DR. O. ILAUNIG: 30 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. »Kako morete vedet.i,« vpraša, »kaj ho_em imeti od vas, ko vendar le nekateri zaupaiki ^najo, kaj jaz nameravam.« Vedeževalka js molčala nekaj časa, potem pa reCe: »Vi ste bili v noči pred osmimi dncvi pri menl in ravno tako ste bili oblečeni, kakor ste sedaj« »Pred osmimi dnevi,« vzklikne grofica zaCudeno, »ženska, to je nemogoče. V noči pred osmimi dnevi sem bila v gradu Čakovec poleg svojega soproga v krogu naših prijateljev, kjer snio obhajali rojstni dan mojega soproga.« »Vendar ste bili tedaj v moji koCi,« ponovi vedeževalka, »toda ne osebno. Videla sem vaa v 8anjah in sem slišala vašo prošnjo, da moram pokazati možu, ki ste ga vzljabili, zrcalo bo,doč-io__U. 4a vidi moč in veličaatnost svojega rodu ter da stoji trdno v boju, ki se kmalu razvname zoper mogo.neže za ogrsko deželo.« Ana Katarina Zrinjska je stala nemo pred vedeževalko. Tajinstvena žena je uganila njene najskrivnejše misli. Odkod pa je mogla to doznati? Ali so bili izdajalci na Čakovcu ali pa ima .a vedeževalka ros nadriaravno mo_, da gleda v prihodnjost, kakor ji to ljudje pripisujejo. Grofica ni mogla ve_ dolgo dvomiti, da Je na pravem mestu. Neopaženo spusti mošnjiček, napolnjen s cekini, kot prvo odpla.ilo za vedeževalkine usluge, na mizo. Le-ta je to opazila ter reče: »Prihta ne rabi vašega denarja. Vzemite svoje darilo zopet nazaj, visoka gospa, In vstopite hitro v stransko sobo. Zdi se mi namreč, da ravno prihaja tisti, ki ste ga prej imenovali.« Po teh besedah pokaže vedeževalka grofici Zrinjski mala stranska vratca, skozi katera se je prišlo v notranjost prostora, ki je bil neposredno za hišico. Komaj je zginila grofica Zrinjska, že jc potrkalo na vrata. VedeževalKa je odprla. Vstopil je Ivan Erazem grof Tatenbaa s svojim strcžajem Tarrodyjem. »Nfit Pribta._L refe ter cdloži svoj plašč, »že drugič sem v vaSi koM. Glejte, kako moCnega so me napravila vaša zdravlla. Zato predvsem mojo zahvalo za vašo pomoč.« Grof Je vrgel po teh besedah mošnjigek cekinov na mizo, katerega Je vcdeževalka mirno ter navidezno ravnodu_no položila k onemu, ki ga Je prej dala grofioa Zrinjska. Grof Tatenbah «ede na etol zraven toplega ognjlSCa ter re_e: »Ker ste ml vi tako hltro ln kljub vsem žalostnim prerokovanjem tdravnikov prlpamogll k ozdravljenju, gem zopet tukaj, da pog.edam skozl vaSe čarodejno zrcalo v bodočnost, kakor eem vam dal po svojem strežaju že včeraj naznanitl.« Pri teh besedah se Je vedeževalka nekam ulaloatila in njen obrat je dobil nekak oduren Istraz, njena sicer mala postava se je vzravnala. Po kratkena premi-tljevanj« reče z naravnost prosečim glasom: »Milostljivi gospod, vl ho.ete gledatl podobe o tena, kako bost« stopall po lestvl moči in slavt. Vi hofet« doznatl, ali dr*. vsak klin na tej l«stvld, da dc pad.te v gloho?ino, kjer prežit* ?»-hrbtnost in izdajstvo ter sc vam re« nafiproti-mrt nametto kronane elave. Visoki gospod^ pu-stite svoje namere! Ni dobro, predrzno gledati T bodočnost, ko lahko v veselju uživate sedanjost.« »E, ohrani svoje jadikovanje za drug čas. Nisem prišel sem, da bi poslušal nagrobnico, vesele podobe ho.em gledati, kakor mi jih prorokuje moja zvezda. Najprej, odpri svoj« čarovnlško zrcalo ter pokaži, da si ravno tako dobra vedeževalka, kakor si dobra j-dravniea- Če so tvoje podobe zlate in lcpe, bo tudi p.aiilo obilno. Ali me raznmeš, prerokinja?« Prihtino oči se »asvetijo pri tch grofoTth besedah, veiidar jih povesi kmalu k tlom, Cez nekaj Caaa reče s povzdignje_ilm, taji_r8tTenim glasom: »Vi za_htevate veliko, visoki g»spod, toda nf Jerite se, Łe ne boste videll vsega tako, kakor u ielite. Vstopite!« Vedeievalka pritlsne na železno kljuko raalfh vrat v levem kot« sobe, kamor vstopi grof Tatenbah. TukaJ s« ntuH Tstoplvlemu Cisto druga bUka. Prišel Je, ko je prekoračil mal predor, t prec«j Ttlik pro.tor, katerega stene so se svetile od •ija 8Y«tilke, obcšen« na stropu. Prijeten venj g« ]e rar.širjal po dToranL VfdežaTalka odkaž« crofu ied»i m«d !•!•• njem. Zdajci se sllfii kakor godba, kl Je pribajala lz daljave. Grofu se zdl, kakor da se }e ˇ mtadju raaBlrlla stena, siva megla se }e razpriila in pokazala se je ravnina. Godba postaja vedno bolj glaana, na mall ravnini pa se pojavi velika po»tava. V nekaj trenutkih zapazi in gleda svojo lastno podobo, ki ga kaže sedečega na visokem konju. Zopet zadonijo prijetni glasovl. Druga tlika nastaja, kl dobiva vedno bolj doloCno podobo. GleJ, naenkrat se pojavi postava groficc Ane Katarine Zrinjske. V eni rokl je držala lovorjev venec z žarečo vojvodsko krono nad glavo njegov« podobe, z drugo jo položlla od zlata ble_t*č vojvodski plašč okoll njegovih ramen. ZadaJ |« plaval ves ra__v©tlJ-_. ogrskl grb s patrijarhoˇl-n krliem. Grof Tatenbah Je dobro spomal pomen teh ¦lik. Kazale naj bi slavohiepnemu možu njegovo bodofcnoat, _mago v boju, ki ga podvzame ob Btraai oboževane grollca Zrinjske. Ve_ razburjen in pr«T_et od tega, kar Je videl, Je ra_p_l rok«, da bi objel ijuMJcno Ano Katarino. Toda podoba, ki se mu je ravnokar S« tako ljubko gn-Bhljala, •e Je raapršila v meglo, ki Je prerlekla —\o sliko. Svotltka, o« »taKV« J« H0_ss___. __fil _7«ki rodbe so utihnili, nastopila )e popolna tema in ostra mrzla Bapa Je potegnila skozl pro_tor. Grof Tatenbah, ki se je komaj zavedel, je stopil razburjen v vedeževalkino sobo ter od tam na prosto, kjer ga je čakal njegov strežaj. Za vedežeralko ni imel nobeae poslovilne besede. Podoba, ki Jo Je ravnokar videl, mu Je še bila pred očmi. Tako stopi s svojim strežajem v gozd. Bleda luna, ki je ravnokar izSla, je začela sipati svojo bajno lepo svetlobo skozi veje na no&nega potovalca. Grof Tatenbah ni vedel, da Je bila ona o_eba, ki mu J« v podobi položila krono na glavo, res 8iva oseba v kočl vedeževalke ter da so saveznfki — člani ogrske zarote porabill Tatenbahovo vero v čarovništvo ter vedeževanje ln so podkupili Prihto, da bl omabljivega grofa s teml sl-kaml za vedno priklenili na svojo stvar. In to se jim je tudi v polni meri posrefiilo. Grof Tatenbah je bll zdaj popolnoma prepričan, da do«e_e svoj cilj — vojvodstva cel)ske grofije. Njem* ob »traai pa bo stala njcgova nad rse ljubljena Ana Katarina Zrlajska. Poeabljeni s« bili vsi dobri sklepl, poaabtjene b«sede, ki mu jih je govorila nJpgoTa eoproga. Sedai mu je bilo p;«5lo: Naprej, maprej za gliko, ki jo je gledal. Kar je videl, to mora doseči, potem se bo umirilo njegovo srce. _f XVII. Moiiika — pisar.sva hči. Ko zvezde na nebu zablesčč, Zvesto me že taka na pragu stojč. Stritar. Odkar je grof Tatenbah podpisal pogodbo v Čakovcu, so se vršili sestanki pogostoma ali v Čakovcu ali na gradu v Podčetrtku, največ pa v gradu Ra.je. Vcndar je znal grof Tatenbah stvar vedno tako urediti, da o tem ni ni.esar zvedela njegova soproga Ana Terezija. Zavezniki — člani zarote — delovali so na to, da pridobijo čim več moči. V to svrho so morali pritegniti v svoj krog tem več zaveznikov. Zrinjski se ja ponašal, da ima med plemstvom po južnih avstrijskih deželah mnogo zaupnikov, toda varal se je v svojih nadah. Po vplivu grofa Tatenbalia je pridobil samo še grofa Karola Thurna Valsassiria. Ta se je rodil iz furlanskega kolena grofov della Torre, ki so pozneje nošili ime Thurn Valsassina. Več članov te rodbine najdemo v službi avstrijskih nadvojvodov kot deželne upravitelje na Goriškem, svetovalce ter vojaške poveljnike. Grof Karol Thurn je bil zelo ošabnega in nasilnega značaja. Vse njegovo življenje je polno spletkarij, sovražnosti, lahkomiselnih in drznih podjetij. Kljub tomu, da je bil radi različnih zločinov obsojen od goriškega plcmiškega sodišča na izgon iz vseh avstrijskih dežel ter na obglavIjenje, se mu je vendar posrečilo izposlovati pomilostitev pri cesarju, ki ga je imenoval za. svojega vojnega svetovalca. Leta 1667 je celo postal deželni glavar goriški. Grof Tatenbah se jo seznanil z njim o priliki poklonitve deželnih stanov v Gradcu, ka___or je prišel ž;1 zaradi ugodne prilike, da se vda vcseiju in uživanju življenja. Pozneje sta se seSla večkrat v Maviboru. Ko je moral grof Thurn potcvati kot vojni svetovalcc na Dmiaj, jo svcdel v tej lastnesti inarsikatero skrivnost. Zato ga je groi Tatenbah po nasvetu grofa Zrinjskega skušal pridobiti za zvozo zarotnikov. Pouudila se cuu Je za to kmalu crilika, , , ,'. ' ' ' *.v '* ¦