj to vendar vsakdo želi. Vprašamo pa odločno vse tiste slavne urednike, ki se potegujejo za “repu- bličansko združenje”, kaj bodo napravili v slučaju, da se njih načrti ne bode*- mogli uresničiti, oziroma, ako bi zavezniki ustano- ili tam na jugu našo državo ter posadili na prestol monarha? Ali bi potem raje ostali še nadalje, oziroma, ali hi raje šli nazaj pod avstrijskega krvnika, kakor pa da hi se združili v bratski dr- s svojimi brati? To je vprašanje, na katero želimo odgovora. Želimo pa poštenega in odkritosrčnega odgovora, ne pa kakih čeučarij, kot ste delali dosedaj. c ' žavne polovice. Poleg sloven¬ skih dežel, poleg Istre in Dalma¬ cije obsega tudi Hrvatsko in Sla- onijo, toraj troedino kraljevi- o, ki je še danes v svobodni po¬ godbeni zvezi s krono sv. Štefa¬ na, obsega tudi Bosno in Herce- no. Mi Slovenci se istotako uoremo odreči onim stotisoč prekmurskih Slovencev in mo¬ ramo pri sklepanju miru dvigni¬ ti svoj glas in zahtevo tudi za beneško Slovenijo. Dunajski državni svet ni več potreben za rešitev tega proble- V poštev pridejo avstrij¬ ska, ogrska in skupna vlada. Me¬ rodajno besedo naj ima mini strstvo za zunanje zadeve, kakor tudi hrvatski sabor v Zagrebu in bosanski sabor. Ti faktorji imajo sedaj prvo besedo. Inici- jativni korak naj stori oni, ka¬ teremu je bilo največ do tega, da se stvar čim prej načne, mo¬ goče ministrstvo za zunanje za- Narodi pa bodo pozneje razmišljali, ali morejo osvojiti načrt, katerega sestavijo ti fak¬ torji sporazumno. Skrbno bodemo preiskali, ali strinja ta načrt z zahtevami, izraženimi v naših deklaracijah, in na podlagi tega bodemo tildi uravnali naše ravnanje.” IZ AVSTRIJSKEGA PARLAMENTA. ^la predavanje v i\alstvo neodrešenih dežel, bi Italija nikoli ne imela vzroka, bati sc plebicista. Toda to je vprašanje principa. Italija ni stopila ojno, da postavi znak vprašanja na svoje irredentne - dežele, več zato, da izpolni svoje nocionalne in strateške afirmacije, ho ravnotako brezpogojni temeljni pojmi za evropski mir, ka¬ kor Alzacija-Lotarinška in Poljska." La Tribuna piše po prej omenjenem komunikeju 8. julija sledeče: “Demanti se omejuje tora j na klauzulo o plebiscitu. Ostaja pa dejstvo, da ne tvorijo italijanske težnje posebnega paragrafa, temveč so sumarno zbrane v formulo o avstrijskem osvobojenju.” Corriere della Sera prinaša pod naslovom “Nesiguran de¬ manti” framasonskega sklepa, ki se tiče vprašanja Trentina Trsta, sledečo izjavo Ferrarija: ...fnternacijonalni framasonski kongres potrjuje neomahlji voljo vseh, na kongresu, zastopanih framasonskih sil, da bo složno ta to, da prinesejo brezštevilne žrtve pravico, da znov upostavijo neodvisnost vseh tlačenih ali razdelenih narodnosti, odeč račun o vseh elementih, ki tvorijo narodno zavest, ki jamči 'saki narodnosti, znova zedinjeni z enakorodno v - politično fami- lijo s svobodno vlado, garancije naravne obrambe in mirnega kulturnega razvoja, in osnujoč v tej nameri tako ureditev med obodnimi zavezniškimi narodi, katero bj doseglo spoštovanje pravic s pomočjo internaeijonalne potrditve principa solidarnosti, naj združi vse narode proti kakoršnemukoli atentatu na po¬ goje obstanka kulturnega društva. Poleg tega je bil stavljen s francoske strani nekoliko bolj Specialen predlog, ki je' bil sprejet z večino glasov in katerega zadnji člen se glasi: “Osvobojenje in združ.enje vseh narodnosti, danes tlačene v politični in upravni organizaeiji avstro- ogrskega cesarstva.” Kakor se vidi, ni absolutno nobene klauzule o plebiscitu.” II Seeolo piše 10. julija pod naslovom “Framasonski škan dal”: “....Žalostno je, da se ni zavezniški kongres niti potrudil, da bi jasno povdaril pravo Italije na njene irredentne dežele. Lah- j ko bi predvideli strašen utis, katerega je moralo vse to izzvati v j naši deželi, ki je morala že dostikrat trpeti vsled nepoznan ja in nemarnosti inozemcev v tem oziru.” Corriere della Sera prinaša 10. julija naslednje uradno poro- ilo framasonov, ki je bilo objavljeno v Messagero: “Za Alzaeijo-Lotarinško se je moglo govoriti jasno, ker li v tem vprašanju sploh nikake diskusije, vsled česar se je mogla enostavno zahtevati povrnitev; istotako tudi ni mogoče razprav¬ ljati o češkem in poljskem problemu. Nasprotno pa obstojajo za irredentne italijanske dežele razni programi raznih strank, medtem ko uradni program italijanske lade še ni objavljen. Na drugi strani pa so se udeležili kongresa tud slovenski delegati, kar je preprečilo sprejem maksimalnega programa, pa čeprav so imeli italijanski delegati namen, predložiti n podpirati ga.” Tribuna pristavlja naslednji komentar: “Kongresi takega značaja, kjer se nahajajo Vse vrednosti in sa predstavništva na enaki nogi, kjer veljajo delegati fantastič- ic Jugoslavije, ki se v celoti bori v dveh nasprotnih si taborih in ;i mirno čaka izvršitve svojih ambicij od liberalne zmage zav nikov ali od osvojevalne zmage Habsburžanov ali magari od de¬ legatov kitajskega cesarstva — republike — istotoliko, kakor de- gati iz Francije, Anglije ali Italije, kjer se razpravljajo prob¬ lemi zgodovine njenih slučajev, tradicij in žrtev v blaženem vzdu- hu abstraktnih ideologij — taki kongresi morajo neodvisno roditi tudi take sadove.” vsega tega se razvidi, kako besno je italijansko časopisje radi tega, ker je bila na mednarodnem kongresu prostozidarjev priznana tudi malim narodom, to je, nam Jugoslovanom, pravica, da naj sami odločimo, pod katero in kakšno vlado hočemo spa¬ dati. Na eni strani to Italijane silno jezi, ker se njihove zahteve ako malo upoštevajo, na drugi strani se pa tudi boje velikega vpliva, katerega imajo prostozidarji v svetu, kar bi moglo pre¬ prečiti njihove načrte. Vsled tega skušajo ogrditi delegate tega kongresa, kar pa se jim ne .bo posrečilo, ker mora pravica koneč- no zmagati. ■anska deklaracija nam kazuje pot. kakor zvezda vodni¬ ca. Danes vemo, kaj hočemo. Jugoslovanski poslanci so pove¬ dali takoj prvi dan »»sedanja nega zbora Avstriji ni lemu svetu: Jugoslovani v Av¬ striji nočejo biti še nadalje raz¬ cepljeni na razne dele, temveč klub n i kakor Natio biti ena sama celota, svo¬ bodna med svobodnimi narodi v okvirju monarhij* Naš Jugoslovanski mojstrsko, skrpuct nal verband. Klub deluje smo- treno, sistematično, točno po na- -. “ 1>ri . P ta vil poslanec Spin¬ ih juli.i a je s .dede “rabe važen faktor nes se čudijo držanju Ju¬ goslovanskega kluba vse stran- Prijatelji in nasprotniki morajo priznati: Jugoslovan-' ski klub je danes v parlamentu. Večino Jugoslovanskega kluba tvorijo poslanci Vseslovenske ljudske stranke, ki je pokazala danes svoje zdravo življenje parlamentu. Ponosni smo na te svoje poslance, prav posebno pa smo ponosni na poslance Vseslo¬ venske ljudske stranke, dr. Ko- rošča in dr. Kreka, ki stojita v vrsti celega našega naro¬ da.” interpelacija istotako hrvatski. Druga hrvatsK. jezikovnega vpra i,nii „aričnih šolah v lanja v mo«•“*" . Istri in na Malem Lošinju. Slovenec je HRVATSKO ČASOPISJE O SA¬ BORU. RAZGLED IZ AVSTRIJE. IZPREMEMBE V BOSNI IN (čelnih razlogov. Jugoslovansk HERCEGOVINI. (Slovenski Narod, 12„ julija.) “Iz Dunaja poročajo: “Vsled intervencije. Jugoslovanskega kluba se pričakujejo v najkraj¬ šem času važne politične izpre- membe v Bosni in Hercegovini. Odpravljeno bo obsedno stanje in dosedanja vojaška upra’ Dekret, s katerim je bil v začet¬ ku vojne razpuščen sabor, bo proglašen neveljavnim in bo sa¬ bor zopet sklican k rednemu za- HRVATSKI POSLANCI PROTI DUALIZMU. (Pesti Naplo, 13. julija.) Zagreba poročajo, da sta Srdjau Budisavljevič in Valeri- jan Pribičevič naznanila, da iz¬ stopata iz hrvatsko-srbske koa¬ licije. Vzrok njiju odločitve jc načelne narave. Ta dva poslan ca smatrata namreč nemogočim združenje Jugoslovanov v okvir¬ ju dualizma in v današnjen stavoprhvnem odnošaju Ogrske in Hrvatske, medtem ko ostaja hrvatsko-srbska koalicija vedno na unionističnem stališču in dno naglasuje, da želi, da sc ši jugoslovansko vprašanje skup¬ no z Ogrsko.” DRŽAVNI SVET IN JUGO¬ SLOVANI. (Slovenski Narod, 9. julija.) ‘Nenemške stranke so e^anes po- 'rsti odbile državni svet iz ua- klub : je istotako izrazil proti. Mi ne potrebujemo nikakih par¬ lamentarnih korporacij, ker i- mamo tu parlament, ki se zave¬ da svoje važnosti. Zelo potreb¬ na pa nam je parlamentar da, ki bi bila dovolj moč bi se mogla lotiti tako važnega vprašanja. Kakoršne so danes razmere, bi sestavila vlada ta svet na Dunaju, kakor da je Dunaj ce¬ la država, in zopet hi imeli Nem¬ ci veliko Predsednik Jugoslovanskega kluba je bil danes popoldan pri ministrskem predsedniku ter mu razložil mišljenje Jugoslovanov proti državnemu svetu. Objed- nem mu je podal pozitivne na¬ svete, kako je treba urediti no¬ tranje politične ustavne in dr- žavnopravne odnošaje v monar¬ hiji.” (Slovenec, 9. julija.) “Začet¬ kom tega tedna ,se bodo sestali parlamentarni zastopniki Češke Zveze, Jugoslovanskega kluba, Latinske unije in Ukrajincev, da razmotrivajo -o nadaljnjem edin¬ stvenem delovanju z ozirom na izpremembo ustave.” (Agramer Tagblatt, 14. juh- .) Pri včerajšnji seji hrvat- skega sabora so se sporazumele stranke 'glede banovega granmega govora. V imei atsko-srbske koalicije j* zdravil vlado dr. Bogoslav Ma- žuranič. Poslanec Teodor grof Pejačevič se je pridružil nu unionistične stranke izjavam bana in poslanca Mažuraniča. Poslanci dr. Ante Pave Josip Pazman in Štefan Raddič so izjavili, da se bodo odločno borili proti vladi. Medtem, ko sta dr. Pavelič in dr. Pazman volj jasno razjasnila stališča svojih strank, se je glasila odr tl it e v Stališča ljhdske strank, proti vladi zelo vznemirlji •or poslanca Radiča je i pravil utis, da je on opozicija radi tega, ker ni bil Ke renski imenovan banom Hrvat Da je med imenovanjem Mihaloviča banom in Kerenski- strem taka razlika, kakor med evolucijo in revolucijo, poslanec, kakor se zdi, uvidel. V imenu poslanca Valerijana Pri in v svojem imenu podal poslanec dr. Srdjan Budi¬ savljevič izjavo, katera je za vse naše jugoslovansko življenje like važnosti. Izza zaključenja pogodbe je sedaj prvikrat, stroje Srbi na stališču hrvatske ga državnega psava. Z ozirom na to ima izjava onih dveh po¬ slancev tudi zgodovinski men, tako da bo na celem, jugo¬ slovanskem jugu vzbudila iskre¬ no zadovoljnost. Dejstva, priznavajo danes vse srbske in hrvatske politične skupine na Hrvatskem hrvatsko-slovensko narodno edinstvo za podlago in da se Srbi, enako kakor Hrvati povstavljajo na stališče zgodo¬ vinskega državnega prava, pojavi, ki značijo v narodnem in političnem življenju Jugoslova¬ nov velik korak do popolne zma¬ ge ideje jugoslovanskega z^di njenja.” ■iobčil 10. julija lanek Slovenskega Naroda o članov v delegacije in pristavlja; “To smo priobčili radi v obvestilo in presojo čla¬ nom Slovenske ljudske stranke. Mi ne moremo reči, v koliko so resnična dejstva med izvrševal- nim odborom in poslanci Sloven¬ ske ljudske stranke na Kranj¬ skem, ker nam to zabranjnje (bo izbral dr. Šušteršiča za d f | f strankina disciplina. Toliko pa emo, da se je prvikrat v zgodo- ini kranjske Slovenske ljud¬ ske stranke vzela v pretres nje¬ na popolnoma notranja zadeva v glasilu liberalne stranke. Kedo je to storil?” Volitev delegacij je odložena, kakor smo že poročali, JUGOSLOVANSKI KLUB. (Slovenec, 14. julija.) “Nov žarek svetlobe se pojavlja nas iznad gora. Dolgo smo vali Slovenci in Jugoslovani temi brez cilja, brez poti, nismo vedeli, kaj hočemo. Danes pot za Slovence in Jugoslo' ZAPLEMBA IMETJA. ,el, javnih uradih fMMloto- da morajo ce- mornarici položit' italijanskem italijanščine, iri vojni zadeva stranke, temveč Jugoslovanskega kluba kot ^ tel ja naše narodne DR ŠUŠTERŠIČ IN DELE¬ GACIJE. Polita! Vsled tega smo v našem povdarili, da je edini p 0ž 1 , faktor za naznačenje jugn ri,J B Jugoslovanski klub, katerega ** I Jugoslovanski klub, katerg a ^ j litiko podpiramo po svoji d 0 r j nosti. ker smo slovensko g] asi /' ki ima v* sedanjem viharne m č su pred očmi samo veliko no stvar. Zato smo v oim> n £ nem članku naravno odobrav, I li, kar je Jugoslovanski ^ sklenil, da poveri delegacija mandate, v kolikor so sploh J tt .' goslovanom na razpolago, SVo> jim voditeljem, toraj v p n -j Vf svojemu predsedniku. to jj samo ob sebi umevno, l:nl:or j^ bil dr. Šušteršič kot pivdsed,^ ‘ ‘ Hrvatsko-Slo venskega kluba” izvoljen v delegacije. Stvar, J kateri smo razpravljali, toraj nj. kakor ni bila notranja zadevj stranke, in Slovencu se ni treba s tako oeividno namero vprašp. vati, kedo nam je to zadevo veril. Da je izvrševalni odbor 'Slov. ljudske stranke sklenil, d, znejsi eas. Slovenski Narod piše o tem julija: “Nečemo preiskova¬ ti, zakaj prinaša Slovenec 10. ju¬ lija naše informacije od 3. juli¬ ja in kakšno namero ima s zacijonalnim naslovom “Kam gata, o tem so že pred gesta« kom parlamenta čivkali' že vrakj na strehah, kakor čivkajo se¬ daj o novih kandidatih dr. Šuš- teršiča za delegaeijski mandat Te “tajnosti” ni bilo nikom« treba nam šele odkriti. Ako nai Slovenec vprašuje, kam smo do. speli, mu odgovarjamo ha to, dl smo dospeli konečno vendar k ko daleč, da je pri nas v narod¬ ni politiki zmagalo narodno m čelo nad strankarskim n«H S tem pa bi se mogel konečm zadovoljiti vsak pošten {H nee. ’ ’ STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CD CULATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGBES OF AUGUST 24, 1912, Slovenski Svet” published vveekly at Clevelan d, for Oetober 1917. State of Ohio ss. County of Cu.vahoga Before me, a Notary Public in and for the State and connt aforesaid, personallv appeared Ivan Možina, vvho, having b« duly sworn according to law, deposes and says that he is tl managing editor of the “Slovenski Svet” and that the folloirB to the best of his knovvledge and belief, a true statement i the ovvnership, management (and if a daily paper, the circulatio« etc., of the aforesaid publication for the date shovvn in the aboi eaption, required by the Act of August 24, 1912, embodied i seetion 443, Postal Laws and Regulations, printed on the reven of this form, to vvit: 1. That the names and adresses of the publisher, edito managing editor, and business managers are: Publisher South Slavic National Council, 932 Southern Bld| Washington, D. C. Editor: Ivan Možina, 1125 Norvvood Rnad, Cleveland. Ohi Managing Editor: Ivan Možina, 1125 Norvvood Ave. Clevelll Business Managers: Ivan Možina, 1125 Norvvood Aven Cleveland, O. JB 2. That the ovvners are: (Give name and addresses of 1° vidual ovvners, or, if a Corporation, give its nanie and the n** and addresses of stockhoklers ovvning or holding 1 por oent more of the total amount of stock). South Slavic National Council, 932 Southern Bldg., ^ ington, D. C. Milan Marjanovič, 900 M. St., 'Washington, D. C. j-i John Grgorovich, 932 Southern Bldg., Washington, U- C> 3. That the knovvn bondholders, mortgagees, and other urity holders ovvning or holding 1 per cent or more of total aro 011 of bonds, mortgages, or other securities are: (If there are n° r 1 State.) None. :!::*: o ,r ragraphs next ab ° ve » name«; olders, and security holders, if any, eoa^ not only the li«t „<• * , , . -™ ulBc.«, « a»j, -7 j- appear upon the books* of * Ud security holders aS 3 the stockholder < (Slovenec, 13. julija.) “Trža¬ ško deželno sodišče je zaplenilo imetje: Alfonza Turka, rojene- let, rojenega in spadajočega v Gorico, k.e.r je osumnjen zločina proti vojni sili države.” (Edinost, 14. julija.) “Trža¬ ško deželno sodišče je zaplenilo imetje: Alfon za Turka, rojene¬ ga leta 1895. pri sv. Antonu, ob¬ čina Dekani, Istra, enoletnega prostovoljca pri 27 domobran¬ skem pešpolku, Albina Sancina, rojenega leta 189G. v Skednju, dijaka, enoletnega prostovoljca pri 27. domobranskem pešpolku, Frana Jelena, rojenega leta 189G. Vel. P res,,-, pri Celju 'X na Štajerskem, Železniškega de¬ lavca, vojaka 87. pešpolka. Vsi osumlji dl j jasen. Jugoslo- nili k sovražniku.’ companv but also, in cases ? company as trustee 8 !^ 1 -!! 7 holder a Pl>ears upon the books of ** in any other fiduciary relation, the n* ,-t inP : of the person or Corporation for vrhom such trustee 1 (( given also; that the said two paragraphs contain stateme braeing affianfs full knovvledge and belief as to ' e stances and conditions under vvhich stockholders and 1 holders who d« - who do not appear upon the books of the c 0 f trustees, hold stock and securities in a bona fide ovvner'. and this affiant has no reason to any other person, association, or Corporation has t J aS 1 direct in the said stock, bonds, or other securities 1 stated by him. Publication sold or^d* 86 D ^ ,nber of —‘vo-nim So i,j or j- . 01 copies of ech issue o- paid su bcribers durino th ^ throu e h th e mai,s or oth< \« >ve is. ,r n.- . T m « the si x mn ,.«1 ...4«te sb«’ above onlv.) inform«»; ° S ' X moilt hs preceding the date on »s requi r ed frora dail.v pnblie 8t 0 Ivan Možina- 1917 0r " t0 aad subserih 4 , Editor and M«« 1917. nbseribed before me this 26th dav of Sep^f John Pankncb. 'Ly commission expires May I5tb,