■» ^fnln» ni»**«* » fotnrtnl
Leto XnM štev. 3
Ljubljana, nedelja 4* januarja I93I
Cena 2 Din
bara vinštvo. Ljuonaoa K.natljeva
ulica 5 - Teletoo št. 3122 3123. 3124 M25 3126 InseraTr oddelek Ljublana. Selen» hursova ul - Tel 3492 ro 2492. Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta št 13 - Ieletoo št 2455. Podružnica Celje. Kocenova ulica
5t 2 - Teleloo št 190. Račun or* pošt ček zavodih: Ljub* tjana št 11 842 Praha čislo 7S1S0 VV-pr 5» WS >41
Naročnina «naš» mescem 25— Din za in.izeiiKtvo 4<l.— Din_
Uredništvo: Ljubljana: Knattieva ulica 5 lelefoa št 3122 3123 3124 3125 in 312o. Maribor Aleksandrova cesta 13 le»
leton št 2440 (ponoči 2582) Celie Kocenova ul 3 Telefon št 190
Rokopisi se ne vračajo — Oglas» do tantu
Jugoslavija je prežeta volje po miru ln napredku
Pomembne izjave Nj. Vel. kralja francoskemu novinarju « Trajna hvaležnost kralja in vse drlàve do
Francije
Pariz, 3. januarja, AA. Posebni dopisnik »Petit Parisiena*, ki je prepotoval Balkan, opisuje rumunskega kra'ja Karola, bolgarskega kralja Borisa in ju-goslovenskega kralja Aleksandra. O Nj Vel. kralju Aleksandru pravi, da stremi vladar Jugoslavije zlasti po tem. da ohrani edinstvo države in naroda, kar m!! je najdragocenejše. Dopisnik ie b.l v Beogradu sprejet od Nj. Vel. kralja Aleksandra, pn čemer je dobi! od njega te'e informacije:
»Jugoslavija, in jaz smem govorit! v njenem imenu, je prežeta z dvojno voljo: L voljo po mini in z voljo po napredku. Mi želimo miiu z vsemi svojimi sosedi biez vsaKe zahrbtne .nisll in bi hoteli dan za dnem izboljševati ssole mednarodne odnošaje. Glede notranjega napredka smem reči, da mi ta napredek želimo s prav toliko *olje, . or želimo tudi zunanji napredek, na čemer enako delamo z vsemi silami.
Ah ste videli Beograd in sijajne -spe-he, ki smo jih dosegli? Cez D una v in Savo se grade mostovi, zemlja se osu-
ševa in grade se pristanišča. Naša prestolnica, ki je bila nekoč samo siromašna turška vas, leta 1918. pa kup ruševin, je ponovno vstala in predstavlja simbol našega poleta v napredek in simbol energije za delo, ki preveva vse naše prebivalstvo.«
Po kratkem premolku je kralj ganjen vstal in rekel: »Ali bi zabeležili, da jaz nikdar ne pozabim, da se imamo za ono, kar je danes naša domovina, zahvaliti neomajnemu prijateljstvu Francije, ki je bila od prvega dne vojne zvesta zaveznica Srbiji... In zabeležili, da ne bom pozabil hvaležnosti do Francije, katere poglavarji so me tako prisrčno sprejeli, in da g. Poincaréju iskreno želim okrevanja. Zapišite, da sem bil srečen, ko sem mogel na kraju, ki je bila prej turška trdnjava, odkriti spomenik slave vaši republiki, in to odkritje je odjeknilo v vseh naših srcih. Moj mali sin princ Peter je ponosen kakor sem ponosen tudi jaz. da je s sedmimi leti dobil veliki križ Legije časti.«
jugoslovenska vlada in evropska unija
Odgovor naše vlade odboru za proučevanje načrta evropske unije - Evropska unija naj bi se osnovala v okviru Društva narodov
2*ueva, 3. Januarja, r. Jugoslovenska vlada je predložila svoj odgovor pripravljalni komisiji, ki ima nalogo proučiti načrt evropske unije. Pripravljalna komisija se bo sestala 16. januarja v Ženevi pod predsedstvom francoskega zunanjega ministra Brl-anda. Sporočilo jugoslovenske vlade se glasi v glavnem:
Z?. sed,?j nima jugoslovenska vlada nobe--•-:!.'a predloga za dnevni red, pridržuje pa pravico predložiti ga v času zasedanja - '»misije. Zunanji minister kraljevine Jugoslavije le pripominja, da je treba v zvezi s problemi, s katerimi se bo imela baviti pripravljalna komisija za evropsko unijo, posvetiti pozornost delu Društva narodov v poslednjem času. To delo nudi možnost za preiskavanje, v katero smer bi se mogla uravnati prizadevanja Društva narodov pri delu za ustvaritev in organizacijo evropske enije v okviru Društva narodov samega, ne
glede na ostale manifestacije evropskih držav, ki delajo neposredno za medsebojno zbližanje. Tako so na konferenci za izenačenje rečnega prava, ki se je vršila v Ženevi pod pokroviteljstvom Društva narodov m ki je dovedla do zaključitve treb konvencij, sodelovale samo evropske države. Isti slučaj je z drugo mednarodno konferenco za sporazumno gospodarsko akcijo Za prihodnjo pomlad je sklicana razen tega konferenca .za cestni promet. To vse so dokazi, ki jih je jugoslovenska vlada poudarila v prilog svoje teze, da se more evropska unija ustvariti v okviru Društva narodov. Razen tega obstojajo ugodna znamenja, k: zbujajo upanje, da se more polagoma s oro-učevanjem raznih vprašanj evropska unija ustvariti s časom in pravično kompenzacijo medsebojnih interesov ter z vzajemnim popuščanjem kot solidna organizacija miru.
Revolucija v Panami končana
Boj! so trajali samo nekaj ur ter so se končali z zmago revolucionarjev
V Panami j'e zopet popoln mir
Panama, 3. lan. d. Revolucija v mestu Panami je bila izvršena v komaj dveh urah. Revolucionarni dijaki so zasedii policijsko predsedništvo, pregnali policijo z ulic ter začeil oblegati palačo predsednika republike S strojnicami oborožena policija ie si-cei pozneje upornike izgnala iz palače, vendar pa ni mogla obdrž2ti postojank. Uporniki so ujeli predsednika Arosememi, k: se je sprva branih podpisati izjavo o svoiem odstopu. Pozneje je došlo med njirr jn revoluciitmarji do kompromisa, po katerem je predsednik imenoval voditelja re-
volucij onarjev Ariasa za ministrskega predsednika in nato odstopi! Tako je dobil Arias proste roke za osnovanje lastne vlade
Balboa, 3. jan. s. Agence Havas poroča, da je mir v Panami zopet vzpostavljen Po imenovanju obeh voditeljev revolucije Har-modia Ariasa za notranjega ministra in Francoesca Ariasa za zunanjega ministra, je predsednik Arosemena odstopil Harmo-dio Arias je prevzel tudi funkcije predsednika republike.
Carinska pogajanja s ČSR se prično 15. t. m.
Beograd, 3. jan. M Jugoslovenska dele» gacija, ki bo vodila carinska pogajanja s Češkoslovaško, bo odpotovala 15. t. m. v Prago. S češkoslovaške strani zelo forsira* jo^ ta pogajanja ter žele čimprejšnjo za» ključitev nove carinske tar fe. da bi mogli uspešnejše izvojevati carinsko vojno z Ma» džarsko. Za Jugoslavijo se kažejo že sedaj dokaj povolini uspehi. Češkoslovaška kon» zumna zadruga je n. pr. s posredovanjem novosadske Trgovske zbornice te dni naro» čila pri nas za več milijonov agrarnih pri» delkov,
Prinrava za revizijo trgovinskih pogodb 7 Avstrijo in Nemci io
Broffrad. 3. tannarla. A A. Ministrstvo ta trjrovino in indnstrijo M* pollalo gospodarskim oreanizarijam okrožnico. ▼ kateri jih obvešča, da se v kratkem začno pogaianla o reviziji trgovinskih pogodb med našo Kra lievino in Vfmčiio in med našo kralievmo in A vetri io. Ministrstvo *a trgovino in indn strilo želi od gospodarskih organizarii konkretnih predlogov zastran revizije teh trgovinskih pogodb.
Nad 100.000 f*rpTtH)se!nfli na Dunaju
Dunaf. 3. Januarja d. število brezposelnih na Dunaiu. kj so Dre1e"iali nodnoro. je ob koncu decembra narastlo na 000 kar
predstavlja doslei nnivečio številko Pričakovati ie. da bo število brezposelnih v teku januarja še znatno narastlo.
Jugoslovenski odbor Lige za obrambo mirovnih pogodb
Beograd, 3. jan. p. Po zelo uspeli konfe» renči uglednega francoskega publicista An» dreja Cheradama, se je vršila nocoj v ho» telu »Srpski kralj« konferenca, na kateri je bil ustanovljen jugoslovenski odbor lige za obrambo mirovn h pogodb Odbor ima na» logo pobijati revizionistično oropagando. Enake odbore imata že tudi Rumunija m Francija, ustanovljeni p3 bodo tudi na Poljskem in Češkoslovaškem. Predsednik odbora je b vši univ prof Ceda Mihajlo» vič. prvi podpredsednik Danilo Kalafato» vie .divizijsk' general v p., drugi podpred* sednik dr Rinaldo Culič generalni tajnik pa je prof Svetislav Petrovič z visoke pe» dagoške šole.
Demonstracije brezposelnih v Sofiji
Sotfja. 3. jan. AA. D wies dopoldne se ie množica breznoselnih delavcev in siromakov. kakih 1000 oseb. zbrala pred občinsko hišo. zahtevajoč kruha m podmore za božične praznike. Prišlo je do demonstracij. V hišo predsednika občine ie nrišla denutaci-ia. ki ie nredsednfc" nre-dložtta zahteve demonstrantov. Orožništvo je razkropilo množico. češ da so komunistični agrhtmrii.
Nov proces nrn« Koigarskim
razhojMiir^tn
Sofija, 3. januarja AA. 15 januarja se začne sodna razprava oroti tolpi Doče Uzu-nova zaradi umor« sodnika iz sevriiev?ke-ga okrožnega sod*š*s lani rine 23. oktobra. MoHlce bo sodilo sevrijevsko okrožno sodišče.
MARŠAL JOFFRE JE VČERAJ UMRL
Za velikim vojskovodjo žalujejo Francija in vsi zavezniški narodi
— Sožalje kralja Aleksandra
Pariz, 3. januarja r. Davi ob 8.23 je izdihnil veliki francoski vojskovodja maršal Joffre, ki je bil že od četrtka v agoniji. Čeprav je bilo srce do zadnjih trenutkov krepko, je bolnik od včeraj opoldne telesno naglo pešal, dokler ni davi nastopila smrt.
Vest o smrti velikega maršala se je naglo razširila po vsem mestu ter izzvala povsod globoko žalovanje. Pred kliniko, v kateri je izdihnil, so se danes ves dan zbirale velike množice. Pariške ulice so se v nekaj urah odele v črne zastave, listi so objavili žalostno vest v posebnih izdajah. Za velikim vojskovodjo žaluje vsa Francija.
Pariz, 3 januarja s. O smrti maršala Joffra objavlja Agence Havas nastopne podrobnosti;
Davi ob 7. so videli zdravniki, da se približuje smrt in da bo maršal živel le še nekoliko minut. Takoj so bili poklicani člani rodbine, prijatelji pokojnega in nekateri častniki njegovega štaba, ki so bili v ožjih stikih z maršalom. Ob 7-30 so prišli k bolniški postelji soproga maršala, njegov zet, snaha ter več častnikov njegovega štaba. Dunovnik je podelil bolniku odvezo Ob 8.23, ko je zdravnik opazoval bitje žile, duhovnik pa bitje srca, sta oba ugotovila smrt Ob 8.50 je prišel v kliniko ministrski predsednik Steeg ter izrazil maršalovi vdovi sožalje vlade. Danes dopoldne so osebno izrazili sožalje predsednik republike Doumergue. apostolski nuncij Maglione in več drugih odličnih oseb. Truplo so danes popoldne balzamirali ter prepeljali v Ecole Militaire.
Maršal Jottre je umrl. Slavni francoski vojskovodja, stvaritelj »čudeža ob Mami« in s tem zavezniške zmage, ni več med živimi.
Čeprav že pričakovana, bo žalostna vest o maršalovi smrti bolestno odjeknila po vsem svetu. Saj pokojni vojskovodja ni bil več samo Francoz, temveč je po svojih zaslugah v svetovni vojni postal narodni junak vseh onih neštetih milijonov križem sveta, ki so se skupno s Francozi v obupni borbi uprii navalu germanskega imperializma. Zato žalujejo s francoskim narodom ob maršalovi krsti tudi vsi zavezniški narodi.
Joseph Jacques Césaire Joffre se je rodil 12. januarja 1852 v Rives Ahes pod Pireneji. Starši so mu določili vojaško karjero, do katere pa je imel tu-& sam venko veseue. Ni še dovršrl študij, ko se je kot 18-letni podporočnik že boril leta 18/0. v frincoskih vrstah proti nemškemu navalu. Ker je bil izvrsien matematik, so ga po vojni dodelili tehničnim četam. Njegova vojaška karjera je bila nagla in blesteča. V mladih letih je služil mnogo tudi v kolonijah, 1. 1889 pa je postal profesor na vojni akademiiji v Foniainebleau. Že po štirih letih je odšel zopet v kolonije, bil guverner na Madagaskarju in se nato boril kot polkovnik z vstaškimi plemeni v raznih afriških kolonijah, dkoler ni postal 1. 1902. general. Poklican je bil v Pariz, kjer je sest let nacelovai tehničnemu oddelku vojnega ministrstva. L. 1908. je bil imenovan za armijskega komandanta, tri leta pozneje pa za šefa generalnega štaba. Sedaj se je šele mogla razviti njegova energija v zvezi z njegovimi izrednimi sposobnostmi. Dobro je poznal nevarnosti nemškega brutalnega imperializma in se zavedal, da bo ta svoj prvi sunek usmeril ravno na Francijo. Noč in dan je delal in prepričeval politike in državnike o grozeči nevarnosti. Vsako svojo misel in utrip svoje krvi je posvetil svoji živ-Ijenski nalogi, pripraviti Francijo, da bo mogla zdržati germanski naval. Zlasti je posvetil vso pažnjo tehnični izpopolnitvi francoske armade, v prvi vrsti ar-tiljeriji hi izpopolnitvi prevozne in že-nijske službe.
In ko je leta 1914. res prišel od Joff-rea napovedani in pričakovani nemški napad, je bila Francija pripravljena. Prvi nemški sunki so bili sicer tako siloviti in nemški vpad v nevtralno Belgijo tako nepričakovan, da so se zamajale francoske obrambne postojanke in se je že zdelo, da je Nemcem odprta pot prav v Pariz. Teda' je pokazal Joffre. ki je poveljeval francoskim armadam. da niso bile neutemeljene nade. ki jih je stavil nanj ves francoski narod. Ustavil je Nemce ob Mami in jih v večdnevni zgodovinski bitki tako porazil, da so se morali hitro zopet umakniti. Joffre je s tem rešil Pariz, odločil pa najbrž tudi že svetovno vojno. Ako ne bi bilo zmage na Mami. bi nemške armade zasedle Pariz in najbrž preplavile Francijo. Usoda sveta in slika Evrope bi bila danes precej drugačna. To so vsi. ki so se bal? triumfa nemškega imperializma. instinktivno čutili že takrat in v onih težkih drt°h. že polnih obuna. je nr5'a zmaea na Mami res kakor čudež Joffrovo ime je postalo drago milijonom Sirnm svta.
Naslednje leto ie Joffre izvedel silovito eenorabio ofenzivo proti nem«V'm vo^k-am. vendar na se m" ni nosr^S'lo razbiti nemške fronte. Ko je ostala
brezuspešna tudi skoro trimesečna bitka ob Sommi je Joffre v dobrem poznavanju narodnega razpoloženja, ki je postajalo že malodušno, prepustil vrhovno poveljstvo nad francoskimi armadami generalu Nivelleu, sam pa postal predsedirk zavezniškega vojnega sveta. Ob enem je prejel najvišjo francosko vojno čast: postal je maršal, prvi maršal tretje republike.
Tudi na svojem novem mestu je maršal Joffre storil Franciji in vsem zaveznikom neprecenljive usluge. Pomladi 1917 je odpotoval v Zedtnjene države in v precejšnji meri njegova zasluga je, da je silna moč te gigantske države aktivno posegla v svetovno vojno in jo s tem definitivno odločila v korist zaveznikov. V sličnih važnih vojaško-diplomatskih misijah je potoval maršal v zadnjih letih vojne še v več drugih držav.
Po sklepu miru se je maršal Joffre umaknil v privatno življenje in je živel skromno in precej samotarsko. Veliki človek je odklanjal vse zunanje časti, tesno pa se je oklenil svoje rodbine. Bil je zdrav in čil vse do letos, pravi vojak tudi v jeseni svojega življenja. Poleti pa so mu začele moči pešati in od septembra dalje je bil skoro neprestano navezan na posteljo. Pred par dnevi so ga operirali, vendar pa znanost in trud najboljših zdravnikov nista mogla ustaviti pota usode. Davi je veliki maršal izdihnil za vedno.
Z maršalom Joffrom bo legel v grob zadnji od velike trojice Joffre, Foch in Clemenceau. ki so postali pravi francoski narodni heroji m bodo kot glavni stebri velike zmage živeli trajno v srcih hvaležnih francoskih generacij. Ostali pa bodo tudi v hvaležnem spominu vsem onim narodom, ki jih je zavezniška zmaga rešila žalostne usode, da utonejo v pangermanskem morju.
Jugosloveni pa smo še posebej dolžni. da odkažemo pokojnemu maršalu častno mesto v svoji zgodovini. Kot vrhovni poveljnik francoske vojske je Joffre v tragičnih letih 1915 in 1916 storil vse, da podpre Srbijo in njeno muče-niško vojsko. Neprestano si je prizadeval. da ojači zavezniško solunsko fronto, in njegova zasluga je. da ta fronta ni bila ukinjena, ko so Angleži zahtevali koncentracijo vseh zavezniških sil na francoskem bojišču. Politično in vojaško je imela Srbija in so imeli ž njo vsi Jugosloveni v maršalu vedno iskrenega prijatelja in požrtvovalnega podpornika. Na zunaj mu je naš narod pokazal svoio hvaležnost in ljubezen, ko je leta 1921 izpolnil svoio že med vojno dano besedo in posetil mlado Jugoslavijo.
Sedaj ob nieenvi krsti se mu vnovič hvaležno in snoštljivo klaniamo. Skuo-no z milijoni francosk^ora m drugih; zavezniških narodov mu kličemo:
Slava In hvala velikemu možu!
Priprave za pogreb
Pariz, 3. januarja. Danes popoldne je bilo truplo velikega voiskovodie balzami rano in bo preneseno v vojaško šolo, kjer bo ležalo v nedeljo in ponedeljek. V torek bo maršalovo truplo prepeljano pod Slavolokom zmage v katedralo Notre Dame. od koder se bo v sredo vršil svečan pogreb. Na svojo , rečno željo maršal ne bo nnkonan v 'n- \ validskem domu. kier počivain sknro vsi francoski maršali, temveč na svojem posestvu v Louvianu.
Pariz, 3 januarja, s. Pokojni maršal Joffre bo pokopan z največjimi častmi,
ki jih premore Francija. Takoj po smrti maršala se je sestal ministrski svet, ki je sklenil, da se bodo pogrebne svečanosti vršile v sredo od 7. do 9. zjutraj. Pogreb bo na državne stroške. Zemeljski ostanki maršala bodo v ponedeljek in torek razstavljeni v mrtvašnici Ecole Militaire. Med prevozom trupla v cerkev Notre Dame bo svečana služba božja. Pogreb in sprevod se bo ustavil pri grobu Neznanega vojaka, kjer bodo truplo maršala za nekaj minut položili na oder. Pred Invalidskim domom se bo vršila velika parada pariške posadke in bivših bojevnikov. Kot edini govornik bo v imenu vlade in francoske akademije, čije član je bil pokojni. govoril vojni minister Barthu.
Sožalje kralja Aleksandra
Beograd, 3. januarja, p. Iz Pariza javljajo. da je naš tamošnji poslanik dr. Spalajkovič danes posetil rodbino pokojnega maršala Joffra ter izrazil ▼ imenu Nj. Vel. kralja sožalie.
Žalovanje na češkem
Praga, 3. januarja, h. V znak žalosti zaradi smrti maršala Joffra so vsa vojaška poslopja razobesila črne zastave. Ministrstvo za narodno obrambo je za vso vojsko odredilo splošno žalovanje. Francoskemu vojnemu ministru je poslalo sožaljno brzojavko. Na pogreb maršala bo odšla v Pariz češkoslovaška vojaška deputacija. ki bo v 'menu češkoslovaške vojske položila na krsto maršala venec z napisom »Velikemu maršailu Francije. Češkoslovaška voiska.<
Nemci o pokojnem marsala
Berlin, 3. januarja. AA. Nemško časo» p;sje naglasa pogum in potrpežljivost po« kojnega maršala Joffra Nacionalistični list »Nachtausgabe« poudarja, da je umrli maršal znal dobro izrabiti pogreške načel» nika nemškega glavnega št ba generala von Moltkeja. »Deutsche Allgemeine Zei* tung« pravi, da ie bil maršal Joffre naj« večji izmed nemških sovražnikov, ki je rešil zaveznike iz težkega po ožaja. v ka» terem so se mhaialà v začetku svetovne vojne. Liùt naglasa, da maršal Joffre ni bil vojaški genij, temveč da je dosegel svoj uspeh z ljubeznijo do svoje domovine in z modrostjo in previdnostjo, s katero je vodil zavezniške armade.
Odgovor kralja Aleksandra prezidentu Masaryku
Praga, 3. jan. h. Kralj Aleksander se j« predsedniku Masarvku za njegove čest tke ob novem letu zahvalil z naslednjo brzo» javko:
»Zahvaljujem se Vaši ekscelenci rz vse» ga srca za čestitke in vračam želje za do« brobit prijateljske in zvezne države Češko« slovaške. 2el'm vse dobro odličnemu pre» zidentu. — Aleksander.«
Tudi hercegovski seljaki se fifibliejo
Zagreb, 3. jan. n. Med hercegovskim« se» ljaki se širi močan pokret za to. da bi se tt dni. najbolje 6. januarja, vršilo veliko zborovanje seljakov v Mostaru. Na ta shod je bil povabljen tudi minister Nikola Preka, ki pa je sporočil, da zarad' nujnih državnih noslov ne more priti, da pa se bo odzval v*hilu najbrž kakšen drug dan tega meseca. Tako se bo vršil skoro gotovo ta mesec še drugi seliaški zbor v Hercegovini, na katerem bo govoril tudi minkter N ko» la Preka.
Nanredovarjp
Beograd. 3. januarja AA Z ukazom NJ. Vel. kraHa je postavile" za svetlika h'«ri-enskega zavoda v Ljubljani v 1/6 dr. Ivo Pire, dosedaj v 1/7.
Venizelos na Dunaju
Izmenjave ratifikacij prijateljske pogodbe med Avstrijo in Grčijo — Grčija bo sklenila tudi s Poljsko prijateljsko in razsodiščno pogodbo — Z Dunaja odpotuje Venizelos v Rim
Dornt 3. fea. t Danes ob M.25 dopoldne le Prispel semkaj grški ministrski predsednik Vemzek* v »preroštvu svode soproge in višjih funkcionarjev. Na kolodvoru so pozdraviti ministrskega predsednika, ki je prišel iz Varšave, podkancelar in minister za zunanje zadeve dr. Schober, generalni tajnik v zunanjem ministrstvu Peter, kabinetni ravnate^ dr. Löwenthal, avstrijski poslanik v Atenah dr. Günther in druge osebnosti Prisotni so biß člam grškega poslaništva, predsednik grškega parlamenta Ala-vane« in grški senator Voyacides ter de-putactja dunajske grške kolonije. Opoldne je ministrski predsednik Venizelos v spremstvu grškega poslanika Sactourisa posetil zveznega kancelarja dr. Enderja in podkan-celarja dr. Schobra. Ob tej priliki so bile izmenjane ratdikacijske listine o prijateljski in razsodiščni pogodbi, ka je bila sklenjena 26 junija lani Nato se je vršila politična izmenjava misM, pn katen se je z zadovoljstvom ugotovHo, da so vsa vprašanja med Avstrijo in Grčijo, ki so nastala iz likvida-dt vojne, bila medtem urejena.
Varšava. 3 Jan. d. O posetu grškesa ministrskega predsedniki Vemizelosa, je bil ftedan uradna komunike, ki pravi, da je bil «gotovljen v razgovorih med njim in poljskim zunanjim ministrom Zaleskim obstoj
povsem prisrčnih odnošajev ter popotno soglasje v raznih vprašanjih mednarodne politike. Na obeh straneh je prevladovalo na-
ziranje potrebe zakl'jucitve razsodiščn« in prijateljske pogodbe.
Dunaj 3. j an. M. Orffld mkiHtrskj predsednik Venizelos, ki se je mudil zadnje dni t Varšavi ostane na Dunaju dva dni. Dunajski listi ga pozdravljajo z obširnimi članki, v katerih naglašajo, da Venizelos m samo največji državnik Grčije, marveč sploh eden največjih državnikov sedanjosti. Njegov poset bo še bolj ojačil simpatije Avstrijo do Grčije Z Dunaja odpotuje Venizelos naravnost v Rim, kamor bo prispel v toreK zjutraj. Še istega dne dopoldne se bo sestaJ z Mussolini]em, nato pa bo imel konierenco z zunanjim ministrom Grandi-jem. Rim je zadnja postaja takratne turneje grškega državnika po Evropi in se bo iz Rana vrnil direktno v Atene. Rimski fisti naglašajo, da je sedanji poset Venizelo-sa že tretji v zadnjih dveh letih. Ob prvem posetu !. 1928. je bila podpisan» prijateljska pogodba med Italijo in Grčijo. Novo imenovani grški poslainik v Rimu bo še pred prihodom Venizelosa izročil svoja akreditiv na pisma, da bo mogel o prihodu Venizelosa že oficijelmo nastopiti
Gospodarsko sodelovanje Francije
in Anglije
Pogajanja o francoskem posojilu angleški industriji — Velik pomen gospodarskega zbližanja za evropsko politiko
glašajo, da je na zadnji seji razorožftvene
komisiije angleški delegat nenadoma sprejel francosko tezo in da ni izključeno, da je bü ta čin angleškega kandidata posledica gospodarskega sporazuma med AngJ<jjo in Francijo. Že francoski listi so pred kratkim pisali o možnostih angleško-francoske finančne antante ter poudari'fö, da je Francija pripravljena sodelovati za gospodarsko obnovo Evrope. Listi naglašajo, da obstoja upanje, da bo sodelovala pri tej akciji tudi Nemčija in da se bo to sodelovanje tidej-stvilo tiidd v Ženevi
1 Januarja AA V političnih krogih »o izzvale veliko zanimanje trdovra<tne vesti, da se vrše med francoskimi in angleškimi strokovnjaki pogajanja za veliko francosko posojilo angleški industriji. Posojilo bi dala francoska banka z garancijo angleške banke. Poiitičm krogi naglašajo, da bi pomenjak) to posojilo francosko-angleško gospodarsko zbHžanje, ki bi bilo ogromne-Sa pomena za svetovni in gospodarski položaj, ker bi gospodarsko sodelovanje Anglije in Francije tudi politično izpremenilo sedanje stanje v Evropi. Politični krogi na-
Pred zaključkom indijske konference
Pogajanja o indijski ustavi se ugodno razvijajo ter so rodila že zadovoljive rezultate — Pregled dosedanjega dela konference
Velika stavka radarjev v Nemci j
Stavka rudarjev v Porurju je ponekod zaradi komunistične agitacije zavzela resne oblike - Tudi med kovinarji se pojavlja mezdno gibanje
London, 3. januarja AA. Snoči je !n-dijaka konferenca dosegla važne uspehe. Delo Jo t «adnjlh dneh tako napredovalo, da je opravičeno upanje v skorajšnji Ugo-dea iakJtfu6ek posvetov am j. Več delegatov odpotuje r Indijo že ob koncu januarja.
Današnji »Times* je objavil uvodnik, v katerem podaja pregled dela, ki ga je konferenca dovršila. List nastopa posebno proti o®tal, ki ao menidi, da se je indijska konferenca ponesrečila, češ da so delegati konference zadovoljni z njenim potekom in da je izvršeno ogromno delo. še nobena konferenca v sgodovini al bila postavljena pred tako velike probleme kakor indijska konferenca, čeprav je bilo poročilo indijske ustavne komisije kot osnova za razprav« indijske konference že pripravljeno, Je treba poudariti, da je konferenca v komaj poldrugem mesecu rešila veliko ustavnih vprašanj. Vprašanje Birme je praktično rešeno in tudi zapleteni problem pokrajin na severo-zapadni meji je rešil pododbor i minimalnimi prklržki. Redigira-oo Je tudi poročilo o bodoči volilni pravici ki pokrajinskih ustavah.
>Times« me<nd nadalje, da so netile spor ■»d Hindi ter muslimani indijske stranke
Poljsko-ruska pogajanja
Bukarešta, 3. januarja, g. Kakor doznava »Lupta«, je sovjetska Rusija predlagala poljski vladi sklep pogodbe o nenapadanju. Po tej pogodbi bi se obe državi obvezali, da preko Litvinovega pakta ne bosta so* delovali pri nobeni zvezi, ki bi bila na* perjena proti eni obeh držav. Nadalje bi »i obe državi za-gotovili medsebojno nev< tralnost. Baje je Poljska izjavila, da je pri? pravljena pričeti pogajanja pod pogojem, da bi sodelovale pri tem paktu vse drža« ▼e. ki so udeležene pri Litvinovem paktu, torej tudi Rumunija. Odgovor glede na ta pogoj Se ni prispel iz Moskve.
Obnova nriiateliske pogodbe med Polisko in Rumunijo
Bukarešta, 3. januarja, g. Kakor «e g o« •rori v političnih krofih, se bo v kratkem vršil sesHtiek med Mirotiescu in Zaleskim. Ta sestanek zasleduje cilj, da bi se obno* ▼ila prijateljska pogodba, ki poteče 31. marca. Pogajanja za obnovo te zveze »o se »ršila že dalie časa. vendar pa se je sklep pogodbe pridržal navedenima ministroma.
Romunski prestolonaslednik obolel
Bak&reftta, S. januarja a. Kakor domava »Lupta«, Je včerajšnje potovanje bivše kraljice Helene v Sinajo v zvezi z boleznijo prestolonaslednika Mihajla, ki pa ni resnega značaja. Mrzlica, ki je nastopila zaradi prehlajenja. je že popustila. Zdravniki upajo, da bo prestolonaslednik v nekoliko dneh popolnoma ozdravel.
Upor t romunski jetnlšnfci
Bukarešta, S. Januarja s. V državni jet-nlSnlcl v Doftanu Je 46 komunističnih jetnikov skušalo zanetiti upor. Najprej je uspelo dvema, da sta odprla vrata svojih eelic, nakar sta odprla vrata celic ostalih komunističnih jetnikov. Vsi Jetniki so se oborožili s poleni ter so napadli paznike, od katerih so nekatere ranili. Upor je bil ndušen šele, ko je vojaški oddelek oddal salvo v zrak. Ko so komuniste zopet zaprli v celice, so pričeli jetniki stavkati z gladom
same in da je zasluga velikodušnega dr* žavništva, da se je ta spor ublažil. Nato nadaljuje: »Ne smemo nikoli pozabiti, da ni bi.la naloga konference napraviti podroben ustavni načrt, temveč le očrtati glavne obrise, preden bo predložen parlamentu.« Vprašanje zveznega ustroja osrednje eksekutive in njene odgovornosti napram osrednji skupščini so zadeve, ki bodo potrebovale večdnevnih razprav v pododborih. Te težkoče sicer še niso odstranjene, njihova rešitev pa je zelo olajšana z idejo vsemdiijske zveze in možnostjo stalne ustave. Potek debate na indijski konferenci je pokazal, da soglašajo vsi krogi konference z mnenjem o potrebi močne vlade.
»Times« pravi nadalje, da obstoja vsa teorija ind.ijs.ke konference v tem, da predstavlja sestanek enakopravnih delavcev, ter naglaša, da je postavila konferenca svoje člane na realna tla. Volja za skupno deio se je ajaeila in zato je na konferenci mnogo manj nezaupanja, kakor se je pričakovalo.
List zaključke, da se lahko Indijska konferenca s pravico ponaša, da ni izgubljala Casa in da se je lotila vseh zapletenih vprašana.
Protiitalijanske demonstracije na Korziki
Milan, 3. jan. M. Tukajšnji listi poroča» jo, da je prišlo na novega leta dan na Kor»
zLki do velikih protifašističnih demonstra» c'j. Vršilo se je povodom kongresa bivših bojevnikov veliko zborovanje, na katerem je sam guverner nastopil proti Italiji, na» glašajoč. da politike črnih srajc ni mogoče več prenašati, ker gre že vsemu svetu na živce. Temu je treba napraviti konec. Tudi drugi govorn ki so protestirali proti itali» janski ekspanziji na Korziki in se zavzemali za odločen odpor.
Burov v demisiii?
Sofija. 3. jan. M. V parlamentarnih kro»
ih s« uporno širijo vesti o skorajšnji ostav»
i zunanjega ministra Atanasova Burova. Zatrjuje se. da je nastal med njim, mini« strskim predsednikom Ljapčevom in fi» nančnim ministrom Molovom hud soor, za» radi česar Burov že 10 dni ne prihaja k se» jam parlamenta, oasi je na dnevnem redu proračunska razprava. Spor je nastal zaradi nabave luksuznega avtomobila, ki bi stal nad pol milijona. Burov je nabavi] ta avto» mob:l v odsotnosti finančnega ministra ki pa '-sedaj noče n;česar slišati o plačilu. Mi« sli pa se. da bo Burov ostal še taVo dolgo v vladi, da bo prišlo do splošne rekonstruk» cije v najkrajšem času.
Spopadi med Birmane! In Kitajci
Rangoon. S. Januarja AA Snoči so Izbruhnili v zana dnem delu me<?ta med Birmane! in Kit.aici krvavi poboii. PoPciia le morala večkrat streljati. Ubitih je bilo 12 oseb ln 20 ranjenih.
Amnestija portinr*Wrfh političnih beguncev
Lizbona, 3. januarja AA. Ministrski svet je dovolil raznim političnim beguncem, da se vrnejo na Portugalsko
DemisJja predseHtifVa Otisfetn^p
Guatemala, 3. januarja A A. Predsednik republike je demision'ral. Na niegovo meje bil imenovan Jose Reyn and rada.
Berlin, 3. januarja, d. Stavkarsko giba» nje v Porurju zbuja resne skrbi. Kakor je bilo že poročano, so pokret«za stavko za*
počeli komunistični agitatorji. Po včeraj» šnjih vesteh se jim ni posrečilo pridobiti nad 10 odst. delavcev za ustavitev dela. Razen tega tudi strokovne organizacije sva« re delavstvo pred komunističnimi agita» torji in je zato resno eam# vprašanje, ali se bo mogla preprečiti legalna ustavitev de» la. Industrijci. ki so znižali cene premo» ga, hočejo znižati sedaj za 12 odst. rudir» ske mezde, dočim so strokovne organizzaci» je pripravljene pristati samo na 4 odst. znižanje. V industrijskih krogih namiga« vajo, da bi morebiti pristali tudi na 8 odst. znižanje mezd, če b' ga določilo razsodišče. Zdi pa se, da tudi to ne bo izvedljivo in zato se pričakuje posredovanje vlade, da se ohrani red. Za delavstvo je položaj v toliko s'abli, ker je v sklad;ščih še 7.5 mi» lijona ton premoga, kar zadostuje za pre» skrbo Nemčije za več tednov. Razen tega je med delavstvom tudi mnogo neorgani» ziranih, ki ne prejemajo od strokovnih or» ganizaci j nobenih podpor. Preprečen je ve« like stavke rudarjev, ki bi bila spričo 4 milijonov brezposelnih v Nemčiji posebno občutna, je seveda tudi vePkegi politične» ga pomena. Kakor znano, podpira Brünin» govo vlado, ki ima težke boie s posamez» nimi 6trankinr", celotna nemška industrija, v kateri zavzema prvo vrsto premogovna industrija. Zato nameravajo poravnalna pogajanja prenesti iz Essena v Berlin h» čuje se tudi, da bo kot razsodnik zonet na» stopil bivši državni minister za delo dok« tor Brauns. Prihodnji dnevi se pričakujejo z veliko napetostjo, ker morajo prinesti jasnost, aH se bo mogla odvrniti velika nevarnost splošne stavke v premogovnikih."
Zastopniki delavcev in podjetniki oo včeraj sporočili razsodišču, da so priprav« Ijeni pričeti v sredo 7. t m. nova poga»
jan ja.
Berlin, S. Jan. d. Komunistični stavkar-ski odbor v Porurju je včeraj izdal proglas, v katerem poziva delavstvo, naj dela z vsemi silami za ustavitev dela v vseh obratih. Proglas zahteva, naj se ustavi tudi delo v plinarnah, elektrarnah in vodarnah ter za-stražijo strankarska tanjištva, strokovni domovi in policijske vojašnice z brezposelnimi. Včeraj popoldne je tudi že došlo do prvih spopadov med delavci in policijo. Tako se je v Hambornu pred rudnikom Thys-sena zbrala velika množica ljudi, med njimi tudi ženske in otroci, ki je zavzela proti policiji sovražno stališče. Policija se je poslu-žila gumijevk ter demonstrante razgnala. Po nekaterih poznejših vesteh, se stavkar-
Snežni viharji v Rumuniji
Bukarešta, S. januarja, s. Dočim je temperatura v Bukarešti poskočila na 10 stopinj, divjajo v Moldavi in v Bukovini močni snežni viharji. Več osebnih in tovornih vlakov je zaradi snega obtičalo na progah. Promet je na več progah prekinjen, v Bes-arabiji pa zaradi megle zelo otežkočen. V Galacu so snodi občutili štiri potresne sunke. V Constanzi so včeraj ujeli klice SOS dveh parnikov. Rešilni parnik >King Lear«, čigar poveljnik je Belorus, ki je svoj čas pripadal Vranglovi vojski, je takoj odplul, da bi pomagal norveškemu parniku »Expe-ro<, ki je nasedel na pečino. Ker so ugotovili, da se nahaja »Expero« v ruskih vodah, se je »King Lear« vrnil, da bi izmenjal poveljnika. Medtem se je »Expero« najbrž potopil.
Pogreb prof. dr. Syllabe
Praga, 3. januarja d. Danes popoldne se je vršil pogreb prof. dr Syllabe. Za jugo-slovenske medicinske organizacije je govoril dr. Popovič.
Ludendorff proti krščanstvu
Berlin, 3. ianuarja. d. General Ludendorff je poslal iSaarbriicker - Landeszeitung«, v kateri je znani teolog Fassbender za božič pisal o njegovem stališču proti krščanstvu, pismo, v katerem pravi med drugim, da priporoča filozofsko - teološke spise svoje žene dr. med. Kemnitz, ki prinašajo največje, kar se je pisalo po Kantu in Sehoppenhauerju. Pravi, da mu ni treba zato poudarjati, da stoji v nemškem spoznavanju Boga na stališču svoje žene in da smatra krščanstvo za nezdružljivo z nemškim značajem.
Johnsonova na poletu na Kitajsko
Berlin, 3. januarja AA. Angleški letalki Amy Johnson, ki je prispela danes na letališče Tempelhof, so pripravili prisrčen sprejem. Letalka je letela iz Kölna v Berlin v silnih snežnih viharjih in v velikem mrazu. V Londonu so zelo v skrbeh za usodo pogumne letalke, ker menijo da ne bo mogla premagati pri svojem poletu grozot sibirske zime. V Berlinu bodo skušali pregovoriti letalko, naj opusti svoj vratolomni polet.
Letalska zveza med Londonom in Taganjiko
London, 3. januarja AA. Imperialna zra-koplovna družba javlja, da bodo otvorili v torek 5. marca reden zračni promet med Kairom in Tanganjiko. Potovanje iz Londona do Tanganjike bo trajalo z letalom 9 dni namesto dosedanjih 24 dni.
Železniška nesreča v Angliji
London, 3. januarja g. Opoldanski eks-presni vlak, ki vozi iz Edinburga v Lon-do je pri postaji Carlisle skočil s tira. Lokomotiva in več vagonov Je padlo po železniškem nasipu, štiri osebe so bile ubite, 12 pa je ranjenih.
Pridelovanje ječmena za pivovarne
Beograd, 3. januarja A-A. Tekom tega meseca se bo vršila v ministrstvu za kmetijstvo konferenca, na kateri bodo pretresali vprašanje setve ječmena v naši državi za potrebe pivovarn. Ministrstvo za kmetijstvo dela na to, da bi se vsem potrebam po Ječmenu moglo zadostiti na domačem trgu. Ministrstvo je dostavilo strokovnjakom potrebni elaborat kakor tudi dnevni red konference z vsemi vprašanji, ki so s tem v zvezi. Razlog akcije leži v dejstvu, da se ječmen za pivovarne uvaža iz inozemstva, imamo pa v naši države vse pogoje za domačo produkcija
sko gibanje Krt ta sta stopili v stavko že
dve tretjini vsega delavstva.
Essen, 3. Jan. d. Položaj »e Jo v Dueru,
Gladbecku, Hammu in Reckllnghausnu v včerajšnjih popoldanskih urah poslabšal, ker so vhode v rove oblegale velike množice brezposelnih, žensk in drugih, ki so ovirale rudarjem oditi na delo. Ponekod so si morali rudarji priboriti s silo dostop v rove, drugod pa so morali delavoljni oditi domov. V nekaterih krajih so skušali brezposelni delavci napasti rudniške naprave, vendar pa se je policiji posrečilo razgnati množico, kljub temu poročajo o posameznih sabotaž-nih činih.
Remscheid, 3. jan. d. Komunistična opozicija v nemški zvezi kovinarjev v Rem-soheidu je včeraj proglasila stavko v znak protesta proti zadnjemu sklepu razsodišča, ki odreja znižanje mezd za 6%. V teku dneva je bilo delo ustavljeno že v več tovarnah. Včeraj so stavkujoči priredili skupno z brezposelnimi tudi velike demonstracije, pri katerih je došlo do manjših spopadov s policijo. Stavkujoči so osnovali posebne odbore, ki naj s silo dosežejo, da se ui-tavi v vseh tovarnah v Remscheidu delo. Za sedaj Se ni gotovo, ali bo vseh 23.000 kovinarjev v Remscheidu v resnici stopilo v stavko.
Berlin, 3. januarja. AA. V mrakom ozemlju postaja položaj čedalje bolj rosen. Med policijo in stavkujočimi je prišlo do krvavih spopadov, v katerih je bilo ubitih in ranjenih več oseb. Stavka se vedno bolj Siri, tako, da je zaenkrat sporazum med delodajalci in delojemalci nemogoč. Kljub težavnemu položaju obvladajo oblasti situacijo.
Nevarnost stavke r Poljsld Slezfp
Katovice, 3. januarja d. Zveza rudarskih podjetnikov v Poljski fileziji Je odpovedala delavskim organizacijam dosedanjo mezdno pogodbo, nakar so delavske organizacije sklenile pozvati industrijce. naj v najkrajšem času prično pogajanja za določitev novih mezd. Ker so bile dosedanje mezde odpovedane že z 31. decembrom, pričakujejo, da bodo izbruhnili v šlezljakih rudnikih veliki mezdni spori. Zveza rudarjev Je sklenila, da se z vsemi silami upre znižanju mezd in da proglasi t slučaju potrebe tudi stavko.
Stavka t AngflJI
Melbourne, 3. januarja AA. T Broken-hillu so delavci odklonili pogoje rudniških družb ter stopili v stavko.
Cardiff, 3. januarja AA. Rudarji wo kon-čnoveljavno odklonili ponudbe lastnikov premogovnikov za sporazurn. Konferenca je bila zato prekinjena.
Eksplozija v zagrebški banski palači
Zagreb, 3. jan. AA. Danes ob 14. se je v pritličnem hodniku banske palače v Za« grebu pripetila eksplozija, ki je poškodo» vala nekaj vrat in razbila več oken. Razen te gmotne škode ni bilo žrtev. Ker je bil danes v banski upravi sprejemni dan za občinstvo, sodijo, da je razstrelivo v obliki majhnega zavojčka prinesla naka oseba na hodnik m ga tam pustila.
Sladkorna tvornica v Vel. Bečkereku pogorela
ubotica, 3. jan. fi. V sladkorni tovarni Falasal v Vel. Bečkereku, na obali Begeja, jc izbruhnil sinoči požar, ki je tekom noči popolnoma porušil vse tovarniške kom» plekse. Zgorel je tudi ves inventar ne iz« vzemš: stroj j v. Skoda, ki je ogromra. za enkrat še ni ocenjena. Pol cija raziskuje, kje bil vzrok tega požara.
Smola Beograjčanov z Al jehinom
Beograd, 3. jan. d. Beograjski šahisti so imeli s sprejemom svetovnega šahovskega mojstra dr. Alo eh in a nepričakovano smolo. Prvotno je bil prihod naipovedan za sinoči ob 7. zvečer. V pristanišču se je zbrala velika množica občinstva, zlasti Rusov, ki so zaman ča-kali, da pozdravijo svojega slavnega rodaka. Šele pozneje se je izvedelo. da je dr. Aiiehin zamudil zvezo. Prihod je biti napovedan za danes dopoldne ob 10. V pristanišču se je zopet zbrala velika množica, a slavnega šahista ni bilo od nikoder Dr. Aliehhi se je namreč že ponoči pripeljal v Beograd in je v času, ko so ga čakali in se pripravljal« na pozdravne govore. mirno spad v svojem hotdu. Ta nenapovedana izprememba seveda ne bo prizadela ostalega programa im dr. Aljehin bo jutri zvečer igral simwlitanko s 30. najboljšimi beograjskimi šahreti.
Obveznost kontrolno-merskfii aparatov za pivovarne
Beograd, 3. januarja AA. Finančni minister je sporočil Zvezi pivovarnarjev, da morajo vse pivovarne postaviti in nabaviti kontrolne merske aparate. Finančno ministrstvo opozarja, da ne dobi nobena pivovarna dovoljenja za proizvajanje, če ne namesti teh aparatov do 1 septembra L 1.
Objavljeni zakoni hi pravnilikl
Beograd, 3. januarja p. »Službene Novi-ne« objavljajo v današnji številki več zakonov in pravilnikov, ki so izšli v zadnui dobi. Med drugimi je objavljen pravilnik o vršenju vojne kontrole kot računske oblasti za vois'ko m mornarico: nadalje je objavljen zakon o ratifikaciji konvencij, ki se nanašalo na regulacijo raznih srbskih predvojnih posodil.
Slava Matice vojnih sirot
Beograd. 3. januarja AA Pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vis prestolonaslednika Petra proslavi Osrednja matica vojnih sirot jutri 4. t. m svojo slavo v društvenem domu v Beogradu. Danes dopoldne je priredila uprava Matice v Vaznesenski cerkvi svečano spominsko slavo vsem svojim, v vojni padlim članom.
Sprememba zakona o samoupravnih cestah
Beograd, 3. jan. AA. Nj. Vd. kralj jo podpisal m proglasil zakoa • tzprcnicmòaii in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah z izpremembami in dopolnitvami * dne 5. septembra 1929 in 30. maja 1930. No» ve izpremembe določajo med drugim:
Glavno pravico trase z« izvršitev novih popravil obstoječih cest in elementov za izdelavo načrtov odobrava za banov moke ceste prvega reda minister za gradnje, za banovinske ceste drugega reda in za občin» ske ceste pa ban.
Obvezanci, ki w pomni na ddo h > ^ hovi namestniki niso podvrženi rakom» • zavarovanju delavcev
To delo lahko obvezanci osebno odoravi» jo, plačajo, ali pa dajo v delo Doachne-mu namestniku v zmislu ČL 35 tega tak ona. Osebno delo je dovoljeno osebam do 60 leta, nadomeščanje ->a osebam ste hiše ■ o ' 'zpolnjenega 16. leta dalje.
Japonski princ v Beogradu
Beograd, 3. januarja p. Dane« dopoMi» ob 10.30 jc prispel v Beograd iz Trsta japonski pricc Takama-stu s svojo »oprogo princeso Kikuko. Sc remija j« ta osobm tajnik, nadafcje šef japonskega protokoiia xa-nanjega ministrstva Jama^arta, »dautanta Mijuno in Ivataži. Goste j« spremljal o<£ Trsta dalje tudi japonski posten* m našem dvora Fužna. Ostalo «preamtv« Japonskega princ» tvon 12 oseb, med »fimi več oficirjev in zdravwikov. Gostom je bft v Beogradu prireicsn cer emoni jekli sprejem. V «nenu kraljevskega para sta pozdravila na kolodvoru knez Pavte is kneftafa. Olga, navzoči pa »o brh nadalje min»ter dvora JeftRČ, prometni mimster Radivojevli dvorna dasma Lozaničeva, šef protokola s«-nanjega ministrstva in adiutart Vet kraljice podpolkovnik Potačnik. Qc*t?« m m nato takoj odipeHaf! v botei »Srpski tarai}«,, kjer so zanje rezervrraoi »p* ram art. Zvo-čer je bij na dvoru prirejen aa čast Japonskim gostom svečan bandet V Beograd« ostanejo dva dni. nato p a nadaljuje?© potovanje po evropskih državah.
Iz železniške službe
Beograd, 1 Jna. p. Z ©«floto* jrometo©-
ga ministra so premeščeni prt žejczatšfc! (L-rekciji v Ljubljani za uradnika »tr«}neg» oddelka Karlo ŠirceS, dosedaj ursdm* siplo&iega oddeJka; za. šefa po«taje &t Jan* na Dolenjskem Pran Bajt, dosedaj postaje-načelnik Straia-Topiice; h kureči v Mart-boru je premeščen Alojzij SmoL, dosedaj pri izpostavi na Pragerskem; k tapostavt v Rogatcu Ivan Sulgaj, dosodai v Veiietil«! upokojena sta pri železniški dlrekcHS v Ljubljani Jurij Drofenik hn Jakob Bačnft. — V višjo skupmo >e napredoval dr. Jo»« Tavčar.
Bogata dedsema Dubrovnika
Dubrovnik, 3. jan. «. Irrr4?t«ll zapuščine Ivana Račlča, lastnik.» parofcrod» nega 'ruštva, dr Mišc Kolin, direktor Ju» goslovenskega Llovda, j« »poročil dubrov» niški obč nski unravi, da je zaključen pro» ces o zapuščini Ive Račida t Trstu ter da se 1 O skoro pričelo x tzvajanjenn -^poroèniii od edb. Občinski upravi ▼ Dubrovniku j« sporočeno, da je namenjenih 100.000 D%» iz te zapuščine za regulacijo načrt« Dn»» brovnika, 24 milijonov dinarjer p« za ditev trgovske pomorske akademije ▼ Dir brovniku.
Uspeh }«go«!ovenske tiirtsflčne razstave v Düsseldorf!!
Düsseldorf. 3. jauuarj». AA. DruMvn MJV
tag, ki propagira zimski sport in »tsln® prireja razstave, je med drueim povabilo iud£ našo državo k sodelovanju. S podporo našega konzula v Diisseldorfu je naša odele!-ba na tej razstavi tudi v resnici dosegi« lep in časten uspeh. Zlasti so napravil« dober in lep vtis fotografije, ki jih je p*wlak> društvo Putnik. Že sedaj se opaža veiiko manje v Nemčiji za prirodne lepote aaim država.
Nesreča prt novi stmrbÌ
Snoči je padel z neke nov« stavb© v Pm» Jakovi ulici delavec Jan-* B&àtolc, pristojen v Ljubljano. Sprva »e je domnevni^
da se je nevarno poškodoval, vendar t» J© izkazalo, ko ga je reševalna postaja prepeljala v bolnico, da so poškodb« lažjega značaja. V bolnici so ga zdravniki obvezali, nakar je bil poslan domov in a© b© zdravil v domači oskrbi.
Hmelj
2aiee, 3. Januarja, h. (Tedensko poročrtaj
V preteklem tednu je bil pro«net nekoliko
živahnejši. Povpraševanje je naraslo zlasti na sporočilo hmeljskega sindikata, da bo sindikat s pomočjo vlade nakupil ▼»« zaloge, ki jih kmetje niso prodali. Pri nakup« na deželi so sodelovali na eni strani sindikat, na drugi strani pa domači in tudi tuji komisijonarji. Zahtevale so se precej prima in srednje kvalitete. Cene so bite 250 do 430 Kč. Končna tendenca in cene so bilo čvrste. Do 2. januarja je javni markacijski urad v Zateu registriral 123.800 met atotov. Od začetka L 1930. do konca novembra so iz Češkoslovaške izvozili 156.(XX) met. sto-tov, v isti dobi prejšnjega leta p© 137.60a Izvoz v Nemčijo vedno bolj pada.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved b» danes«
Pretežno oblačno, temperature milejše, postopno izboljšanje verjetno. — Situacija včerajšnjega dne: V južni Evropi se je tlak v splošnem dvignil ter so prišli naši predeli izven območja barometerske depresije, ki ?e prekriva severno Evropo. Visok pritisk je ostal le v južnozapadni m vzhodni Evropi. Dvignil »e je tLak od 6 do 10 mm. temner a tu re pa so se dvignile na severozapadu od 1 do 4 stopinje, na vzhodu pa so ostafle nespremenjene, na jugu so padle od 1 do 5 stopinj. Morje je bilo v gor. Primorju mirno, v srednjem ln južnem pa zmerno valovito.
Dunajska vremenska napoved e« nedelj©»
V južnih Alpah možnost padavin ob temperaturah okoli niSU.
aši kraji In ljudje
V spomin dr. Ogorelice
(Iz raprave pred Državnim sodiščem v Beogradu).
Maribor, 2. januarja. Nenadna vest o smrti sodnika državnega sudisca ir '/Odpr cosedniKj Stola sedmo-nce v Zagrebu di. Nik? Ogorelice me je presenetila. Se prea dvema meseci sem ga videl pri razpravi pred državnim sodiščem v polni duševni in telesni svezosti. čeprav mu je Olio že btr let. Zagrebški listi poročajo. da je velja j Kljub tej visoki starosti še vedno Kot prv; strokovnjak v kazenskem pravu in je pravkar pripravljal novo knjigo ie stroke Odlično pravniško ka-rijero dr Ogoi elice in njegovo znanstveno delovanje je ooi~alo zadnje »Jutro«.
Tega veliKega pravnika in z najvišjimi priznanji odlikovanega Jugoslovena sem videl samo enkrat. Zdi se mi pa da sem videl tedaj pn njeni megovo najlepšo potezo. ki more dičiti dobrega pravnika.
Z mlajšim kolegom Slovencem, ki Je pravkai otvonl odvetniško pTsarno v Beogradu. sva branila pred državnim sodiščem tri Mariborčane ki bi naj sodelovali pri razširjanju komunističnih lepakov, a četrtega obtoženca je zagovarjaj beograjski advokat Seznanili smo se šele v advokatski sobi, kjer smo čakali otvoritve razprave. Naenkrat je vstopil visok gospod, smatraj b, gs prej za angleškega lorda, kakor pa Hrvata ter nam ljubeznjivo in v aajnaravnejši prijaznosti segal v roke. Kar nekako opravičujoče mi je začel praviti. da me je mora] ->ozvati brzoj'avno v Beograd, ker je to želel zadnji hip kli-jent, ko so ga premestili iz Maribora k državnemu sodišču.
Kmalu za tem so orožniki privedli obtožence. Sodni dvor, sedem sodnikov, odličnih pravnikov iz vseh koncev države, je sedlo za dolgo, zeleno mizo. Predsedoval je dr. Niko Ogorelica. Priznam, da sem šel k tej prvi razpravi pred državnim sodiščem z gotovim rešpektom. Moja čustva so bila do pričetka razprave skoro podobna razpoloženju kandidata pred državnim izpitom
že ob prvem srečanju s predsednikom eenata se je moja duševna napetost znatno polegla Ko pa je dr. Ogorelica s svojim sonornim. a obenem blagim glasom otvoril razpravo, je prešel njegov blagodejni mir tudi na nas branitelje in obtožence. Sledilo je temeljito izpraševanje, v Katero so posegali poleg predsednika vsi člani senata. Bili so vsi dobro informirani in kmalu sem sledil razpravi s tistim. za branitelja tako prijetnim občutkom, da iščemo vsi le golo resnico in pravico, in da se pred tem sodiščem nikomur ne bo zgodila najmanjša krivica. Moj mlajši slovenski tovariš je bil zelo impulziven in je imel mnogo predlogov v obrambo svojega obtoženca Predsednik pa ni postajal nervozen, v prav očetovskem dostojanstvu in miru je razpravljal z branite-ìjem o umestnost' predlrgov.
Osebno je bila vabljena le ena priča za mojega obtoženca, ki ga je državni toži-t<-!j obtoži! zločina po zakonu o zaščiti države, češ da ga je glasom zapisnika pred policijo vabljena priča z vso gotovostjo spoznala, ko je neko not"1 meseca julija razmetaval v Mariboru protid*'žavne lepake. Ker je ta prič« pozneje pred preiskovalnim sodnikom rekla, da se ji je zdel moj obtoženec le podoben onemu, ki je razmetaval lepake, jc je državno sodišče vabilo k osebnemu zaslišanju v Beograd.
Priča, — železničar iz Maribora, — Je stopil pred sodni dvor. Po poduku, da govori resnico, je dr Ogorelica pričo mirno pogledal in nato najprej vprašal:
»Poznate obtoženca? — No, ali ga morete vzeti na svoio dušo?«
Priča je pomislil in rekel: »Ne, samo podoben je bil onemu.«
Nato je priča podrobneje opisal dogodek. Ko sem hotel ob koncu priči staviti še neko kontrolno vprašanje, je pripomnil dr Ogorelica: »Raj je rekel, da si ga ne upa vzeti na dušo«.
Po 6urni razpravi so bili navzoči trije obtoženci oproščeni in tudi takoj izpuščeni.
A v 15 letih, kar sem v pravni prak3i, Se nisem slišal sodnika, tako vprašati pričo. Preizkušen in znanstveno fundiran pravnik dr Niko Ogorelica pä je gotovo dobro vedel da je ravno s tem zadel jedro in zagrabi) resnico pri korenini, še danes vidim čisto jasno pred seboj njegove oči in še čujem njegov glas:
»Ali ga morete vzeti na svojo dušo?«
Dr. Avg. Reisman.
Danes nepreklicno zadnjikrat
ob 5.. 5*« 7. ist 9* url
Sijajna muzikalna komedija veselega dunajskega humorja
Sodelujejo v glavnih vlogah
Georg Alexander
dunajski komorni pevec
KARL ZIEGLER
ter člani dunajskega državnega
gledališča Hans Moser, Hugo in Hans Thi-mig, Lydia Pollmann.
Poleg tega krasen dopolnilni spored: »Miki miška« v zvočni šalo-igri »Čarobne paštete«.
Smeh! Predprodaja Zabava! vstopnic od 10. ure dalje.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Joško Stele v pokoju
Kamnik. 3. januarja.
Občinski 'ajnik g. Joško Stele je bi! s l. januarjem 1931. na svojo prošnjo upokojen
Kamniška in okoliška javnost ga pozna Kot dolgoletnega občinskega tajnika. Rodi! «e je 10. marca 1860 leta. Kot občinski tajnik ie nastopil službo 5. julija 19(J4.
►Gospod Joško«. kakor mu spiošno pravijo, je zelo markantna osebnost. Tako je v svoji služb: poznal slehernega iz mesta ln daljnje okolice Vse važne dogodke si je utisnil tako v spomin, da si težko zamislimo. kako bo v bodoče. In gospod Joško ima vse zapisano K zgodovini Kamnika bodo njegovi zapiski dragocen prispevek. Skoro ?7 let *e od iutra d^ večera «edel v
občinsK, pisarn, k, n ona veiino taka kakor sedaj. G'-SDOd Joško je takorekoč živ leksikon. Nobena, še tako neznatna zadevi-ca obč;ne in ravnega življenja ni šla mimo njega Ce upoštevamo, da je človek z 71. leti še vednc aktiven in delaven v pisarni, marljiv kot mravlja in natančen, ne rečemo nič preveč, če mu želimo prav od srca še do'go let zasiu/snega pokoja Ob 25 letnem službovanju ie bil predlagan za odlikovanje. Samo predl-tgan in nič več! V svojem 27 letnem neprestanem službovanju je menjal razne župame. Mnogo jih je med tem pomrlo in od vsakega ve povedati kaj zanimivega.
In še sedaj, ko je že v pokoju — prihaja pravtako točna in marljivo v urad in pomaga...
Neutrud'jrv človek, zdi se, da se je skoro osvežil Predlanskim bi morala imeti Čitalnica 60 letnico. Dobro se še sj>ominja takratnem ust;, n -vnega zboro\anja. Vsa leta je bil aiktiven član dramskega odseka. Kakor čujemo, bo kot 71 letnik ta mesec nastopil v »Rokovnjačih« m nam zapel. Dolga, dolga leta je odbornik Čitalnice Dolga leta ie bil režiser Stari ljudje pripovedujejo. kako lepo so včasih igrali. In vse po zaslug: neumornega gospoda Joška Po-sledma leta ni več režiral Vso dobo poslednjih let se je s pravo ljubeznijo zav-ze za garderobo Nar Čitalnice Vsak. še taki neznaten rekvizit ima svojo tekočo števiilko, /se je vpisano, kedaj se je nabavilo. ali kdo je poklonil Številno garderobo. posebno viteške ob'eke kakršnih nimajo nit: v gledališču in pravo bogastvo v narodnih nošah nam je zbral Za vsak komad se je bal in takoj vsako poškodbo pustil oopraviti Skratka: zlata duša. kakršne ne bo imela Čitalnica nikdar več Na tisoče je rekvizit in delov oblek, samo vprašati je treba g. Joška in vse se dobi takoj G. Joško ie hü do'ea 'etn nav^nSen nevec »Lire« Imel je gias kakor malokdo Da ie še pevec po pravi volji božji, to pokaže koncem meseca pn »Rokovnjač;h* kjer ho nastopila vsa naša »stara garda« Veselimo se tega nastopa, čeravno bo to zadnji njegov nastop.
Nešteto je bilo nastopov z narodnimi nošami, vse ie boli ali manj uredil in ohlekel naš Joško. Naša dekleta so ga vedno vpraševale ra to in ono Za v?e ie bi! m ie me-rodaien še d3nes in dokler bo živel gospod Joško.
Pa gospod Joško sam: nismo še videli tako pristnega gorenjskega očanca kot je on. Velik, močan in vendar še kljub letom vesel in živahen. Vzbujal je v svoji res pristni gorenjski noši povsod splošno pozornost Min predsednik g. Peter Zivkovič ga je iz velike družbe noš povprašal kdo je! Tn povedal mu je. da je Joško Stele poslednji svojega rodu. ki ie 300 let star.
Je pa tudi navdušen zbiralec starin, posebno noš in predmetov iz našega kraja. Ima prave dragocenosti, nekaj jih ie lani razstiviJ na velesejtmi — vzbujale so splošno pozornost — kupci so se oglašali — on pa ni prodal, češ, naj ostane doma, kjer je nastalo.
Vse njegovo delovanje bi moralo biti zapisano v zlati knjigi zgodovine Karrm'ka.
Želimo mu še mnogo, mnogo zadovolü-njih dni in zasluženega pokoja.
Postajališče Otoce
pa sfaro roleta
Med voino so prenesli postajališče Oto* če od poti ob nrogi daleč izven vasi, ka» mor je bilo treba graditi novo cesto. Brž» kone so storili to zaradi pomanjkanin pro» štora kliub temu. da bi se bila dala no* staja razširiti tudi na mestu, kjer ie bilo staro postajališče Lindie. ki so imeli za» radi nrenosa i>ostaial'šča pa bodisi iz va» sì na donnern k*kor tudi iz on:h na levem bre«u Sive. več k^kor deset minut d-die do ?elp7T)inp so neVfli	oodmi^li n<»to
na sVuš-jH no novici M:5nro<»h «Vraiše» vati not lc<»r nreko rw->1H P<-.c»»cf-niVi se «pvftdi je^il' ter so trneli SVo^o na triv« trkih a vcp ni n'? nomütf'ln L*tm na je nren<"ivpd?tlo ?p1p7TiT?trii unr^va nr^'idf* r<r»», ko proge in vsem on'm od desnega savske»
ga brega je na ta način znatno otežkočila
dostop do postaje. Mnogi, ki so se kljub prepovedi železniške uprave posluževali bližnjic m tudi starih stranskih poti, so bil. od oblasti kaznovani.
Kakor se čuje. namerava gradbeni od» sek državne železnice prenesti postajo 2i» rovnice na nasprotno stran proge, kjer je bila pred vojno Želeti bi bilo, da bi se ta» ko ukrenilo tudi v Otočah Koliko poti bi b lo prihranjene s tem tisočim romarjem, ki odhajajo na Brezje in sc vračajo na po» stajo Še večja usluga pa bi bila to za pot» nike, ki prihajajo na otoško postajo iz va» si, ki so na desnem savskem bregu.
Končno bi bila s tem olajšana služba tu» di železniškemu osobju, kajti sedaj mora» jo sprevodniki posebno paziti, da se ne dogodi kaka nesreča, ko vlak na sedai |em postajališču stoji v loku in sprevodniki zadnjih vagonov sploh ne vidijo stro(a in tako seveda tudi ne signalov vlakovojje. Najbolj pa bi bilo ustreženo izletn kom in letoviščarjem, ki jih vedno več prihaja > našo lepo pokrajino.
Ivan Tokan *f
Ljubljana, 3 januarja.
Snoči je umrl v Ljubliani referent De» lavske zborn ce g. Ivan Tokan in je tako zopet smrt ugrabila delavstvu markantno osebnost, ki je mnogo koristila strokovne» mu pokretu.
Pokojnik se je rodil 7. januarja 1873 v Pragi in je bil po poklicu lesni delavec Dolgo časa je delal tudi pri Stavbeni druž« bi Ljubljani Med težkim delom se je ne» prestano zobraževal in je postal eden naj» boljših organizatorjev svojih tovarišev in pozneie funkcijonar strokovne organizaci» je. Pred vojno je bil dalje časa tudi tajnik ru 'irske strokovne organizacije ter je sto« ril mnogo koristnega za rudarje v težkih razmerah Tudi svetovna vojna mu ni pri» zanesla z vso svojo grozoto. Po vojni je postal predsednik strokovne organizacije les..;h delavcev in tudi v strokovni komisi» ji je imel veliko dela in k sreči tudi vel ko vpliva. Bil je eden od onih dobrih in pa» metni delavskih voditeljev, ki se zaveda« jo, da je strokovna organizacija temelj in središče delavskega gibanja. V Delavski zbornic' je bil referent za mezdna pogaja» nja ter je s . /ojim stoičnim mirom in s s. _jo veliko preudarnostjo rešil marsika» tero težavno nalogo.
Ko bodo blagega pokojnika jutri ob pol 16. izpred Delavske zbornice odpremil' k zadnjemu počitku, bodo to zadnjo pot za« služnef»a moža z globoko tugo spremljali vsi delavci širom domovine in tudi mnogi iz drugih slojev, ki so pr šli kdaj z njim v stike ter že v kratkem času spoznali v njr-i plemenitega moža.
Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove gren-čice«, ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova voda« že pri malih največ težko zagate-nih bolnikih. »Franz Josefova voda« se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Izpod Savinjskih planin
V Lučah, 2 januarja.
Dve vprašanji sta, ki živo zanimata našo gorsko, v letovišče se razvijajočo vasico, — ali bodo zares že v kratkem jeli graditi cesto Luče - Črna - Kamnik in kdaj dobimo električno razsvetljavo, ki so jo nam obetal«, č'm zvežejo električno centralo v Velenju z električnimi napravami na bivšem Kranjskem Kakor vse kaže, bomo res že v dogiednem času dobili oboje: cesto v Kamnik in električno razsvetljavo. Kakor smo že svoječasno poročali, je poleti poslala banska uprava k nam inž. Frana Fi-scherja, da je na terenu delal načrt za bodočo cesto. Jeseni je g. inženjer odšel, nedavno tega pa sta prišla k nam dva nova inženerja, ki nadaljujeta poleti započeto delo Pravijo, da bodo, ako ne bo posebnih zaprek, #e spomladi pričeli graditi to cesto. Najprvo io bodo zgradili do Podvoloveka, drugo leto na jo bodo nato zvezali z ono v Črni, oziroma z ono, ki jo bodo na kam-nišk s-trani napravili do Raka. Ce so te vesti resnične, vzroka nimamo o njih dvomiti. bomo v dveh letih že imeli direktno avtomob'lsko zvezo z Ljubljano» ker bo poštna uprava kakor čujemo, takoj uvedla avtobusni promet med Kamnikom in Luča-mi, čim bo zgrajena cesta preko Volovleka. Kar se tiče električne razsvetljave, lahko tudi z vso gotovostjo pričakujemo, da jo bomo vsaj do tega 6asa že tudi dobiji, saj bo zveza Velenja s kranjskimi elektrarnami že tudj v kratkem dogotovljena. S tem bodo podani glavni pogoji za uspešen razvoj našt vasi v udobno letovišče.
Je pa še ena stvar, ki jo je treba hkrati rešiti, ako hočemo Lučani k nam privabiti tujce • letovišča rje: iz vasi je treba premestiti pokopališče, ležeče na holmcu sredi vasi Ker se je izkazalo »a premajhno, je hotei g. župnik stvar enostavno rešiti na ta način, da bi se enostavno za pokopališče porabila sosedna Ivanova njiva. Oblast je izvedbo tega n-ačrta prepovedala, sklice-vaje se na zakon, ki določa, da se smejo za nova pokopališča upotrebljevati samo zemljišča, ležeča izven človeških bivališč in ki se ne nahajajo ob iavnih prometnih cestah. Ta zakonska določba je dovolj jasna, vendar pa gotovim ljudem ne gre v glavo, da b' ne smelo biti pokopališče tam. kjer so si oni zamisMIl Za vsako ceno ga hočejo imet' v vasi. Sedaj hočejo dobiti za novo pokopališče Kumrovo njivo, najlepšo točko v celi vasi, ki leži tik ob cesti v Solčavo, ie oddaljena od starega pokopališča komaj kakih sto metrov in od koder se od-taka voda po vsem severnem dehi vasi. Zaradi tega je bila pred kratkim celo posebna denutacija v Ljubliani, kjer Je baje na na.imer-vHneišem mestu dobila zagotovilo. da ob'i«t ne bo nasprotovala dotične-mii n?^ rtu Ne vemo. v kMiko je ta vest rpc-rr^ia to ni verr-o. da obhst. čim bo poučena o pravem stanju stvari, ne bo nikdar
kršila zakonskih predpisov. Sicer pa imajo vendarle v kombinaciji še druga zemljišča, na primer Ivanov breg in Sto-glejevo, najlepše tik ob cesti v Solčavo ležeče, kakih 20 minut oddal.eno posestvo. Toda nobeno izmed teh zemljišč ne more priti resno v poštev, ker temu nasprotuje jasna zakonska določba. Imamo pa tu naravnost idealen prostor za novo pokopališče — Na Produ, na ravnem holmcu, ležečem izven vasi kakih 40 metrov visoko nad desnim obrežjem potoka Lučnice. Ta prostor je oddaljen od cerkve kakih šest minut od župnišča pa pet minut, pod holmcem je samo ena mala nišica, preko potoka je že most« torej vse, kakor nalašč. To je edin prikladen prostor za novo pokopališče! Kako to, da se ra to najenostavnejšo rešitev tega zares že zelo perečega vprašanja dosiej sploh ni mislilo? Ali ima kdo interes na tem? Zaenkrat ne verjamemo.
Rudarsko gorje
Trbovlje, 3. januarja. Naši rudarji so v pretečenem letu trpeli pod težko krizo, povzročeno od praznova» n'a. Za novo leto ni dosti nad, da bi se položaj zboljšal. Vsaj za enkrat je polo» žaj težak in brezupen, kakor je bil Ka» kor v decembru, tako se bo tudi v tem me» secu delalo samo v 17 šihtov. Poleg nedelj je Š2 9 prisiljenih praznikov Včeraj so de» lali, danes praznujejo in pridejo na delo zopet 5., potem pa je zopet praznik, tako bo do 11. L m. samo 5 š htov. Vsi se boje. da bo kriza v prihodnjih mesecih še hujša V rudarskih reviijih je vse obupano ker so poleg delavcev težko prizadeti tudi tr» govski in obrtni krogi Vse se s strahom vprašuje, kdo bo pomagal in kedaj Če ne bo izdatne in nujne pomoči, bo za vse ka» tastrofa neizogibna. Od banskih svetov, ki bodo najbrže v kratkem sklicani, se priča» kuje, da bi nujno razpravljali o rudarski krizi. Rudarji imajo vedno manj upanja in tud: to je škoda da jih v banskem svetu nihče ne zastopa Najbolj se še rudarji za» našajo na državno pomoč, odnosno na nuj» no posredovanje od strani državnih obla» sti.
Lepa sokolska prireditev v Gorenji vasi
Gorenja vas, 3 .januarja.
Na Štefanovo nas je Sokol presenetil z lepo in zabavno prireditvijo. Najprej se je vprizorila Igra »Lepa Vida«, pri kateri so vsi igralci na najboljši način rešili svoje vloge, kar jim je treba šteti posebno v čast zaradi požrtvovalnega dela in truda. Po igri se je razvila vesela zabava s plesom, ki je bila sijajno obiskana. Težko, da je imel naš Sokolski dom že kedaj toliko obiskovalcev.
Ko je bilo vse najboljše razpoloženo, pa Je tako okrog 11. odpovedala elektrika in znašli smo se v temi. Nekaterim je bilo to prav nerodno, drugim pa prav prijetno in ko so zasvetile v raznih kotih, sredi dvorane ln na galeriji svečke, je bilo enim to všeč, drugim pa tudi ne. Kratko rečeno, pri vsej tej motnji se je veselica ane-mirano nadaljevala, še prej ko v eni uri pa so zopet zažarele žarnice in ko se je potem zaradi prestane teme veselica še malo podaljšala, je bil blagajnik našega vzornega sokolskega društva s prireditvijo izredno zadovoljen.
Mladina in domoljubje
Kako važna je vzgoja mladine v držav» nem in domoljubnem duhu. nam pričata naslednje dva zanimiva primera:
Ob koncu novembra se nas je odpel ja» la večja družba k reki, ki loči dravsko in savsko banovino. Med ribarenjem smo si ogledali tamošnje lepe, a zelo zapuščene m revne kraje. Čudili smo se, od česa neki živi ubogo ljudstvo. Polje ni kaj prida, goz» dovi, ki tudi niso bogvekaj urejeni pa so 'ast veleposestnika. Narod v teh krajih je pošten in dober, le mladina, posebno še ci» «anska, ima grdo navado, da obkoli vsakega količkaj bolje oblečenega tujca in prosja* či. Nedaleč odtod pa je že precej lesne industrije, katere lastniki stanujejo v od» daljenem mestu Ker nam je ribarenje otež» kočala v reko se izlivajoča »pretaka«, vprašam kakih 10 let starega paglavca, če bodo prihodnji dan delali na žagi.
»Ne, ne bodo, ker je jutri nekak praz» nik.«
Ker je dečko to povedal očitno Ironično, ga vprašam še dalje, kakšen praznik neki utegne biti. Pa je zavihal nos in se odrezal: »E, neki srbski praznik bo.«
M;slf je narodni praznik uedinjenja.
Fanta sem pošteno naučil, kako se je treba izražati o laših narodnih praznikih. Da pa je mladina taka, zadene krivda vz» gojitelje, tako domače, kakor šolske.
Baš nasprotno pa so se izkazale naše slo« venske deklice na praznik uedinjenja pri Gosne Sveti na Koroškem. Kakor znano, so razni slovenski starši že za časa Avstrije pošiljali v Gospo Sveto svoje hčerke v sa»
Zimsko zalogo izgotovIfe-nik oblačil za gospode, dečke in otroke odprodajamo zaradi pozne sezone po znatno znižanih cenah, — Znano največja izbira, pri• znano dobro blago, kar naj' bolj solidna postrežba. — J. Maček, Ljubljana, Alek* sandrova cesta št• iz*
17886
oooaooovcoooooooooa
mostansko šolo, da se priuče nemščine. Ta navada je ostala in tako je tudi letos pri Gospe Sveti precej Jugoslovenk. Par dni Dred praznikom uedinjenja je sklicala mia* da, vrla Škofjeločanka slovenske deklice in jih onozorila na pomen narodnega praz» ni ča. In deklice so sklenile, opozoriti šol* sko vodstvo na ta važni dan. obenem pa zanrositi, da ga «mejo pr merno proslaviti. Ravnateljstvo zavoda jim je to rade volja dovolilo ln vse naše deklice so tako ime* le pouka prost dan ter so pod vod^fwim uč -"-"c ~riredile izlet v lepo okolico. Zve» čer so se vse zopet zbrale v veliki telovad* niči, k so jo okrasile z zelenjem. Neka go* jezica je prinesla s seboj tudi sliko kralja Aleksandra. Pred to okrašeno sliko so de* kl.ee de'riamirale več domoljubnih, jugoslo* v. jki' pesmic in so tudi prav lepo zape» le. K s-ečanosti je bilo povabljeno učitelj» stvo in «ojenke drugih narodnosti. In tako je slavnost res potekla prav lepo ter je bila deležna splošne pohvale.
Znamenita ruska plesalka Olga Solovjova
Na predvečer praznika Treh kraljev, t
ponedeljek 6. t m. bo znamenita r*'ska plesalka Olga Solovjova priredila v ljub* ljanski operi baletni večer, ki obeta na* šemu občinstvu nuditi izreden umetniški užitek.
Mlada umetnica ni znana samo v naši
domovini, kjer je zavzemala odli 'no mesto v baletu beograjske opere, žela je krasne uspehe na svojih turnejah, ki jih je ime:a skoraj po vsej Srednji Evropi in v Ameri* ki
Pred nami leži neb roj kritik iz raznih no* zemskih listov, ki jasno pričajo c veliki umetnosti mlade in talentirane plesalke.
Olga Solovjova, dama redke mt;ligence je imela mnogo prvovrstnih učiteljev ex je absolvirala mnogo plesnih šok Toda < na ni učenka samo enega mojstra m ne sle li samo eni smeri plesne umetnosti, temveč hoče v svoj h nastopih pokazati nekaj Indi* vidualnega. Solovjova je znana tudi po sv o* jih člankih iz koreografije in iz drugih materij plesne umetnosti.
Program ponedeljskega baletnega ečera bo izredno zanimiv. Plesi Olge Solovjove so prava umetnost, ker ona je ustvarjaj j» ča umetnica. Tudi zaradi njene privlačne zunanjosti je zanimanje za njen baletni na* stop med našim občinstvom zelo velika.
Predprodaja vstopnic je pri operni bU« gajnL
Izdatna tepežnica revnih otrok v Trbovljah
Znani dobrotnik revne rudarske dece je pekovski mojster g. Josip Kocjan. Na te* nežni " t je na stotine otrok naravnost ob* le-fJo njegovo nrod^jalno. In ne zastonj. Vsak otrok je dobil 2 Din, mnogi pa ie
tudi žemljico ali rogliček. G. Kocjan je znan -o svoji dobrosrčnosti in ves kruh, kar mu ga ostane od prejšnjega dne. raz« deli med siromake. Na sliki ga vidimo s re» di tepežkarjev pred njegovo prodajalno*
»JUTRO« it S
IfetJefJa, I L JS8I
iìiil «Vannini
Govori In poje ▼ najnovejšem svojem velefil-mu
LJnblJenec bogov
Jutri! Premiera!
v v' • v--- ' .
Kako so pričakovali novo leto
Na Jesenicah so vsa druStva priredila svoje Silvestrove večere. Največ obiskovalcev je imel Sokol, ki Je imel na programu razne šaljive prizore, kuplete, godbo in ples. Velika dvorana in tudi stranski prostori so bili zasedeni do zadnjega kotička, člani delavskih organizacij so tudi v lepem številu pričakali novo leto v Delavskem domu na Savi in so bili vsi prostori prostranega doma polni. Obiskovalci so bili veseli, da je minilo leto, ki je prineslo dosti gorja, veselile pa so jih seveda, kakor je že običajno, nade na boljše čase. Dobro je bila obiskana prireditev pri Tancarju. Mir se nikjer ni kalil.
V	Kamniku pa letos inso priredili običajnega Silvestrovega večera in «o se meščani zaradi tega r a zgubili na razne strani: v Domžale, v Ljubljano, Kamniško Bistrico in na planine. Zlasti v Bistrici je v domu čakalo mnogo gostov na prihod novega leta
Meščani Kranja so s« v največjem Številu zatekli v prostore Narodnega doma k prireditvi Narodne čitalnice. Na sporedu so bile zanimive gledališke, glasbene ln pevske točke. Upamo, da bo tudi gmotni uspeh primeren moralnemu.
V	Poljčanah pa je Silvestrovo okupiralo gasilno društvo, ki obstoja že dolgo dobo 70 let in so prireditve ob zaključku leta že njegova tradicija. Domačih obiskovalcev je bilo mnogo, pa tudi iz Makol se jih je pripeljalo natrpan avtobus. Za odškodnino preteklega leta, ki ni bilo za vse dobro, je bil bogat srečolov in po vrhu še tombola z lepimi dobitki. Boljše in srečnejše novo leto pa sta voščila gasilec g. Gajšek in prof. g. Resman.
Tudi gasilci Rimskih Toplic » ae Izkazali v hotelu »Nova pošta« ter preskrbeli mnogoštevilnim obiskovalcem prav prijetno zabavo. Tudi tu je bila tombola, pel pa je kvartet sokoiskega društva.
Silvestrovanje v Murski Soboti v Sokol-skem domu je izpadlo nad pričakovanje dobro. Agiln, učitelj g. Ferjan je sam sestavil majhen skeč in nekaj kupletov, pevski del je izvrstno absolvirala gdč. Kardo-šova, igralski gdč. Mesaričeva in gg. Tiva-dar, Nišelvicer, Verhovec, Sarkany, plesni gospodični Wolfakrtovi. Pri klavirju gospoda Justin in Nadai, prav posebno pa se je potrudil in tudi za naprej uveljavil jazz-band > White Star« iz Maribora.
Proračun za slovenje-bistriški cestni odbor
SI. Bistrica, 2. Januarja 1931.
Okrajni cestni odbor v SI. Bistrici, ki je z novim letom združen z mariborskim, je za leto 1931. sestavil poslednji proračun za svoje območje. Največ potrebščin je izkazanih za vzdrževanje banovinskih cest, kojih dolžina znaša na našem teritoriju nekaj nad 45 km. Izdatki so preračunani na 506.511 Din in se bodo krili v naslednjem razmerju: banovinski prispevek 289.980.— Din, okrajni prispevek 200.531 Din in prispevki za izredno uporabo cest 16.000 Din. Druga postavka predvideva za vzdrževanje dovozne ceste na železniško postajo v dolžini 75 m znesek po 1625 Din, ki ga krijejo v enakih delih banovina, okraj in železniška uprava. Za dograditev bano-vinske ceste šikole - Mostečno in Mosteč-ki breg je namenjenih 110.000 Din, ki jih prispeva polovico okraj, polovico pa ban-ska uprava. Zadnji del proračuna vsebuje izdatke za bivše okrajne ceste, podpore za vzdrževanje občinskih cest n. reda ter stroške posojil v skupnem znesku po 17S.005 Din. Od tega plača banovina 64.005 Din, ostanek po 115 000 Din pa krije okraj. Skupni izdatki znašajo torej 797.137 Din in so porazdeljeni tako, da pade na naš sodni okraj znesek 371.075 Din. Ti izdatki se bodo krili s 30% okrajno doklado na neposredne davke, ki so predpisani za bodoče leto na 1.253.148 Din.
Okrajni cestni odbor je ob tej priliki ponovno razpravljal o nujni potrebi dveh novih cestnih prog. Predvsem naj bi se zgradila že dolgo projektirana in od vseh mogočih faktorjev obljubljena zveza med Oplotnico in Slov. Bistrico. Za to cesto obstoji dvoje projektov in sicer: 1.) direktna zveza iz SI. Bistrice preko Visol do Oplotnice, ki bi vodila v neposredni bližini bodočega železniškega sanatori ja. 2.) Zveza iz Oplotnice preko Kačjeka do državne ceste pri Spodnji Ložnici. Obe vari-janti bi obstoječe trojansko državno cesto znatno skrajšali in odpravili nekoliko hudih strmin na tej progi proti Konjicam. Draga cesta, ki bi bila dokaj pomembna za pohorsko gospodarstvo in tujski promet naj bi izpolnila projektirane zveze na Pohorju in bi spajala glavni del južnega pobočja z Ruško kočo med Sv. Arehom in Sv. Martinom na Pohorju. Tako bi dobila Slov. Bistrica direktno zvezo s pohorskim grebenom, koder se že gradijo ceste v Ruše in proti Hočam. Za obe cesti so se vršili že komisijski ogledi v terenu, vendar merodajna oblast doslej Se nI izrazila ničesar konkretnega. Naš cestni odbor Je soglasno usvojil mišljenje, da so obe progi celemu sodnemu okraju neobhodno potrebni in je v ta namen sklenil prispevati v gradbeni sklad za vsako izmed teh cest po 100.000 Din. Zgoraj navedeni stroški bi se torej zvišali za 200.000 Din in se bodo krili z nadaljno 16% doklado. Za kritje celotnih stroškov po 571.075 Din bo torej potrebna 40% okrajna cestna doklada.
Elitni kino Matica !
Primorske novice
Proti tuberkulozni konsorcij v tržaški pokrajini ima dispenzarje v Trstu, Miljah, Tržiču in Gradežu. Vsi imajo polno dela. Tako je bilo letos do konca oktobra v di-spenzariju v ulici Fr. Crispi v Trstu zdravniško pregledanih 2106oseb, težko jetičnih je bilo 595. Za slovenski del dežele deluje avtoambulantni dispenzar. Obiskane so bile v desetih mesecih večkrat vse občine v pokrajini. Pregledanih je bilo v tem času 6343 oseb in mnogi šolski otroci. Jetika je bila ugotovljena pri 399 osebah. Najbolj je razširjena jetika v Trstu, kjer je njeno leglo umazano in gnilo staro mesto. Konsorcij je pošiljal bolnike v razna kopališča in "okrevališča. Cvetlični dan je prinesel konsorciju 67.348 lir.
Leta 1925 Je bil ustanovljen konsorcij sa
pogozdovanje Krasa med Trstom in enajstimi občinami. Deloval pa ni, dasi Je imel na razpolago 140.000 lir. Sedaj se baje pripravlja na obsežno pogozdovanje 3000 ha golega Krasa in treba bo dela 30 do 35 let, da bo končano. Na leto se pogozdi 80 do 100 ha. Stroškov za pogozditev enega ha bo po kakovosti terena 1683 do 2235 lir. Konsorcij, ki ga podpirata tudi država in tržaška pokrajina, bo imel baje dovolj sredstev, da bo nadaljeval pogozdovanje, dokler ne bo ves Kras tako lep in zelen kakor je Lipica, V tržaški pokrajini je 128 tisoč ha zemlje, z gozdom je pokritih 30.500 ha, od teh je privatna last 25.973 ha, občine in družbe pa imajo 4527 ha. Gozdni milici je naročeno strogo nadzorovanje gozdov in nasadov.
»La Porta Orientale« (Vzhodna vrata) se imenuje revija, ki jo bo izdajalo udru-ženje julijskih in dalmatinskih dobrovolj-cev. Izhajala bo mesečno na sto straneh in se bo bavila z vsemi problemi pokrajin na vzhodnem bregu Jadrana. Naznanilo poudarja, da je zgodovina Primorja in Dalmacije še premalo obdelana.
V	tržaškem občinskem svetu Je naznanil župan dr. Pi tacco, da se mu je posrečilo skleniti najemninsko pogodbo za dobo 5 let z dražbo, ki je lastnica poslopja v ulici Giuliani, kjer je imela svoj sedež ukinjena slovenska šola, da se priredi poslopje za javno ljudsko šolo. Najemnina znaša 45.000 lir letno in za inventar treba plačati vsako leto 15.000 lir. Tako ne bo treba mestu zidati novega obsežnega šolskega poslopja v šentjakobskem okolišu.
Služba prvega občinskega tajnika v Trstu je bila razpisana že pred več meseci. Dobil Jo je sedaj dr. Rino Magnani, bivši občinski tajnik v Piacenzi. Tako Je prišel v tržaški občinski urad nov regnicolo, dasi je bilo za razpisano mesto dovolj domačih sposobnih kompetentov.
V	Trsitu, v Puli in v Gorici zapirajo oblasti trgovine na več dni za kazen, ker se ne drže znižanih cen. To so večinoma trgovci, katerim ne gre dobro pa čutijo, da jih vodi novo znižanje cen v konkurz. Posebno trda prede trgovcem v Gorici, odkar gospoduje v deželi novi fašistični tajnik Avenanti. Goriška trgovina je navezana zgolj na slovenske deželane, kateri pa se izogibajo mesta, kolikor le morejo. Fašistični bič. zavihten na Slovence, udari vselej nazaj na mesto in goriški trgovci in obrtniki poznajo predobro, to za nje bridko resnico.
Poročali smo o razpravi proti goriškemu tiskarnarju Ludviku Lukežiču-Lucche-siju, ki je bil obtožen poskušane sleparije v škodo nekaterih slovenskih občin. Ko je Lukežič postal Lucchesi in se je »Narodna tiskarna« prekrstila v »Tipografia Nazionale«, so mu šli fašistični voditelji na roko in mož je dobavljal občinam tiskovine. Pokazalo se je, da je tiskovin preveč in da računi niso točni. Lukežič-Lucchesi je bil v Gorici po dolgi razpravi oproščen obtožbe, češ, da ni zagrešil nikakega kaznivega dejanja. Državno pravdništvo se je pritožilo proti oprostilni razsodbi in vršila se je te dni druga razprava pred pri-zivnim sodiščem v Trstu, pri kateri je bil Lodovico Lucchesi znova oproščen obtožbe.
V	Trstu so ustanovili peto legijo milice
za zračno deželno obrambo. Dosedanje vež« banje v zračni obrambi se je vršilo ob nedeljah in fašistični tisk hvali dobrovoljce, avangvardiste in druge meščane, ki so se ga udeleževali v obilnem številu. Naznanilo razlaga važnost zračne obrambe ob meji izvajajoč, da prinesejo zračni napadi lahko katastrofo, ako bi ne bili pravočasno odbiti.
»Milizia Fascista« svari one delodajalce, ki ovirajo svoje nameščence, kateri so uvrščeni v milico, v izvrševanju dolžnosti, ki Jih Jim nalaga fašistična organizacija. Napoveduje Jim, da bo oblast nastopila proti njim z vso strogostjo zakona, kakor tudi proti onim, ki hočejo preprečiti pred-vojaSko vežbanje svojih uslužbencev.
Cepl]enje proti
škrlatinki
Jfa mnoga predmetna vprašanja dajemo
našim čitateljem naslednje strokovno pojasnilo:
Zdrave otroke cepim* ▼ Jugoslavi^ t Di-
ekovim toksinom.
Pri enkratnem cepljenju se vcepi pod kofo en cm toksina, v katerem je pri prvem epljenju (I. doze) 500 enot, pri drugem cepljenju (II. doze) 20(30 enot, pri tretjem cepljenju (III. doze) 10.000 enot. Vsako teh cepljenj se izvrši v razdobju sedem dni.
Enkratno cepljenje ne zadostuje ker je ti oba otrokov organizem postopoma pripraviti na redno učinkujočo množino strupov (toksinov).
Tako pridobljena Imuniteta traja več let,
ra/.iskavanja glede natančne dobe še niso zaključena, ker se je pričelo repiti pri tej metodi šele 1. 1925.
Zgoraj popisano metodo eepljenja proti škrlatinki je aktivno cepljenje (imunizacija) po Dicku, ki se voorablja vedno, kadar se mora večjo množino otrok zavarovati proti obolenju za daljšo dobo.
Ce je treba zavarovati proti obolenju le enega ali par otrok in za krajšo dobo, tedaj uporabljamo metodo pasivnega cepljenja (imunizacije) s serumom. V tem primeru vbrizgnemo otroku med mišice enkrat določeno množino tistega seruma, ki ga rabimo tudi za lečenje škrlatinke. Ta imuniteta traja do štiri tedne.
Med uničuje glivice (bakterije) bolezni
Po Izkušnjah dr. Sacketta iz New Torka uniči čebelni med tekom 24 ur glivice legarja (tifusa) v 4 dneh povzročitelja nalezljive pljučnice, v 10 urah glivice griže (disenterije), vse ostale glivice pa v času od 1—5 dni.
Kdor uživa tedaj pristen med, Je lahko siguren, da ne zavživa z medom vred kali-čev bolezni. Nasprotno uničuje zavžiti med v našem telesu kaliče bolezni, kar nI mogoče trditi o drugi hrani n. pr. o mesu, zelenjavi, mleku l.t.d.
Akvarij s svojo (anno in floro
Akvaristika se je razvila v Nemčiji «n odtod prešla v razne evropske države. V bivši Avstriji so j>i sledila po zgledu nemških akvarističnih društev vsa večja mesta. Nikjer v Avstriji se pa ni tako globoko zasidrala kakor na ozemlju današnje češko - slovaške republike, kjer tvorita še daines središči akvaristike velemesti Praga in Brno.
Človek b! misli, da se bavflo z akvaristiko profesorji, uradnika in sploh ljudje, ki imajo več ali manj sredstev in časa za to. Temu pa m tako, vsaj v kolikor se tiče Češkoslovaške. Tam prideš k čevljarju, pa vidiš akvarijček na oknu; greš v kavarno ki najdeš vzorne akvarije; tudi pri brivcu vidiš, da si je okrasil sobico z njim. Imajo akvarije cdo po delavskih sobah in v skromnih hišicah. Pa saj je znano, da ma češki narod mnogo smisla za prirodo. Poleg tega pa je sredi poti med hikama Hamburgom m Trstom» od koder so se dobavljale ribice v vsa središča Nemčije in bivše Avstrije. V vsakem večjem mestu v Nemčiji m v Avstriji so bile posebne trgovine in Cehi so dobivali ribice te nemških in iz svojih velemest. Vsekakor pa je češki narod edini slovanski narod, kjer je akvaristika razvita skoraj v isti meri kakor v Nemčiji sami. V ostalih slovanskih narodih se smisel za ta izredno lepi sport šele razvija- V nasiednih vrstah naj v kratkih besedah povemo, kako je z akvaristiko v naši državi
Središči akvaristike sta LJubljana In Zagreb. V Beogradu se sicer tudi nekateri bavijo z njo, toda v tako velikem mestu, kakor je Beograd, Je število ljubiteljev akvarijev minimalno. Ce hočemo Jugoslovani nabaviti razne inozemske ribice, se moramo potruditi na Dunaj ali pa v Gradec, v lastni deželi jih ne moremo dobiti, ker še nI dovolj povpraševanja, da bi se izplačaik) otvoriti akvaristične trgovine v večjih mestih. V Ljubljani imamo naš klub akvaristov, ki pa ima le še malo članov (okoli 50), dasi je letna članarina minimalna (10 Din). Klubski prostori so v kolodvorski restavraciji, kjer so vzorno urejeni akvariji. Ljubljanska akvaristični klub dobavlja svojim članom razno potrebno orodje, ima redne sestanke, vrši propagando ustmeno in — zahvaljujoč gostoljubnost; »Jutra« — tudi v tem najbolj razširjenem listu. Zato se klub nadeja, da se bo število članov početvorilo v vigred» v najprimernejšem času za začetnike.
Ni treba misliti, da je akvarist v pravem smislu že oni, ki ima v posodi brez peska in brez rastlin par zlatih ribic, katerim daje obla te in pšenični zdrob in ki mu vedno plavajo na pevršini, ker zaradi nedostatka rastlin ni kisika v vodi. zairadi česar je dnevno treba vodo menjati. Takega ljubitelja prirode ne moremo zvati »akvarista«, ker nevedé muči živalice v posodi dokler zaradi pomanjkanja prave nege ne pomro.
Akvaristika je znamje zase. Vsak dober akvarist čita strokovno literaturo ali si pa vsaj nabavi zadevno knjižico iz miniaturne biblioteke: »Riba in njeno negovanje«. (Der Goldfisch und seime Pflege.) Dasi je že malo zastarela, vendar v njej najdeš elementarna pravila, ki smo jih tudi mi v nekaterih nedeljskih številkah »Jutra« že objaviti.
V takih in drugih strokovnih knjigah bo akvarist našel marsikaj interesantnega. Seznanil se bo z mnogimi ribami, o katerih ni imel pojma. Izvedel bo, da so eksotične, toplovodne ribice (temperatura 18—24°) po krasoti svojih barv izreden okras akvarija in da so zaradi raznih lastnosti bile zanimive. K tropskim ribicam, ki se ne drste in tri rode žive mladiče, spada n. pr. Gambusia affinis (samec s črnimi piči carni Je majhen, samica pa velika tn brez pičic). Isto vefla za girardinusa januaris. samo da so tudi samice pelaste in mnogo večje. V isto vrsto spada poecilfrja vivipara. Kot zelo hvaležne ribice moramo omeniti »gtnpe«. katerih samice so sHične samicam gambu-sa. samd rmaio rdeče-nmvjilkaste in črne Desre. Lep okras vsakega akvarija je tudi ksihoforrrs. Zelenkasto - rumenkast no telesu s kovtoiastim sijajem Jma vzdolž srečne telesa na obeh stramek rdečo progo. Pri samca se repna plavut podaTlša v ob-Wki meča te dolnjega dela plavuti.
Omenjene ribice se oplode s pomočjo spolnih organov. Zanimivo Je gledati, kako samci ves JJubf dan snubijo, kako ob-krožulelo samice, zastalalo hi in tam in se s komičnimi grbi predstavljajo samici v vsej svoii lepoti. OnMcna samica rodi 8 do 40 m?3<i:čev. kakor Je pač vc'I-t. Mladič! so zelo živ« ter se umikajo bHskovito
drnztei ribam, öe )fli gaskxtuje)©.
Druge vrste nam predstavljajo hrorčrnske mrzlovodne ribice iz Amerike in Kitajskega. Posebno se odlikujejo razne pritlikave vrste ostrižev s črnimi, navpičnimi pegami od hrbta k doljnemu delu. Jadrajo po vodi, ne da bi se opazil najmanjši po-kret telesca Krasota barv pri teh ribah je posebnost.
Potem pridejo na vrsto naše domače ribice, ki jih je na stotine. Omenimo naj le mreno, pezdirko, kureslia, krapa, globoč-ka, ščuko, klena, beiiico, androgo, platnico, frila, imja in pa rdečeperko. Vse te ribice so tako lepe po barvi m obliki, da se izplača akvaristu nabaviti si poleg eksotičnih in inozemskih ribic tudi naše ribice. Ljubljansko barje in ljubljanska okolica sta izrazita dobavitelja raznovrstnih ribic.
V	akvariju ne sme manjkati polžev, katerih je mnogo, mnogo vrst Naj omenimo polže, ki pridejo časih na površino, da zajamejo zrak, in pa take, ki vdihavajo kisik, kj je v vodi. Za akvarij so prvi bolj priporočljiv» ker ne jemljejo ribicam kisika, toda v večjem akvariju lahko gojiš obojne. Polži so fistiteli: čistijo rastline, dno in stekla od alg in odpadkov krme. Nekatere vrste so lepo marmorirane in pri dobri krmi zrastejo kar impozantno.
V	akvarijih s pezdirki ne sme manjkati školjk (l do 3), ki so ležišča za jajčka. Školjke izležejo ribice in čim so te življenja zmožne, jih izbljuje:o iz dihalnih organov.
Posebno zantmtva In raznoflka Je v tkva-riju tudi flora. Znano je, da potrebujejo rastline ogljikovo kislino za rast Rastline pa jemljejo tudi ogljik, a kisik ostane v vodi in shiži ribicam za dihanje. Ponoči absorbirajo tudi rastline mato kisika, aH v neznatni meri, in tako ga ostane za ribice še zmeraj dovolj. Citateci naših akvarističnih člankov bodo zdaj razume!!, zakaj ni treba vode menjati, ker dobro zaraščen akvartj ima zmeraj svežo vodo b je samo treba časih dno s posebnim nate-gačem očistiti odpadkov krme in druge nesnage.
Kot vodne rastüne pridejo posebne ca
■kvaril ▼ poŠte v
jugaste vahsnertie z taatcetaim Itasi em, eJo-deje m mirjc-füum z zvezdnato obfcko ftstja
vzdolž stebelc. Dalje imamo plavajoče rastline, kakor ricije, katerih kratke korenine mole v vodo. Tretja vrsta rastlin je ona, ki ima korenine pod vodo, listje pa nad vodo. Vsak akvarist» ki se za domačo fioro vodnih rastlin zanima, naj gre pomladi aM pa v poletju na Barje, kjer bo našel nad 50 vrst Akvaristu, ki si bo izbral par rast-lài za svoj akvarij, moramo priporočiti, da jih dobro očisti, ker so na rastlinah razno živakce in parasiti, ki ribicam škodujejo, ker se nekatere vrste takih parazitov vje-do v kožo in na luske ribic. Rastlino daj torej v skledo, natresi v vodo soli m malo hipermangana, nato jih dobroočisti s svežo vodo in jih vsadd. —Nekatere postanejo v akvariju tako lepe, kakor da so umetne.
Slednjič še besedo o žrvi hrani, ki je ribicam posebno ljuba. Tubifcksi so nitkasä črvički, ki jih najdeš v blatnih jarkih. Najbolj priljubljena hrana so ribicam vodne bolhe v obliki svojih sestric na kopnem, samo da so prozorne. Ce spustiš žlico takih boih v vodo, boš imel najlepšo zabavo. Ribice jih začno loviti, vse se podi v akvariju za bolhami, ki so jim pravcata de-Kkatesa. Tam pa, kjer so v akvariju večjo ribice, si lahke nabavimo živo hrano v slabše zaraščenih jarkih. V blatu kar mrgoli vsakovrstnih živafic. Treba je zajeti nekaj blata s tankim srtom in ko blato % vodo odstraniš, ti v s*tu ostanejo razne ličinke in rodna golazen. Pari samo, da ne zajameš tudi raznih ptjavk hr drugih Škodljivcev, kakor so to vodni keberSki in podvodni paiki. to lahko ribice ugonobe. — Kdor se ranima za vodne močerade, bh priporočamo, da Jih drži ▼ posebnem akvariju, ker če jim ne daš zadosti mnffh ffčh*k in tirir'feJcsoi, se lotijo v lakoti tudi ribic.
Pa dowfj za danes. Ker Je leto pri kraju, se akvaristi zahvaljujemo »Jutro«, kt Je * njemu svojstvenim vsestranskim razusne-vanjem pomagalo širiti Mejo akvarteUke % ob i avl i an jem člankov. Njemu ir vsem našim prilatefiem akvaristom: Mnogo nsoe-bov v novem letu!	FA-MT-OS.
SOKOLSTVO
Ustanovitev sokoiskega društva v Štorah pri Celju
14. Jscembra se je zbralo navdušeno ob» činstvo v lepo okrašeni dvorani, da p riso» stvuje ustanovitvi toli zaželjenega Sokol» skega 'ruštva v Storah. Udeležba je bila nad vsako pričakovanje zelo številna. Pri» speli so tudi bratje iz Celja in St. Jurija ob južni železnici. Predsednik pripravljal» nega odbora br. Repič Alojzij je iskreno pozdrav0 občni zbor, nato je starosta celj» ske sokolske župe br. Jože Smetrnik po» zdravil zborovalce in v globoko zasnova» nem govoru obrazložil pomen Sokolstva. V imenu Sokola St. Jurij je pozdravil br. Svetina in želel društvu najlepših uspe» hov.
Društvena uprava )e naslednja: starosta
Herman Jožko, podstarost« Krajne Anton, tajnik H&bič Anton, blagajnik Repič Aloj« zi j, pros votar Volavšek Anton, načelnik Seiberl Maks, namestnik Čretnik Jožko, na» čelnica Pavšič Vera, revizorja Pavšič An» drej in Barle Franc; člani uprave: Gosak Jožko, Črnifloj Slavko, Jerin Vojteh, Ma» gaj na Peter, éerny Edvard, Sa ti er Janko, Ca^en Jožko. Franci Maks, S košek Jož» ko, Jug Stefan, Majcen Jožko. Renčelj Fr., Kos Anica, Arnejc Karcla, Rojnik Eka,
Pavšič Mirko, Vodeb Franc in Vovk Ka» reL
Požrtvovalni posestnik In gostilničar Franc! Maks je ponudil društvu prostore za dobo pet let brezplačno v uporabo, »a kar se mu društvo najiskreneje zahvaljuje. Prostori se pridno preurejajo tako, da »e bo v najkrajšem času že lahko pričelo t redno telovadbo. Da se pa društveno živ» ljenje ooživi, se ustanovi mladinski pevski zbor. dočim je dramatski odseic že prid» nc na delu.
Za ustanovitev društva gre vse priznanje in zahvala bratom pripravljalnega odbora Hermanu Josku, Repiču Alojziju in Habi» ču Vntonu.
K JffWsW
erial
Tečaj Mariborske ž trpe v Ptnfn
Mariborska župa bo priredila od 3. do vključno 16. februarja 14»dnevni prednja» ški tečaj v Ptuju, namenjen predvsem po» deželskim društvom in sokolskim č;tsm, katerih število je v preteklem letu «'o na» rastlo. Saj je štela župa v začetku 1 1930 le 30 društev, ob koncu leta pa 70 društev m 18 sokolskih čet. Prenočišča bodo ìa te» čajnike in tečajnice brezplačna. Celodnev» na prehrana je preračunjena na ca. 300 Din za vso dobo. — Pr jave sprejema vofctvo žuonega prednjaškega tečaja v Ptuju o 20 januarja t. L Za one. ki reflektirajo r* to dobo na dopust, poteče rok cr.jave že 8. januarja, da jim more župa pravočasno preskrbeti 14»dnevno odsotnost. Vsa ostala navodila prejme vsak pr:jivljenec»k* pra» vočasno. Ker je tečaj namanrn predvsem novoustanovljenim društvom in sokolskim četam ter bo nudil snov predvsem za ta društva, upamo, da bo vsako društvo v Mariborski župi izrabilo to ugodno priliko m se tečaja najmanj po ene mčlanu m članici udeležilo.
Snksloki Glasnik izhaja sedaj tedensko
vsak četrtek. Prva Številka Je izšla na novega leta dan in obsega poleg poslanice za vse društvene zlavne skupščine vrsto zanimivih proirramatifnih člankov. Obilka lista je ostala ista, uvedenih pa je nekaj novih rubrik, že obstoječe pa so se izpopolnile. Napisi pri rubrikah so prav lični in pregledno razdeljujejo vso snov lista. »Kronika« bo obravnavala razne dogodke v domovini s sokolskesa etališča. jih nrimerno osvetlila in preučila. Rubrika »Slovansko So-kolstvo« je znatno razširjen?, tako tudi po-rrčila iz žup in društev. — Objavljene so žc prve vesti o pripravah za vsesokolski zlet v Pragi, ki se ga bo udeležilo jucoslovensko Sokolstvo v velikem številu. Zato je prav, dn se obvesti članstvo ie sedaj o vseh najvažnejših zletnih zadevah. Priporočamo uiedništvu, da poskrbi za skrajSanje člankov, zlasti naj se ne priobčuje istočasno več razprav o istem predmetu, ako ni bila izrecno razpisana anketa o kaki stvari. Uvodnik in še kak dober članek v vsaki 5te-
vifld popotnem
naj Izpolni droben, lanimiv mate
Društvene glavne skupščine, ki ss bodo> vršile v januarju širom Jugoslavije, bodi» pokazale, ako so društva dobro in plódoooe-no naložila ves v lanskem letu nabrani moralni kapital in uspehe, činovmki, posamezni odseki in odbori bodo polagali račune. Želimo, da bi bila poročila res točna, pozitivna in razveseljiva tako v organizač-nem, strokovnem in upravnem ozira. Ob te) priliki naj se spomnijo društva tudi Sokolska matice in priporoče nabavo sokolskih knjig in potrebščin.
Vs« brat* dopino» ari* ssfeofcfe» rebrW
ke prosimo, naj aam pojejo « glavaih skupščinah njihovih sokolskih dniütev čim krajša in jedrnata poročila o poteku zborovanj «» sklepih, ki so važni ta bodoč« uspešno delo društva. Daljših poročil zaradi občutnega pomanjkanja prostora, zlasti ko je v obmoft-ju dravske banovine toliko sokolskih dro-»tov, ne moremo objaviti. Toliko v vednoet, da ne bo zamere.
Spomnit« m aaflk anafiia^&lk
Ob priliki skjpé&a naj prinese članstvo aa
zborovanje knjige, sokolske ali druge vsebine, ki jih lahko pogreša, da se odpošljejo raznim manjšinjskim društvom. Odložena knjiga nima nikake vrednosti, ako leži zaprašena na polici, mnogo pa lahko koristi onim, ki jo sicer ne morejo kupiti. Nabrane knjige pošljite župam, ki jih bodo razdelil« manjšinjskim društvom.
Sokol /. Ljubljana » Tabor ko nei svojo letošnjo glavno skupščino v torek 20. L m. v mali dvoran, na Tabora a obi» čajnim dnevnim redom. Pričetek ob poi 20. Morebitne predloge je vložiti najkasnej» do 6. t m. — Poziva se članstvo, da raj» dalje do 5, L m poravna svoje društven» obveznosti, ker »e bo sicer vsakdo, ki n» bi zadostil temu pozivu, ▼ sm slu župno okrožnice brezpogojno črtal iz članstva.
Sokolsko društva Ljvbljmm IV. ha svojo ietošnjo stavno skupičm» v acrtc^e 11. Januarja ob 9. ori dopoldne v telovadnici šole na Prulah. — V primera, éa fai ne bilo navzočega po 5 21. dovodno štcvfr» članst/a bo pol are pozneje ne glede na število navzočih
Sokoiskega druitva Ljubljana tL skupščina bo 10. t. m. ob poi 20. oa real» kl Z ozirom na važnost dnevnega reda naj
se članstvo točno in zaneslijo udeleži zbo» rovanja.
Sokoiskega društva Radovljica glavo»
sku-ščina bo 8. t m, ob 20. v Sokolskon domu. Dnevni red v smislu pravilnika. — Udelež1 a dolžnosti
Sokolsko druitvo w $avnM be letni občni zbor 6. L m. ob 11 t Sokoiakoa domu in sicer po predpisanem dnevnem redu. -ko bi ob določeni uri niti tretjine članstva ne bila navzoča, se bo vršil občni zbor pol ure kasneje ob vsakršnem števil« članstva. Bodite točni I
ImaS doma ka) medu T
Dr. Amai pide v strokovnem tednOcm
ImaS kaj medu? Ako ne, si ga tako] preskrbi, ker Je najgotovejäl proizvajalec potu (noja). Ako prideS v zimskem času s mraza s težko glavo ln te spreletava po hrbtu kurja koža. če te ige po grlu ln se ti zapira nos, tedaj lezi v posteljo, daj si prinesti tople vode. v kateri boš stopil nekoliko medu. To tekočino pij po požirkih. Kmalu se boä začel močno potiti. Potenj» bo gotovo premagalo vse te predznak« močnega prehlada.
Med je tudi najboijSe sredstvo za pospeševanje delovanja obisti. Ako ti postajajo obisti z leti premalo delavne, zavživaj med in obisti bodo delovale povoljno.
Med je največji proizvajalec telesne moči, ker krepi čudovito mišičje. En hekto-gram mesa proizvaja 8 kalorij, a en hek-togram medu 30 kalorij.
Med je slednjič naigotovejie sredstvo za podaljšanje življenja. To so že učili grfild modrijan Pitagoras, pesnik Vigril, slavni Montegazza ln dr. To vedo tudi i« izpraševanja ljudi vsi zdravniki
Jubilej Ivana Tornea
Kamnik, ob novem letu.
Letos Je prišla vrsta tudi na našega Tonica. Pretekli mesec je dopolnili svoje 50. leto in stopil v prijateljsko zvezo z Abrahamom
Po končanih gimnazijskih študijah je leta 1897 stopil v državno službo kot davčni pripravnik.
Služboval je v raznih krajih, tako v Ljubljani. Kranju. Kranjski gori, Ilirski Bistrici, kjer ga ie zaloti! preokret. V Kamniku službuje že sedmo leto. Tretje leto vrši
ga štejejo med svoje stalne sotrudnüke. V kraju, kjer je, je silno inicijativen. Na nje govo pobudo in z njegovo pomočjo se je postavila tudi vremenska hišica v Kamni ku. ki je prav svojevrsten, precizen iu strument
Gospod Tome pravi, da ima 5e vse ne
Kaj drugega v načrtu, manjka mu pa de> narja. No, mogoče se bo našlo kje onih 1;; do 15 000 Din, ki se jih rabi?
Vseskozi napreden in narodno zaveden je imel g. Tome marsikje prestati mnogo ši
floBuoyH Seta davčne uprave v Kamniku. Pretežni del svojega življenja je posvetil astronomiji. Povsod, kjer je služboval, si je omislil majhen observatorij, kjer je po dnevi in po noči opazoval sobice in luno z zvezdami.
V Kamniku ima na Zaplicah observatorij, ki si ga je sam skonstruira! in naba<vi! iz .testnih sredstev, borne p!ače državnega uradnika. Z dolgoletnim študijem je na tem poliu prava kapaciteta, ki io upoštevano znanstveni krogi sirom Evrope. O tej temi je> pisaii v letnikih 1905—1906 v Ljubljanskem Zvonu prav zanimiva odkritja. Mnogo piše v nemških strokovnih revijah, ki
kan, posebno še v Ilir. Bistrici, k! so jo
že takrat zasedli Italijani.
Zanimivo je, da je naš Tome razne vremenske Ln elementarne nezgode na podlagi opazovanj solnca in solnčnih peg napovedoval mnogo preje kot so se zgodile.
Takrat mu seveda nihče ni verjel.
Mnogokrat piše tudi v naše liste o kakem posebnem pojavu, ki ga je opazil na nebu.
Gosp. Tomcu želimo še mnogo let zadovoljnega življenja in mnogo uspehov v astronomi]!, katero študira že 30 let, kar je zanj kot odličnega amaterja tudi svoje-1 vrsten jubilej.
Na višku zimske sezone
Kranjska gora, začetkom januarja. ..
Sovražniki zimskega sporta — in teh pri nas ni b.ìo maio — so že davno onemeli in revidiral, .svoje nazore ter se po večini tudi sami prikliučiii športu, proti k art er e mai so se še včeraj postavljali, in tako je smučar-stvo postalo že kar čez noč ljudski sport in bo poseono pri bodoči generaciji znak njene bi'stvenosti. Da pa se je smučarstvo tako globoko oprijelo našega liudtva. tudi navadnega kmetiškega, je samo cb sebi razumljivo, ker ta sport skoro ne pozna neprijetnega rekorderstva, ki odbija širše mase. Zimskega sporta pa se ne oprijemlie samo mladina, temveč tudi starejši letniki, čemur je mora čuditi človek, ki pozna dušo našega planinskega prebivalstva. Od leta do leta se vedno bolj pozna, kako globoko je smučarstvo poseglo v mišljenje poprej skeptičnega gorskega človeka in mu ie postalo fakto', od katerega je nehote posta! v svojem življenju odvisen, vsaj kolikor sc tiče materijalnih koristi, ki mu jih zimski sport bogato donaša.
Ce se je v preteklih zimah govorilo in pisalo o borovških smučarskih taborih, ni bilo to nikakor pretiravanje. Tem bolj moramo pa letos poudariti, da se je v Kranjski gori zimski sport tako razmahnil, da se moramo čuditi, ker tega razmaha človek siiti slutil ni, še manj pa pričakoval. V po-fcetkii neugodno vreme ie dopustijo, da se ie timska sezo-ia otvorila šele tik pred prazniki, a je dosegla že prve dni svoj višek, ki bo kakor izgleda, obdržala prav do spomladi kljub temu, da se vsa tendenca zimskega vremena obrača v južno smer in je že parkrat hotela nastopiti močna odjuga. Božični prazniki so bili skrajno živahni in posvečeni izključno le belemu športu, ker so bile snežne prilike naravnost idealne. To vrvenje sta še posebno pojačila obadva črnuška tečaja, ki sta se vršila prav med prazniki rn bila povoljno obiskana. Pokazala pa sta, da ne zadostujeta za vso sezono, temveč bo treba uvest: še tretjega in četrtega, kar bi biio popolnoma v interesu našega športnega sveta.
Prireditev, ki se je vršila preteklo nede-Pjo v Kranjski gori kot smuški tek na 15 kilometrov, je bila letošnja prva prireditev te vrste. Udeležili so se je številni domači in tuji smučarji, potekla je prav izvrstno in živahno in je dosegla popolnoma zadovoljive in lepe rezirltate. To tekmo je priredila podružnica SPD, ki ie s pomočjo tujsko-prometnega društva sestavila bogat program za vso zimsko sezono. Ta program je bi! skrajno potreben, ker brez programa Kramska gora ne bi nikakor dosegla tolike frekvence od strani zimskih športnikov. kakršno je dosegla do sedaj in ki se bo. po vseh znamenjih sodeč, v tem mesecu še pojačila. Ves zimski sport se je pri nas končno je organiziral, kar ie razveselirvo spričo dejstva, da je naše staro središče vsega zimskega sporta vendarle odločno stopilo na samostojne noge in zapoČe'o konkurenco tudi z onimi kraji, ki so bo!j ali manj od narave oblagodarieni z ozirom na zimsko-sportne prilike. V tem prizadevanju pa ii je mnogo pomagalo dejstvo, da raz-
polaga z zadostnim številom kurjenih sob in je kos tudi večjemu tujskemu navalu.
Osebne zadeve so pri nas stopile popolnoma v ozadje in vsa vas se zanima samo za smučarstvo in njegove prireditve. 4. januarja se vrši zanimiv propagandni Skijöring iz Kranjske gore do državne meje "pri Ratečah Udeležencem in vsem smučarjem na čast pa bo v hotelu Razor prirejen vesel zabavni večer z oficijelnim plesom, a na praznik Treh kraljev bo aranžiran izlet smučarjev in sankačev na visoko zasneženi Vršič, ki je znana smučarska točka, a še večja atrakcija za izvežbane sankače. Prihodnja nedelja, ki je takorekoč višek zimskega sporta, je pri nas proglašena za smučarski praznik in krščena za »klubski dan«. Ta dan bo izpolnilo več klubskih tekem in sicer za senjorje in juniorje; udeleže se teh tekem kot lastna vrsta tud;i dame ir šolska mladina kot samostojna grupa, 18. t m. se pa uprizori patrolni tek, kjer bodo tekmovali smučarji v vrstah po štiri iti štiri skupaj; to tekmovanje bo zaključil propagandni Skijöring v samotne Rute. Krona vseh tekem pa bo gotovo medklubska smu-ška tekma dne 25. januarja, ker se vrši tik pred bohinjsko olimpijado.
Zimske zabave in športnega razkoSja je pn nas zvrhana mera. Da te zabave ne bodo motile vremenske kaprice, je gotovo, ker so Borovci na glasu da se znajo za vreme obrniti n3 pravo stran. Saj fclede tega, kar se snega tiče.
Pismo iz Kočevja
Kočevje, 3. januarja.
Tako skromno kakor letos pa Kočevski Slovenci se nsmo pričakali novega leta Vča» si je priredil Sokol veselico na Silvestrovo v hotelski dvorani Letos pa so dvorano ze vdrugič najeli naši nemški someščani, ki so sklenili pogodbo s hotelirjem, po ka» ten pripada dvorana za vsak Silvester sa, mo njim Ker so vedeli, da je ta dvorana premajhna za Slovence in Nemce, prvih sploh vabili niso. ker phkati. ki so nazna» njah nnhovo prireditev so bili pisani samo v nemškem jež ku. Na ta način so si mo« rali Slovenci iskati prostor za sil vest rov a» nje drugje. Državni nameščenci so ga našM v gostilni Feries, ostali pa so šli v Veliko kavarno. Največ jih je seveda ostalo do* ma, ker niso vedeli kam bi krenili. Želeti je, da bi bilo za prihodnji Silvester boljše.
Nekaj novega, ne samo za Kočevje ?n okolico, nego tud* za vso našo ožjo domo« vino je kočevski muzej, ki ie bil prvič do« stopen javnost' lani ob 600 letnici. Tedaj se je nahaial še v osnovni šoli v Stari cer» kvi. Pozne ie pa so ga prenesli v mesto in siccr v bivšo Bartelmejevo hišo Materija» la ie zbranega precej, t-ko da so nolne šti» ri sobe. Vendar pa muzei še ni definitivno ure i en, ker ga bodo v kratkem še spopolni» li. Pričakovati pa je, da bodo priprave do velike noči gotove in teda i bo spet dovo» lien obisk muzeja tudi širši javnosti V nrvi sobi ie shrmjsno predvsem staro polj« sko orodje, skorai vse leseno, kakor so ga rab M i Ko-čovarji kmahi po svojem prihodu v novo domovino V drugi sobi pa je orodje, ki se ie rabilo v hiši, tako za trenje lanu, za izdelavo tresak, k' so jih zvečer orižigalj in pritrjevli na v;soka stojala za čišč^nie prosa itd. Največjo vrednost pa predstavljajo brez dvoma predpneti, izlože»
ni v tretji sobi. To so samo stare cerkvene
slike, slikane na platno, steklo in tudi na pločevino, ter leseni kipi, predstavljajoč svetnike ali pa angele. Kakor so nekateri že stari in odrgnjeni. vendar 6e človek mo« ra čuditi njihovi izrazito fini umetniški iz« delavi Enako interesantne so nekatere sli« ke. četrto sobo pa bi lahko imenovali »na« cijonalni del« tega muzeja. Tu lahko vidi« te kako se žge oglje skratka, ta del pred« stavlja kočevsko gospodarstvo, obrt in kul« turo. In tudi tukaj je najti več zelo zani« mivih stvari. Tu vise slike nekaterih zna« nih Kočevarjcv predvsem je treba omeniti sliko velikega mecena Jurija Stampf'a. ki jo je darovala gimnazija. Pa tudi velikan« ski avstrijski dvoglavi orel ie tu notri, na« pravljen iz žebljičkov, zabitih v deske. Da« lje je v tem delu še neka i starih kniig, po« slikanega orodja, pokrajinskih slik itd. Muzej je zelo zanimiv in nudi vsakemu ja« sen vpogled v preteklost kočevskega kme« ta in meščana. Največ zaslug za muzej si ie pridobi! župnik iz Stare cerkve g. Josip Epioch. ki je sam hodü no hišah in iskal predmete. vTedine, da pridejo v muzej.
Med božičnimi prazniki so priredili na« ši lovci lov na divje praoče na Stružnici, posestvu g Goriana. Ustrel-'li so samo dva prašiča, enega ie g. mž. F. Jenčič. Istočasno ie ustrelil v Rogu merjasca tudi g. Scha« diriger.
Sedaj je mesto razsvetlimo tudi ponoči. Dosedai je bilo pri nas tako, da so o. pol« noči ugasnili vse luči po ubcah. Pred krat« kim pa so prenesli dinamo ßtroj iz pomož« ne e'e.ktrarne ob Rinži na mestno žigo. ki obratuje tudi ponoči. Dinamo*stroj bo od» slej s parnim pogonom proizvajal električ« no luč tudi po dvanaisti uri. S tem smo zo> pet nanravili majhen korak dalje.
S 1. januarjem bo zače' Sokol telovaditi v telovadnici Gasilnega doma. S tem bo telovadnica v owovni šoli nekoliko raz» bremen iena, vendar potreba no zgraditvi nove telovadnice obstoja še vedno.
Gledališka sezona je letos spet zelo skromna. VzTok leži v tem. da so igralci oreveč obremenjeni, ali s službo ali pa s šolo. Pa še nekaj drugega je, kar igra'cem iemlje veselje do igranja, to ie: avtorsko pravo. N. pr. Sokol ie imrizoril novembra meseca Petrovičevo komerliio »Vozel«. Ko» liko truda in žrtev je b;lo treba, preden <?o mogli igralci n^stoo'ti pred javnost! Moralen usneh je bil velik, toda materija» len? Sokol ie moTal n'aèati n^sam? za av» torsko oravo 10 nrtst vseh doVo^'ov. to ie v tem primero 108 D'n č:<s+? r^bič** pa. ki ie ostal nierou. ie zn°ša1 70 Din. To je nasnrotie. o katerem ie vredno nremršliati. Potem se ni čuditi, če bomo imeli spet gle« dališko sušo.
frisier s tei salon dame
CmiL VA&EL
specialno striženje bubifrizur
in friziranje ter za vsa v to stroko spadajoča dela se cenjenim damam za obisk priporoča.	Si?
LJUBLJANA Turjaški trg.	Novi trg.
V temni noči.. •
Ljubljana, 3. januarja.
Tišina je vladala vse naokrog. Rožna dolina je bila utrujena po silvestrovanju, okna hiš so zijala mračno na ulice in še v gostilnah so ugasnile luči. Ura je bila šele okrog polnoči, ko se je proti znani trgovi» ni na Cesti V. št. 2 pomikala ženska po* stava, potihoma smuknila na dvoršce in za trenutek obstala pred vratmi, do stop* nie, ki vodijo v prvo nadstropje. Takoj za» tem je zaškripal v pratih ključ in že je žensko požrla tema. Kmalu nato se je žen» ska znašla v malem skladišču, kjer je
di»
šalo po manufakturnem blagu. Ženska se je spretno gibala po temačni sobi in pre» metavala bale blaga, izmed katerih je zbra» la tri najobsežnejše: balo klota ter dve bali sukna, kar je povezala v zavoj jn spet prhnila na stopnice in na dvorišče. Vse je šlo po sreči, nenadoma pa je zala* jal na dvorišču pes. ki se je jel divje za» ganjati sem rn tja Lajal je neprestano, kakor da čuti v bliž;ni nevarnega človeka, ki je oškodoval njegovega gospodarja. Žen» ska z zavojem pa je tedaj že izginila na ulico in za vogalom. Čuvaj pa je lajal na» prej in sicer tako glasno in opozarjajoče, da je zbudil gospodinjo, ki je hitro vstala ter stopivša na hodnik opazila odprta vra» ta skladišča. Takoj je ugotovila, da je mo» ral biti tam kak nepokbcanec, kar je spo» znala tudi zastran nereda v skladišču.
»Tatovi so bili v hiši!« je zbudila moža m v hiši stanujoče uslužbence. Bili »o ta» koj na nogah in že se ie pričel lov za ta» tico. Na dvorišču ni bilo nikogar, tudi zu» naj je bilo vse mirno. Pohiteli so po uli» cah v različne smeri !n daleč pred seboj je ugledala gospodinja nekaj temnega, kar se je brzo pomikalo naprej, očividno trudeč se, da čimnreje izgine iz okolice. Toda ni šlo. Preganjalka je bila urnejša in na* enkrat sta bili vkup.
»Počak', tatica!«
Neznanka, on rta na z ukradenem blagom se je od strahu zrušila skoro po tleh m se opotekla k zidu hiše. Takrat so bili za njo že tudi drugi zasledovalci, ki so ji odvezli plen ter jo šiloma odvedli nazaj v trgovino, kjer so ji pogledali v obraz pri svetlobi.
»O. preklemansko — Franca je!«
»Ne morem pomagati, mož me je pre» govoril.«
Bila je res Franca, bivša kuharica ▼ ime» novani hiši. ki pa je že odnekdaj kazala znake nepoštenosti. Že tedaj pred nienim odhodom je gospodinji zmanjkal 1500 Din vreden prstan.
Medtem je bila obveščena o tatvini v?» ška stražnica. Prišla sta stražnik in detek» tiv. ki sta Franco. 36 let staro že 16 krat oredkaznovano tatico aretirala in jo po kratkem zaslišaniu odvedla v zanor na no« 1'ciisko unravo. Tatica ie odnp-sli iz skia» dišča trgovine za okrog 4000 Din blaga in ie nanosled priznala tudi, da ie res ona ukradla prstan, ki ga je potfrešila gosno» diuja. Divi je b;l aretiran tudi njen mož. Nace Kolar. no po-Vlicu krojač, stanujoč v Dravliah 47. ki ie t"d: znan uzmovič. Glede tatvine ie b«! odlični nar d<->rnen?en. na se jima ie načrt Malovil m sedita zdaj oba za zamreženimi okni.


PERJE
»6
kokošje, purje, gosje, naravno to s strojem čiščeno, dobavlja v vsaki množini
E. Vafda, čakovec
Telefon številka 59. 4, S, 60.
Ljntomersko gospodarsko pismo
Ljutomer, 2. januarja.
Gospodarska kriza, ki je zajela vse panoge,^ osobito pa kmetijstvo, vendar ni vzela našim kmetovalcem poguma za nadaljnje delo. O tem je pričal občni zbor tukajšnje podružnice Kmetijske družbe, ki se je vršil pred kratkim v meščanski šoli. Udeležba sicer ni bila dobra, vendar so člani podružnice storili važen sklep za napredek kmetijstva, o katerem izpregovorimo posebej. Občni zbor je otvoril predsednik gosp. vet. svetnik Škof ter opravičil odsotnost gosp. inž. Laha, ki bi moral predavati na tem zboru, pa je bil zadržan. Opisal je delovanje podružnice v zadnjih 22 mesecih, ki je bilo dovolj živahno. Slabe izkušnje je imela podružnica z zalogo umetnih gnojil. Le s težavo jih je razpečavala, še težje pa ie bilo z izterjavanjem plačil. Sploh je cena umetnih gnojil v primeri s cenami kmetijskih pridelkov previsoka. Zato je podružnica to zalogo opustila. Tajnik gosp. Stampa je poročal, da je podružnica priredila več filmskih predavanj iz kmetijskih strok, se uUe ležila obrtne, industrijske in kmetijske razstave v Ljutomeru, ter imela v zalogi gali-co. žveplo in gnojila. Nabavila je s podporami oblasti sejalni stroj, dve Flickovi škropilnici. žveplalnik in novo travniško brano. Udeležila se je vinogradniškega kongresa v Beogradu z enim delegatom in imenovala v obč. kmetijski odbor svojega zastopnika Blagajnik gosp. Rus je poročal o gmotnem stanju podružnice, ki je zadovoljivo. Član stva je 180. Občni zbor je odobril obračun ter določil za blagajnika primerno nagrado ker je razdeljeval kupljeno blago Nato je bila sprejeta resolucija, ki se bavi z nezdravim razmerjem med cenami kmetijskih m industrijskih izdelkov ter zahteva v tem ozl-ru pomoč od strani oblasti. Zborovalci so naposled pozdravili namero Kmetijske družbe, da izda skupno glasilo za vse panoge kmetijstva.
Najvažnejši je bil sklep, naj se osnuje v Ljutomeru posebna organizacija za rejo sl-mendolskega goveda. Med raznimi panogami kmetijstva je govedoreja tista, ki obeta še največ stalnih dohodkov. Zato jo treba organizirati in usmeriti v pravcu čistih pasem in selekcije. Ta sklep ;e podružnica izročila na Štefanovo, ko je sklicala kmetovalce v meščansko šolo, kjer jih je najprej po zdravil predsednik podružnice eosp. §kol. Udeležba živinorejcev je bila ze!o lepa, kar priča o tem, da se zavedajo pomena napredne reje. Gosp. Škof je priporočal in utemeljil potrebo, da se ustanovi rodovniška organizacija za rejo simendolskega goveda, nakar je sreski kmetijski referent gosp. Zni-darič pojasnil ustroj slicne organizacije v Središču, gosp. inž. Venko je govoril natančneje o pomenu take organizacije, ocrtal naloge in koristi članov ter opisal delovanie društva podrobneje, baveč se posebej z vodstvom rodovnika in poskusnimi molžami. Nazadnje je priporočal, naj bo organizacija rejcev simendolske pasme poseben odsek
VELIK PLES Jadranske Straže
v slovanskih narodnih nošah dne 24. januarja 1931 v unionski dvorani v Ljub-ljanL	17820
kmetijske podružnice, kar je najbolj eno-
stavno. Ustanovitev posebne zadruee bi bila predraga. Zborovalci so se soglasno izrekli za to solucijo. Nato so sprejeli pravilnik Ter izvolili odseku poseben odbor, ki ga tvorijo sami napredni živinorejci z gosp. Tomažem Bobnjarjem iz Stročje vasi na čelu. Pričakovati je, da bo nova kmetijska orsanizaci»a začela v kratkem uspešno delovati.'
Ljutomerski občinski proračun
Proračun naše občine za L 1931. predvideva 5Ö8.551 Din izdatkov, torej precej ve? kakor prejšnje leto. ko je bilo predvidenih le 421.258 Din. Izdatki so se povečali, Ker je bilo treba urediti obrestovanje in amortizacijo nekaterih manjših dolgov in ker so se povišali stroški za šolstvo in upravo. Na posamezna poglavja odpada: za cospodar-stvo 112.500 Din (omenimo le večje postavke, in sicer davke 30.000 Din. vzdrževanre poslopij 20.000 Din. obdelovanje zemljišč, v prvi vrsti vinogradov 40.000); za upravo 91.712 Din (uradnikom 53.280 Din, pokojnine 18.432 Din); za glavnice 120.490 Dtn (obresti 20.000 Din. odplačila 90 000 Din); za redarstvo 47.370 Din (čuvajem 23.420 Din, gasilstvo 20.000 Din); za zdravstvo te postavka majhna - 1850 Din — ker se bo pobirala posebna zdravstvena doklada k državnim davkom; drugi izdatki 21.518 Din (tako za pobiranje obč. trošarine 5650 Ditt, prispevek k najemnini za sresko načelstvo 12.268 Din); za socijalno skrbstvo 3500 Dtn, za šolstvo in prosveto 82.451 Din, in sicer za osnovno šolo 56.711 Din, za meščansko 14.240 Din, za obrtno nadalj. 8000 Din, za fflasbeno 1500 Din, podpora >Sokolu< 5000 Din, Čitalnici in Prosvetnemu društvu po 1000 Din; za kmetijstvo 16.560 Din, izredni izdatki 6200 Din.
Za kritje je predvidenih dohodkov iz gospodarstva v višini 228.594 Dio, to so n. pr. najemnine 72.388 Din, dohodki iz zemljišg 70.00-j Din. od prodanega »ena 12.000 Din, od tehtnic 15.000 Din od električnega podjetja 42.000 Din (obresti in amortizacija posojila za omrežje), dalje dohodki od glavnie 37.930 Din (tu je všteto posojilo za izvedbo regulacijskega načrta v znesku 35.000 Din), od pristojbin 10.950 Din, iz javne uprave 7700 Din, razni in izredni dohodki 1300 Din. Ostane primanjkljaja 282.077 Din, ki se bo kril s 40 % doklado za vse neposredne državne davke. Davčna moč mestne občine znaša 261.S30 Din, doklade so preračunjene na 104.732 Din. Dalje bo mestna občina pobirala: od hektolitra vina 100 Din (kar bo dalo predvidoma 78.400 Din), od hI vinskega mošta 50 Din (1500 Din), od hI piva 125 Din (59.500 Din), od hI sadjevca 25 Din (12.500 Din), od vsake h ek tod i te reke stopinje alkohola 10 Din (8000 Din), od vsakega zaklanega goveda 20 Din (64f)0 Din), od telet 10 Din (2500 Din), od prašičev 15 Din (3000 Din), od avtomobilov 250 Din, od motociklov s prikolico 100 Din, od navadnih motociklov 50 Din, od biciklov 10 Din. od psov po 20 Din (1000 Din), od brezalkoholnih pijač za steklenico 1.50 Din (1500 Din) in davek na prenočišča od postelje 2 Din (2000 Din). Vse davščine so proračun jene na 283.382 Din, kar daje 1 dohodki iz gospodarstva itd., kritja 571.856 Din, tako da ostane prebitek 3304 Din.
Kljub temu, da se je proračun povišal za približno 147.000 Din, je ostalo pri 40% do-kladi na neposredne državne davke, povišek dohodkov se je moral iskati drugod, in sicer v samostojnih davščinah, od katerih so nekatere višje, nekatere pa docela nova.
Mandrov dudaški trio iz Prage
Id koncerti«, kakor že objavljeno, danes ob 20. v kazinski dvorani v Ljubljani. Ta trio « !e s svojo lepo m originalno glasbo pridobil ž© velik sloves po svetu. Prva slika nam predstavlja umetniško skupino, na drugi pa je g. Jenda Maudr 8 svojim mstru» m en toro.	^
Vstopnice za nocojšnji koncert Man» drovega dudnškega tria, ki bo ob 20. v ve»
liki dvorani Kazine, ee dobivajo danes do« poldne od 9. do 12. dopoldne v veži kina Matice m zvečer od pol 8. dalje pred ve« liko dvorano Kizane. Obisk koncerta naj» topleje priporočamo. Pred začetkom kon« certa bo kratko predavanje o značaju na« rodnega instrumenta dud. Vstopnice po nizkih koncertnih cenah. Ölaine Českoslo« venske Obce v Ljubljani še posebej opo« zarjamo na nocojšnji koncert praškega Maudrovega tria.
davka prosto, 8% dolarsko posofilo SHS franko Ljubljana po bančni poslovalnici dr. Thausing & Schlesinger, Wien 1, Tegetthoff-strasse 4. Prospekti gratis. ^^ ^^ ^^
I TeJefoa il X^—Z—Và, A »--8—02)	£
ce vesti
•	Vsi »Jutrovl« naročniki bodo prejeli v ponedeljek tudi poriedeljsko izdajo »Jutra« ki bo odslei izhajala inetto dosedanjega »Ponedeljka« mi 00 tvoriia riarmoiiičiio tn nujno potrebno dopolnilo k rednim izdajam »Jutra« Zaradi ogromnih stroškov, združenih z nedeljskim delom, ponedeljske izdaje na žalost ne moremo tra>ino ooš^liati »Jutro-vi-n« naročnikom zastonj. Naročiti je treba zato poncdeijsko izdajo »Jutra« posebe), vendar pa je naročnina tako nizka, da jo bo zmoge1 vsakdo. Ponedeljska izdaja velja me<ečri za vse naročnike, ki prejemajo tet po pošti, samo 4 Dm. za naročn.ke. ta ki se jim list dostavlja po raznašalcih na dom. pa 1 Din več, torej 5 Din mesečno. Toplo priporočamo vsem svojim naročnikom, da si naruče tud. poriedeljsko z lan »Jutra««, tako da bodo prejemali naš list prav vsak dan.
. Odlikovanje 1 grškim redom. PredseO nik grške republike je odlikoval 1 jfieir skiin redom Odrešmika tajnika Zbornice ia TU1 v Ljubljani g Ivana Mohonča m tajnika Centrale industrijskih korporacij v Beogradu g. dr Cvetka Gregoriča za njuuo uspešno delovanje na prvi balkanski konferenci v Atenah Čestitamo!
•	Odličen norveški gost v Jugoslaviji- Iz Osla na Norveškem je prispel v Jugoslavijo profesor g. dr. Hjaimar Broch kl Je določen za direktorja novo ustanovljenega zavoda za raziskavanje Jadrana i biološko-oceanogiafskegs instituta) v Splitu. Odlični gost se je ustavil v Ljubljani, da se v zoološkem institutu ljubljanske univerze posvetuje s zoologi o delovnem programu nove institucije, od katere pričakuje zlasti naše pomorsko riharstvo velike koristi.
*	imenovanj!. Z odlokom ministra za trgovino ;n industrijo ie imenovana za začasno predmetno učiteljico II-5 v državni stro-kovT; obrtn šoli za tekstilno pletenje v Sarajevu Valentina K >chova, absolvirana maturantka mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani Za suplenta 1-9 na državni sredni tehnični šoli v Ljubljani pa je imenovan lanko Jurančič. diplomirani absolvent filozofske fakultete v Ljubljani.
*	Ženitev oficirjev. Minister vojske to mornarice jt Jo v olii žeriitev naslednjih cirjev. artilerijskega kapetana Danila Tramjuža z gdčno Nevenko Taborjevo, hčerko finančnega komisarja v Dubrovniku, ter pehotnega kapetana Karla Tau&erja z gdčno Jeiko Purlanovo, hčerko pokoineg3
odvetnika dr. Josipa Furlana v Ljubljani
♦	Tenorist Svetozar Banovec v Ameriki operiran. Iz Milwaukeeja v Zedinjenih državah nam poročajo, da je Svetozar Banovec. k žanje K-4 pevec v Ameriki ta<ko lepe uspehe, baš na svete večer nevarno
KINO IDEAL
Samo Se danes nepreklicno zadnjikrat ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer
Tlaò
viandanti (tiufi
Prekrasna IJubavna drama. Charles Far rt-11 In Mary Duncan. Premiera!	Ganljivo!
iss
Danes ob 3., pol 5., 6.. pol 8. in 9.
zvečer!
Najpopularnejši četveronožnl filmski zvezdnik
RIN TIN ■ TIN
v zvočnem filmu senzacij in velena-pete vsebine
TA3NOST MILDONSKE OVRATNICE
KINO DVOR
Telefon 2730.

Vremensko poročilo
Meteorološkega zavods » IJubliani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 staine barometra. 3 temperaturo. 4 relativno vlago s %, 5 smer in brzino vetra, 0 oblačnost 1—1Ü, 7. vrsta padavin. 8 padavine v mm.
3. januarja 1931.
Ljubljana: 7. 759.9, 3, 93, ENE4, 10, dež, 3.4; Maribor: 7, 757.3, 4, 92, mirno, 9, —, —; Mostur: 7. 759.0, 6, 95, mirno, megla 10. dež 4.0; Zagreb: 7. 759.3, 5, 76, m mo, 9 —, —; Beograd: 7, 761.4, 2. 93. W2, 7, dež 8.0. Sarajevo: 7. 761.3, 4, 95. E2. 10 Skoptje: 7. 760.7. 5. 93. W4. 10 Kumbor: 7. 758.5, 9. 95. — 10 Split: 7. 759.5. 11, 75. E14. 10 Rab: 7 758.8. 9, 83. SE6. 10. dež. 4.0. Vis: 7. 758.0 9 95 SW6. 7.
Solnce vzhaja ob 7.39, zahaja ob 16.32. luna vzhaja ob 17.9 zahaja ob 9.7. — N'ajviéja temperatura danes v Ljubljani: 4.2. najnižja 2.2. Najnižja temperatura: v Mariboru 2. v Mostara 5. v Zagrebu 5, v Beogradu 2, v Sarajevu 3, v Skoplju 3.
obolel za vnetjem slepiča. Bil le še v teku
noči operirali Operacijo je srečno prestal in je ,edaj že izven nevarnosti, kar bodo z zadoščenjem doznah tudi vsi njegovi številni prijatelji in znano v domovini.
•	Vodnikova pratika je izšla v drugi nakladi. (ig poverjenike Vodnikove družbe, ki so prijavili nove člane, pa niso dobili knjig, ker je pratika pošla, prosimo, naj pridejo sedaj v družbino pisarno na Miklošičevi cesti po knjige za te člane.
*	Nove uniforme za vojaške uradnike. Nj. VeL kralj je podpisal ukaz. s katerim se predpisuje nova uniforma za vojaške uradnike Po novih predpisih bodo vojaški ura«! rti ki imeli svečano, službeno in praznično uniformo kakor doslej. Razlikuje se nova uniforma samo po kroju od stare. Vojaški iraduiki ne bodo več nosili epolet, temveč »oziačen znak na rokavu uniforme.
*	Razstava o napredku Jugoslavije. V Su botici bo 6. L m. v tamkajšnji mestni hiši otvorjena razstava grafikonov, diagramov tn fotografij o napredku kraljevine Jugoslavije ml uedinienja do današnjega dne. Razstava ie bila prvotno prirejena v Ženevi ob priliki enajste skupščine Društva narodov,
4 Razpust društva Društvo kmečkih fantov in deklet pri Sv. Andražu - Leskovcu »e je razpustilo, ker ni več pogojev za njega zakoniti obstoj in delovanje
•	Registrarla motornih vozil v letu 1931. Po veljavnih predpisih morajo vsa motorna vozila, to so osebni in tovorni avtomobili !n motorna kolesa, dobiti nove evidenčne tablice za leto 19S1 Vsi lastniki motornih vozil morajo zaradi t et! a vsaj do '20. t. m. prositi pri pristojnem »reškem načelstvu (upravi policije v Ljubljani, predstojtiištvu mestne policije v Mariboru in Celju, sretiki izpostavi v Skofji Loki) za dodelitev novih tablic. Prošnje se vlagajo po predpisanih obrazcih, ki se dobe pri imenovanih obla-stvih Prošnja je takse prosta, ker se vloži na uradni poziv.
*	Službo občinskega tajnika razpisuje tu« panstvo mestne občine Kamnik. Predpisno opremljene prošnje z dokazili usposobljenosti za to službo naj se viože do 15. t m. pri županstvu. Prosilci, ki so na razpis od 10. junija lani vložili prošnje in še reflek-tirajo na to službo, naj to pismeno javijo
ži:«ariNtvu.
•Naši » Ameriki. Slovensko pevsko društvo >Slovan< v Chicagu je obhajalo nedav-uo petindvajsetletnico svojega obstoja. Zbor šteje štirideset j^evcev Ob priliki svojega jubileja je »Slovan< 14 decembra priredil koncert, ki je odlično uspeL — Rojak Tori« Jerman, slušatelj učiteljišča, ie bil pri vojaških vajah na univerzi nevarno obstreijeo. Prepeljali so v Cleveland, kjer se zdravi na domu svojih staršev. — Smrt je v zadnjih mesecih pogosto posegla v vrste naših ameriških rojakov V Milwaukeeju je po hudi večmesečni bolezni umrl v tamkajšnji številni slovenski naselbini znani rojak Ivan Kos. star šele 41 let. Bil je navdušen pevec, agilen član društva »Naprej« in raznih drugih slovenskih društev. Po rodu je bil Iz Lepe njive nad Mozirjem. V Ameriko je prišel 1. 1908. — Kap je zadela rojaka Ludori-ka fttancerja v Pittsburghu Po dvajsetdnev-nem trpljenju |e (Kidlegel hudi bolezni. Doma je bil t Vipavskega. — v Kansasu je v starosti 74 let preminula Krist. Ojsterškova za mrtvoudnostjo. Doma je bila iz Dola pri Hrastniku V Ameriki je bivala 23 let. Zapušča dva sina in dve hčeri, v starem kraju sestro, v Parizu pa brata.
*	Novi grobovi. V Zgornji Šiški je umrl g RudoM S e d e v, elektromonter. Pogreb bc v ponedeljek ob pol 15. na pokopališče v Dravlje. - V 7t>. letu starosti je pnmimla ga Marija Sušnikova, posestnica na Gorenji Sori pri Kranju. Pokopana je bila 2 t m ob veliki udeležbi občinstva. — V Brežicah je umrl rodbini T r e p p o v i sinček Hrvoje. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naie sožalie!
*	Kredit za zgradbe na Snšaku. Ministrstvo za gradile ie odobrilo kredit v znesku >0 milijonov Dm za gradbe na Sušaku ki se bodo izvršile v letošnjem letu Zgradili b'Xlo nov molo na Brajdici. nadalje skladišča za les m potrebnii državna poslopja v pristanišču v Mirtiriščici. na Grobniku pa se ho uredil aerodrom.
♦	Tunel skozi Beograd. V ministrstvu za javna dela se dovršuje projekt za tunel skozi Beograd, ki bi vodil od železniške posta je h klavnici in rtr>nČev«kpmu mostu
•	Šopek trobentlc nam Je po«!al orožni-äki narednik g. Avimst Plenlčar Cvetke Je nabral aa praznike na planinah med Treblnjem ln Dubrovnikom Obenem žele on z ženo Ivano, podnarednlk JosH> Klemene z ženo Marico, podnarednik Franjo Teček tn podnarednik fvan Urban I Ja creino novo leto vgem bralcem In bralkam
. Uporaba ljudskega ileia Kdor hoče biti poučen o uporabi ljudske«?« dela. naj kupi zakon o dr^ivnih in samoupravnih restah ki stane 20 Din Varoča se v kniigarni Ti skovne zadruge v Ljubljani, ftelenburgova ulica 3 ali pa v njeni podružnici v Mariboru. Aleksandrova cesta 13.
•	Planinsko lovsko veselico priredi v ponedeljek 0b 20 v Sokolskem domu v Zagorju zagorski pododbot SPD. Igral bo jazz iz Ljubljane Cisti dobitek je namenjen za dograditev koče na Sv fiori. Pridite 1
•	Vesela vlomilska tolpa. V noči od 31 avgusta do 1 septembra lanskeßa leta je bil izvršen v'om v prostore pirne Sage »Croatia« v Siraču ori Požegi Vlomilci, ci» gani. so odpeljali Werthe'movo blagi ino na neki travnik, jo tamkai razbili in odnesli 275 000 Din gotovine SVunina mladih ci. ginov se je po vlomu podita v Zagreb k'er so se vozili z avtomobili in se na razne načine zabavali 7. avtom^-Mli «o se kfmčno 'odne'ja'i proti Rarnnii, d,i bi tam. kaišniim cig'inom pok orali, koliko ima io deniria Ko pa »o v Virovitici sedel? nri slado'^du. se je nenadoma noiavil detek.
i tiv. Noben cigan ni povedal pravega ime»
na Ko pa »o n.išh pn eaganih vel:kc vsote
denarja, je eiganska družba naposled pn. wiala vlom in tatvino V celcin je bik» are« tiranih 7 moških in 0 žensk Sodišče v Po. žegi je obtožene cigane obsodilo na 3, na 5, nekatere na 7 let L)va cigana od družbe pa še nista prišla v roke pravici
♦	»Do pred novimi podvzetji. Po polomu angleškegj zračnega velikana »R 101 -j« polet »Do X«. tega >gromiiega izdelka moderne zračne tehnike, vzbudil največje zanimanje po vsem svetu Ogenj, ki je po ncjtečnein naključju nastal na »Do je samo povečal nestrpnost, s katero se pričakujejo senzacionalni poleti tega ogromnega letala. Za čas popravljanja škode, ki je nastaja po ognju, se posadka, ki ie seveda izbrana po svojih sposobnostih, pripravlja za nove polete, katerim mora biti tudi te-'esno dorasla Za take polete je človek sposoben Mmo tedaj, ako je zdra^v in v dobn telesni kondierjt Kakor se mora za pogon motorja uporabljati najboljši pogjnski materija! tako se mora posvečati tudi naijveč-ja pozornost prehrani moštva Zaradi tega nas ne sme izrienaditi. da Je dejal dr. Til-iienkarnp. ladijski oficir in novtnsk! šef »Do X«: »Ovomaltina je dobra ptjača. ki io vedno radi vživamo.« Zopet en čvrst člen v vrsti dokazov, da se mora povsod kjer se od telesa zahteva največja sposobnost vzet ovo ma! ti na
ITO — zobna pasta najboljša!
Obleke In klobuke kemično čisti, bar» v«, plisira in lika tovarna Jos Reich.
•	Darujte Podpor ne <n i društvu slepih, LJubljana, Pod trančo 2-111.
Iz LfisMjane
a— Novi komandant drav«ke divizije »
Ljubljani. Z beograjskim brzovlakom se je pripeljal v petek zvečer v Ljubljano aovi komandant dravske divizije divizijski general g. Bogoljub Ilič. O p. generalu smo obširno že poročali v novoletni številki. Z g. generalom sta dospeli tudi njegova gospa soproga in hčerka. Na kolodvoru so pričakali svojega komandanta številni visoki oficirji s komandantom mesta generalom gosp. Dragoniiiom Popovičeni na čelu. Brigadni general g Popovič je novemu komandantu na kratko raportiral, nakar se je g. komandant odpeljal z družino v hote! Union, kjer ostane dokler se ne pr«weli v stanovanje na Mirju. Simpatičnemu visokemu vojaškemu dostojanstveniku želimo v Ljubljani najpn-jetuejše bivanje.
Očividno Vas zebe!
Zo mal denar si lahko nabavite toplo obleko pri tvrdkl
A. & E. SKABERNÈ
LJUBLJANA
u— Odlikovanje policijskih uradnikov. Policijski upravnik g dr Güstin je izročil v petek dopoldne odlikovanja za vestno službovanje naslednjim uradnikom na po» licijsk; uprav., nadzorniku Janku Goršiču red sv Save V ra/reda. podnadzoniikom: Alojziju Taberniku zlato Maksu Turinu. Francu Gradu tn Francu Klincu pa srebrno svetinjo
u— Velezanlmiv koncert bo danee v ▼©»
liki dvorani Ka/.ine Nastopil bo z izbra. mm programom češkoslovaški dudaški trio Bo to prireditev, kakršne v Ljubljani še ni bilo Ljubitelje godine in prijatelje jugo. s!ovensko=če.škos!ovaške vzajemnosti vabi. mo. da se teg i koncerta udeleže v čim več» jem številu Čehoslovaki so lani dokazala, da so nam res bratje Pokažimo tudi mi z dejanjem, da nimamo bratstva samo na iku.	(Glej sliko na 5. stran.)
u— Danes mladinska matineja i novim programom v elitnem kinu Matici. Danes ob 11 dojioldne priredi 7.KI) v prostorih kina Matice matinejo mladini primernih zvočnih šaloiger s skrbno izbranim zabav mm sporedom. Klub Rantaplan. izvrstna komika Stan Laurei in Oliver Harry ter popularna miška Miki, vsi ti bodo nastopili v posameznih točkah Isti sjnired se bo ponovil nato Se v ponedeljek ob pol S. popol-
Ako pri nakupu mila Izrecno ne zahtevate PARACELSUS lahkega mila za deco, tedaj Škodite zdravju svojega otroka. Tudi zase kupujte PARACELSUS-ovo 1111 lino mlečno milo, pa bo vaša koža nežna kakor otroSka. — Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah ln parfumerijah PARACELSUS k. d.. Zagreb, S.
Zobosdroottifi
dr. Milan <2>er£c
V««lmnt»kM nI. 3 1864
zopet redno ordinira.
Vase plošče »« filme
Vam aa J ves tu e je
r a x t i j f in kopira
drogerlia KA.NC i
LJJJ ULJ AN A	MARIBOK ~
ZAJTRK NAM MORA DATI MOČ
ki je potrebna, da do Kosila uapesno vršimo svoje opravilo. Skodelica
okusne, koncentriran* krepil"" '".-one
OVOMMTIKE
mest v wciu . stuelli obsegu veliko hranilno vrednost, pa. pri tem ns ob-težuje želodca.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah tn boljSlh specerijakih trgovinah: Velika škatlica 56 Din srednja, škatlica 32 Din, mala škatlica 16 Din.
•Ine in na piuAiuk sv 1'relj kraljev ob 11. dopoldne. Kdor se rad smeje, ne bo zamudil tega sporeda Cene izredno nizke!
u— Na koncertu učiteljskega pevskega tbora v ponedeljek v dvorani Uniona z začetkom ob 20. se bodo izvajale Lajovčeve, Adamičeve, Osterčeve, Grgoševičeve. Kogojeve, Foersterjeve. Hubadove in druge ■skladbe Pesmi za en glas s spremijevanjem Klavirja bo pela Anita Mezetova. Dirigent Srečko Kumar Predprodaja vstopnic danes dopoldne od 9 do 12 v veži kina Mitice.
u— Baletni večer ruske plesalke O'ge Solovjove V ponedeljek 5 t m bo v ope. ri baletni večer znamenite ruske balerine gdč Olge S-►lov jove Umetnica je znana v vseh središčih Evrope in Južne ter Se. verne Amerike. k|er je absolvirila celo vr» sto samostojnih baletnih večerov s naj. lepšimi umetniškimi uspehi Opozarjamo, da cene za ta večer niso povišane, temveč znižane.
u— Iz giedallftča. V drami bo danes ob 15. zadnjič v sezoni otroška Igra »Snegxil-čica in škratje« po izredno znižanih cenah, zveCer ob 20. pa prvič v sezoni vojna drama »Konec potic, tudi po znižanih cenah. V ponedeljek drama zaprta. Na praznik sv Treh kraljev ob 20 bo krstna prea^i* va vesele pravljice v 5 dejanjih »Princeska tn pastirček«, kl jo Je napisa! znani avtor mladinskih iger Pavel Golia. Glavni vlogi bosta Imela ŠariCeva in mladi Mitja Goreč. Sodelujejo Levar Medvedova, Lipah, Kralj, Kukčeva. Cesar. Boltarjeva ln drugI. Originalno glasbo Je napisal Emil Adanuč. Sodeloval bo orkester dravske divizije pod vodstvom višjega kapelnlka dr. Josipa če-rlna. Izven abonmaja. — V operi bo danes popoldne opereta »La Mascotte« po znižanih cenah Zvečer bo premiera Maase-netove opere »Werther«. Opera v štirih slikah Je komponlrana po besedilu Goetheja ln bo zaradi svoje mehke glasbe gotovo ugajala občinstvu. V torek se bo pela Zel-lerjeva opereta >Ttčar« po znižanih cenah.
u— »Prostozidarji«!, burka v treh deja» njih, na Šentjakobskem odru. Danes se po> novi na Šentjakobskem odru velezabavna burka »Prostozidarji« Vstopnice se dobe od pol 20 pn večerni gledališki blagajni Opozarjamo posetnike, ki so rezervirali sedeže v predprodiji, da dvignejo vsU/pni. ce od 19 do poi 20., ker se bodo sicer prodale drugim reflektantom V ponedeljek bo Šentjakobski gledališki oder so<ie!o\al iz prijaznosti na prireditvi Jugoslovenske» ga glasbenega društva »Sloge« t Novem mestu z burko »Prostozidarji«.
Dr. Dobrojed se Je ravno vrnil z dežele,
kjer je delil svoje doživljaje z uaSimi de-želani. Ne more prehvaliti našega kmetovalca, kako velik ekonom je: 2e to je zanj velikega pomena, da vsi pridno segajo po testeninah »PEKATETEi, v katerih vidi narodovo moč. Brez testenin *PhIKATETE« ni zdravja in brez zdravja ne krepkega naroda. Logičen zakljuCek, ki pove vse. In ml, ki poleg našega naroda ljubimo tudi »PEKATETE«, mu pritrjujemo.
n- - Berllozovo dramatično legendo ■ Faustovo pogubljenje» za soli, zbor wi orkester ponovi pevski zbor Glas» bene Matice v nedeljo II t m Ogromno in lepo delo francoske literature, ki se je decembra v Ljubljani prvič javno izvajalo, je imelo tolik uspeh da ie bila z raznih strani izražena prošnja glede ponovitve koncerta Tem prošnjam je sedaj ustreženo Pričetek koncerta popoldne ob 15 — Vstopnice bodo v predpr-daiji v Matični Kniigarni. Lahko se naroče tudi pismeno z dopisnice na Glasbeno Matico.
u— Gostovanje dunajske operete v ljubljanskem gledališču V sredo 7. in v četrtek 8. t. tn bo gostovala v operi dunajska opereta. ki je pravkar priredila 5 gostovanj v zagrebškem gledališču Prvi večer se bo pela nova Leharjeva opereta »Das I>and les Lächelns«, drugi večer pa velezanimiva komedija »Die Wunder Bnar«
n— Premijera »Wertherja«. K zadevnemu poročilu v »Slovenskem Narodu« popravljamo. da bo pel naslovno vlogo g. Goetič, Loto ga Sax-Prlstovskova
u— Parastos za episkooom Ilarionom. Preieb smo: Srbska pravos'avna cerkvena občina ▼ Ljubljani je n« vest o smrti bla. gopokojnega eoiskona Ilariona Zere-mske. g*, ki ie unravlja! diiece/o	Vttero spa»
da tudi Ljubliana. odredila zvonienie po predpisu in bo opravila tudi parastos za pokoinikom Parastos bo danes oh 11. v nravoslavni kaneli Pros;mo vern'ke di se udeležilo narastosa v velikem številu Sla. va pok o iti ;kov emu spominu!
u— Koncert zngTebfikejra kornomega kvarteta v Ljubljani. V poned^Uek 12. t m. bo v Ljubliani koncert zagrebSkeea godalnega kvarteta ki ima že po vse.1 državi velik sloves Sncred obsega po en kvartet Bocrherinija. Dvof^ka ln škerja.ica ter bo že zaradi poslednjega za t.afic puhliko zanimiv. Tc delo le zagrebški kvartet nedavno izvajal z velikim uspehom v Zasrre-bu. Vstonnice za ljubljanski koncert v Matični knjigarni.
u— Sokol / priredi v ponedeljek 5 t. m. ob 20 veliki dvorani na Taboru svoiemu neumornemu in velezaslu^nemu člinu bri» tu Ljubi Dermelju na čast dm?'hen večer, h kateremu vabi članstvo in slavljenčeve nri'atelie
n— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V ponedeljek zvečer vaja mešanegn /bora izostane. Vse m vsi na koncert pevskega zbrra U.fU v Union! Prihodnja vaja v sredo 7. L tn. (mešan zbor).
u_ Podoficir&kj ples priredi Podgorsko podporno društvo 10. L m. pod pokroviteljstvom divizijskega komandanta na Taboru. Začetek ob pol 21. Vstopnina 15 Din Toaleta promenadna Vstop samo z vabilom
u— Strokovna komisija za Slovenijo vabi strokovno organizirano delavstvo Ljubljane .n okohce, da se udeleži pogreba so-druga Ivana T o k a n a. ki bo danes ob poi lt> iz Delavske zbornice na Miklošičevi cesti k Sv. Križu.
u— Ljubljanske ln okoliške pevske zbore opozarjamo na koncert učiteljskega pevskega zbora v ponedeljek 5 t. m. ob 20. v »Unionu«. Vstopnice v Matični knjigarni.
u— Pevski zbor Gl:isbene Matice bo imei vaje v 8redo 7. t. m ob en četrt na 19. za ženski, ob 20. za moški zbor. Dobri pevci se sprejemajo se ta dan ob navedenem ča» su.
u— Ponesrečen deLivec. Žagnr Josip Illft,
uslužben na Lavrenčičevi žagi v Vošnjako-vi ulici, se Je pn žaganju odpadkov z roko preveč približal žagi al ga je pograbila z zobmi in mu odtrgala dva prsta Ponesrečenega fanta so odpeljali v bolnico, u— Karambol dveh avtomobilov. Predvčerajšnjim popoldne je na oglu Miklošičeve in Pražakove ulice prišlo do večje prometne nezgode, ki bi skoro zahtevala človeške žrtve. Ob omenjenem času Je pri» vozil po mokri Miklošičevi cesti v smeri proti Masarykovi ulic? s precejšnjo brzino šofer Ivan K. Baš v tistem trenutuk pa je pri vozila s svojim avtom po Pražakovi ulici ga Marija V. iz šmarce ki Je sevHa izprašiia šeferka. Na oglu se drug drugemu nista mogla Izogniti, zaradi česar sta trčila drug v drugega. Zalet Je bil tako silen, da sta oba vozova na mokrem tlaku kar zaplesala in obstala nato močno poškodovana. Kdo je nesrečo zakrivil, bo do* : gnala uvedena preiskava.
u— Vztrajen tat perila. Okrog hlS v Sta-nlčevl ulici La Bežigradom se je pojavljal v zadnjih nočeh neznan zllkovec, ki se je hotel okoristiti g preveliko zaupljivostjo gospodinj, ki suše zunaj svoje perilo tudi ponoči. V prvi noči Je skušal s prekljo, ki Jo Je prinesel s seboj, sklatiti z vrvi zmrz-lo perilo pri hiši št_ 19, kar se mu pa n! posrečilo. Naslednjo noč pa si Je pomagal na ta način, da je privlekel od nekod visoko lestvo, ki jo je prislonil pod balkon hiše št. 21, in odnesel na škodo družine Pečenkove razno otroško perilo. Takoj zatem se je podal k Vetrihovl hiši št 19, kjer Je znova skušal krasti perilo, a je bila lestev prenizka Zjutraj so našli lestev še vedno na mestu in jo dobi lastnik lahko nazaj
u— Se se oglašajo. Aretirana steparfca
An? d a S., ki je opeharila več fiubljatiskfh tvrdk za najrazličnejše predmete, je priznala. da se je ukvarjala s takim poslom že od poletja Na podlagi naših poročfl so se ieii zdaj odlašati tudi drugi oškodovanci. k so nasedli prek ari ienki. Davi se je zglasil na policiji trgovec g Ca rman. ki je povedal, da ga je Angela že avgusta lanskega 'età osìeparfla za 2 para ženskih ir 3 pare otroških čevljev Za več parov če»^ Ijev je oškodovala tudi tvrdkl Bat'a m Knsper Prijavljalo pa se še dragi
u— Nočni napad. Pred kratkim zvečer Je neznan storilec napadel v Zvonarskl ulid delavko Ano Ferjanovo. Napadalec, ki Je bil velike Dostave s športno čepico na glavi tn prilično mlad. je strgal Ferjanovl Iz rok ročno torbico, nato pa neznanokam jx>-begnil. V ukradeni torbici je Imela napa-denka,malo vsoto gotovine ln razne druge predmete.
u— Plesne vaje na Tabore »e vräe redno vsako nedeljo Začetek ob 20.
u— Plesne vaje ASK Prlmorja danes tn redno vsako nedeljo od 15.30 do 18. v kletni dvorani hotela Miklič. Masarvkova cesta Vliudno vablieni dosedanji gostje, klu-bovo članstvo in prijatelji!
u— Dar. Dr Gorazel S^blctov je daro« vai za diiaško kuhinjo novoletni dar 100 dinarjev
I Moboto IO t. ni.
fš (9> ft? fl n r® flfTty? *!3)!tfPf
v i»teHii< «tvoritni in v«eh prostorih .Treo v«iW«*s» doma-
CIRIL - METODOV PLES
5. JANUARJA
V VELIKI DVORANI KAZINB Začetek ob pol 9. r.večer. — Obleka prom»» nadna.	1839
j Prostovoljno gattino draStvo Sp. Šiška, Ljubljana Vil, priredi svojo običajno
predpu«**»o veselico s PLESOM
dne 6. januarja 1931 v hotelu »Bellevuec.
~~ RAFINERIJA DRAGIH KOVIN
PRODAJAMO: vse potrebščine iz dragih kovin za zobarje in zlatarje (specijalne untine zlata in platine), kakor tudi jekleno zlato — belo zlato — ter vse vrste zlatih lotov — prvovrsten amalgam na vago — srebrne lote za tehniške svrhe — srebrno žico za elektro-tehniko — Argentum nitricum.
KUPUJEMO: staro in kovano zlato in srebro, kakor tudi vse druge, drage karta* vsebujoče predmete.
PREDELA V AMO: vse, drage kovine vsebujoče odpadke na čiste kovine in njih zlitin«.
LJUBLJANA. Ilirska cesta *6. telef. 23—60 interurban
a— Ukraden alapeo. V Usenikovem hlevu na Borštnikovem trgu je te dni večkrat prenočevaj brezposelni delavec Stanko J., ki se ga Je usmilil domači hlapec Jože fttrukelj ln mu dovolil, da je tam iskal streho. Stanko pa se je Izkazal Hvaležnega na ta način, da je hlapcu v noči na včeraj ukradel vso prihranjeno gotovino v znesku 108« Din nakar se Je podal še k blizu stanujoči stranki Ivani Kariževi in ji ukradel nov dežnik. Tat je nato neznanokam pobegnil.
Iz Celja
0_ TuJsko-prometna statistika v decembru 1930. M«eto Celje Je pose tik» r meneča decembru lan) »kupno 939 tujce*, ki »e dele po narodnosti na: 783 Jugoslovenov, ti Av»trU<*>» 2S Nemcev. 24 čehosiova kov. 12 Italijanov, po 3 MadžarJI ln Rusi, po 3 Angleža Nizozemca hi Grka to po 1 Polja* ta Rumuo Po poklicu so bili: 202 delavca. 161 tr««vefcih potnikov, 92 dijakov. 81 obtrnlkov. 72 uradnikov. 13 sdrav-nlkor, 12 taduatrlicoT, 9 odvetnikov ln 297 fcrea poklica.
e— Smrtna ktn. V celjski Javni bolnici •ta umrli devetletna hči hišnega posestnika Ivanka Maučeva iz Vitanja Tn 55letna vini-iarjeva žena Amalija Novakova iz Pečovnika pri Celju
e— Čajanko priredi plesna Sola trgovskih
sameééencev r ponedeljek 5. t m. zvečer v «sali dvorani Celjskega doma Igra! bo pri. ljubljeni orkester »Merkur« a Ljubljane. Plosna vaja v soboto izostane
«?— Dva požara v eni noči. Celjsko frosto voljno gasilno društvo je moralo pred včerajšnjim ponoči dvakrat Intervenirati. Požar je nastal t gospodarskem po-aìop)n posestnika òehovina, po domače Kovača, ? Fremerjah. Celjské gasilci so bili obveščen! okrog 18. preko železniške postaje. Takoj so odhiteli na mesto po-Sara kamor sta tudi prispeli gasilni društvi is Laškega im Gaberja Gasilcem Be po velikem naporu posrečilo pogasiti agenj na sosednjem poslopju, dočim Je iehovicovo gospodarsko poslopje pogorelo »k» tal V poslopju je S>M Bhranjen res lanski poljski in travniški pridelek, fci Je popolnoma agorel Reéena Je bila le živina Skoda Je velika Požigalee je neznan. V Ceij« pa Je zjutraj istega dne nastal potar v dvoriščnem poslopja Kirbischeve pekarne na Ljubljanski cesti Neki vajenec )e ponoči k^dll v postelji ln vrgel cigaretni ogorek na odejo, ki Je pričela tleti. Vajenec je vrgel odejo skoz! okno na pločevinasto streho, ki pa se Je do Jutra zaradi tleče odeöe tako segrela da se h vnelo tramovje pod njo Kmalo nato Je prtoal goreti les !n so bil! poklican! na po-»o? celjski gasilci, k! so ogenj kmalu ipogasfl! Pri reševalnem delu so morali irazfret! okrog 10 kv metrov strehe &ko-'te maša ve« tisoč dinarjev
e— Nesreča pri delu. Pretekli torek se Is !>r1 delu poškodoval na levi rok! 27-letn! Bizar Miha Pravdič Is Zavortne pri Celju V paiec leve roke se mu Je tadrla daljša Itrska fes Je moral Pravdič poiskati zdraviliško pomoč » lam! bolnic! Tam so ga «perirai!, nakar Je zanustil bolnico te se itdrav? t domači oskrbi.
e— Mestni kino v Celju t» prdraja! dalj^ ob 15.. 17.. 19 te 21 znameniti zvočni lira »Kanetan Dreyfus«.
Iz Maribora
Novi član! upravnega odbora bano-finske hranilnice, V upravni odbor mari-ž»orske banovinske hranilnice so imenova-podžupan dr Lipoid, odvetnik dr. Ra-potec m bivši poslanec Franjo 2ebot S «eni j« upravni odbor, ki mu načeluje noia- dr Bartol. izpopolnjen.
s— Tujski pmmet v Maribor«. Za din j a
tfva meseca je pnspelo v Maribor 9348 tujcev. med njimi: 1363 Avstrijcev, 391 Ceho-» ovakov. 299 Nemcev. 165 Italijanov, 129 Madžarov. 51 Rusov, 26 Poljakov. 17 Švi-ca>nev, H Rtrmunov, po 6 Francozov, An-rezev m Amerikancev. po 4 iz Azije in A nke ter po ? ^kandinavca m Orita.
Ljudska univerza V petek 9. t m. 00 pred a v il Panžan prof Vincent Lavoix * rancoskem jeziku o Parizu kot presto. ze?e. ,n središču srca in duha.
I^Tv °iStV?	,B P°roke Y preteklem
»e.u V Mariboru se je preteklo leto rodi.
Z ^n^0, ,1257 °*rok in sicer 646 dečkov
"im hC--,Trl° pa je 724 <*eb- med Ko Vi Mmosk:h ,n 409 žensk ie
Sm	se rodilo v stol.
primerov f/ ff^ nin • fastr^.	y masdalenski žup.
mjl* *	nid^ največ porok
Dani J^f" ,n TrI,e v gledališča.
Pereto\cLDTT]C Lehanevo Popularno opereto »Grof Luksemburški«, 0b 20 pa
i	5r° 'Gospa mm is trova« pri
»femf. cenah. - Na Draznika $v ^
kraljev, 6. t m, se bo ob 15. kot otroka predstava ponovila čarobna pravljica »Ala-cm«
a— DramatskI večer Sokola Maribor n na Pobrežju se bo vrši 6. t m. v dvorani f. Rojka ob 19. Uprizorjena bo Salo'gra «Kmet in fotograf« ter »Kakršen gospod
tek sluca«. šalntera rr. vot^keea *K-Henia" a— StarefSi telovadci, člani Soko!a»mat;» ee, se -jdeležijo danes ustanovnega občne» fa zbora Sokolskega društva na Teznu. V feD 'vrho skupen odhod iz Narodnega do» »a ob pol 15.
a— S vete savska prostara pravoslavne cerkvene občine bo 27. t m. v veHki dvorani Uniona. Ostala društva se naprošajo, da t") upoštevajo In ta dan opuste svoje prireditve
a— Mariborska reševalna postala je po» sredovala pretekli mesec v 143 primerih, med temi je bilo 63 nezgod pri delu in na cesti. 4Q obolenj je zahtevalo prevoz v bol« nico. TO nr merov pa je bilo ženskih boiez« ni. porodo-v m splavov, za katere je bil potre-ben prevoz v porodnišnico Med dru* gim fe morala reševalna postaja preneliati ▼ bolnico tudi tri samomorilne kandidate, ■ned ponesrečenci pa j« bilo šest smrtnih primerov. — Preteklo leto je posredovala
reševalna postaja v 2154 pr.merih Požarov in hudih prometnih nezgod kjer je bila potrebna intervencija gasilcev s posebnimi pripravami, je bilo 62 V 38 primerih je na raznih strehah zapel rdeči petelin doč m so reševalci pri raznih prometnih nezgo» dah nastopili 24krat.
a— Ceneno meso. Jutri se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodajalo od 8. dafje okrog 320 kg govejega mesa po 10 Din kg. Prodaj alo se bo od-iemalcem po 2 kg
a— Koraki. Zunanje hrtereseirte opozarjamo. da se vstopnice za ta znameniti koncert. ki bo v sredo 7 t m., že dobe v pred-prodajah. svetujemo pa jim da si jih hitro nabavijo, ker je zanimanje za koncert tako ogromno, da bo dvorana v kratkem razprodana.
a— Smrtna kosa. V petek Js nmrla 1
Mariboru v starosti 80 let zasebni ca, gospa Marija Fürst o va roj. Korošec, tašča ormoškega odvetnika g. dr. Lovreca. Pogreb Do danes ob 16. izpred kapele mestnega pokopališča na Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim naše sožali»»!
a— Avtomobilska nezgoda. Avtoizvožčku Maksu Kerčeku je včeraj popoldne na ma» nem ovinku pri pesniškem mostu na pre» cej razmočeni cesti zdrčal avto preko roba ceste v obcestni jarek K sreč- je posest« nik prestal katastrofo samo s strahom, pre» vrnjeni avto pa so oozneje dvignili in spr t» vili na cesto mariborski gasilci, ki so bili pozvani na pomoč.
a— »Tudi drugI kradejo, aR bom en gle» dal«t, je izjavil pomožni delavec Mihael K. ko so ga v petek zvečer zasačili, da je skril pred vhodom v Franzov mlin v Ein» spielerjevi ulici za neke hrastove stebre vrečo s 60 kg koruze Pr preiskavi na do» mu na Teznu so našli še 9 in pol kg bele moke m njegova žena je izjavila, da je prinesel pred božičem domov 70 kg bele moke Tudi so našli več vreč, ki so last dr Franza Ko je K. uvidel di je v za» gati, je priznal, da si ie vrečo s koruzo pripravil, dia bi si jo odnesel domov, taji pa še vse druge tatvine Zadeva se pre« iskuje
a— Sanatorf! v Maribora. Oosposka 49.
telefon 2368 Najmoderneje urejen za operacije 'ii zdravljenje z zdravihmnl aparati (višinsko solnce, diatermija tonizator, žar-' ca -Hala«) Lastnik primari! dr. Mirko C e r n I č, specijahst za kturgijo.
Iz ftranfa
r— Kino ▼ Narodnem doma. Danes ob
4„ 6. in pol 9 zvečer »Dvoboj«, obupna borba dveh avijatikov za ženo v 7 dejanjih in vesela predigra Rantaplancev »Mala majka«. V ponedeljek ob poi 9. in na Tri kralje ob 2.. 4., 6 in pol 9. zvečer »Student plesalec« in vesela igra t dveh dejanjih »Rantaplanci«
r— II. fantovski ples bo v ponedefjefc S.
t m. ob pol 9. zvečer v sokolski telovadnici v Narodnem domu. Sviral bo priznam lazz - band Olimp. Ples bo vodil g. Metod Mayer.
Iz Škofje Loke
SI— Sankanje m drsanje po Grabna ¥ Škofji Loki je vsa leta predmet komen» tarjev Ker se uporablja za sport javna
Pravkar je Izšla nova številka Ilostrovane tedenske revij«
„ŽIVLJENJE IN SVET"
b naslednjo vsebino: Sodobnj človek
Kraljevska beseda (M. Scott —
detektivska povest s slikami Niko Pirnata) Kako ostanemo zdravi (s slikami)
Na Hudičevih otokih (E. Calthor-pe — a slikami)
Razvoj letalstva v sliki in besedi
Kako bo na svetti čez 40 let (profesor A M Low) Umetna mrzlica (s sliko) Slike iz življenja in sveta
Krivda Elija Pilona (Roman: Iv.
Podržaj)
Babilonski stolpi (e slikami) Dneva ne pove nobena pratika Slovenska imena na i
Moderna tehnika (Brzojavni pisalni stroj (s slikami) — Trans portni tlak za razdiranje — Kako topel je plašč? — Reklamni top)
Cndež jodove kapljic« Odkod naziv »gobelin« Prebivalstvo italijanskih mest
Greta Garbo v vlogi Anne Christie (s sliko)
Velik nspeb francoskega zdravnika (slika)
Anekdote
Neobičajna igrača (slika) Karikature Tedenski jedilni list Razpis javne ankete Humor v slikah Uganke in zanke
»Življenje in svet« izhaja vsako nedeljo in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, trimesečno 20 Din, mesečno 8 Din Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah Naroča se pri upravi: Ljubljana. Knaflieva ulica 5.
prometna pot, ki služi vozilom m peAcem.
niso izključeni karamboh Menimo, naj se pusti, porazdeli tako. da bo služil del poti prometu in pasantom. a drugi del mlademu svetu Zglajena pot je preveč nevarna za hojo, da bi se mogla stalno dopuščati V zadevi smo prejeli več pr tožb ki streme za popolno prepovedjo sankanja m drsanja na Grabnu.
SI— Mizarska dela pri gradnji nove šole » Škofji Loki je oddal krajevni šolski odbor v kopici ponudnikov domačinom gg. Okornu, Groharju in Bavdažu Stroški so preračunani na okroalih 300 000 Din.
šl— Darilo. Jimočeska. tekstilna tovarna iz Kranja je poklonila upraviteljstvu deške šole v škofji Loki okoli 15 obsežnih kosov barhenta. ki bo izvrstno služil za obleke upraviteljstvo prisrčno zahvalo, deklicam gorske Sole Za lepi dar izreka
Z Jesenic
•— Smuiki odsek Sokotske iupe Kranj javlja, da se napovedani 7dnevni župni smuški tečaj prične nepreklicno v pone» deljek 5 t m. zjutraj na Bledu Zbirali» šče vseh pnjavljencev bo v nedeljo ob 18. v hotelu »Zaka« na Bledu, kjer bosta na* vzoča vodja tečaja g inž Janko Janša te načelnik župnega smuškega odseka brat Avgust Ravhekar z Jesenic, ki bosta dala potrebna navodila Prehrana in prenoč:šče se bosta lahko dobila v hotelu »Zaka«, dnevno za 40 — 45 Din.
s— Akademski krožek na Jesenicah ja v« Ija vsem kulturnim, humanitarnim in stro« kovnim organizacijam radovljiškega sreza, ki želijo imeti kako predavanje poljubne vseb ne. naj se obrnejo na Akademski kro« žek na Jesenicah, da pošlje predavatelje, ki nridejo brezplačno. Treba je le javiti to tri dni poprej. Snov, kraj ln čas preda« vanja društva lahko določijo sama, kakor jiir to konvenira.
a— V članku pod naslovom »Okrog Jese» niške kolektivne pogodbe« s podpisom »De» lavec«, natisnjenem v »Jutru« št 296., od 23. decembra, popravljam kot neresnično trditev, da bi bil jaz kot predsednik S. M. R.J. odklonil vsak sporazum z drugimi or» ganizacijai. ; glede enotnega predloga za no» vo kolektivno pogodbo s KID Res je samo, da sta k skupni seji 20 decembra prišla za JSZ odvetnik s. dr. Stanovnik, za NSZ pa g. Kravos iz Ljubljane, da sem >iz od» klonil tema gospodoma razpravo o skup» nem nastopu in da sem zahteval zastopni» ke, ki so sami delavci pri KID. Res sta JSZ tn Ni>Z ugodili moji zahtevi in se je že na skumii seji 22. decembra dosegel med vsemi organizacijami popoln sporazum To» rej tudi ni re« da je vse delavstvo razen mojih -«ristašev o<*orčeno. res pa Je. da je vse delavstvo glede sktmnega nastopa no» polnoma složno. — Jurij Jeram, r>r? 'sed» nik SinKJ Jesenice in glavni delavski za» upnik.
Iz Tržiča
predvajal danes krasno »Vesela srca«. (Die Lm-
6— Kino bo zvočno opereto din wir on J
Z Bleda
bi— Regulacija Save Bohinjke bi bila ne» obhodno potrebna, osobito pri Ribnem, kjer se zajeda Sava Bohinjka vedno boij v levi breg in odnaša zemljo Sava Bohinj» ki> tukaj sploh nima stalne struge in jo posebno ob naraščanju večkrat menja Ža» radi menjajoče se struge imajo Ribnani na tem kraju tn zaporedne zasilne mostove. Ri so ob vsakem naraščanju Save v ne» varnosti, da jih voda podere, kar se tudi čestokrat zgodi. Pred več leti je prejelo ribensko županstvo 40.000 D n državne pod» pore za regulacijo Save Boh njke pri Rib» nem Toda Ribnani se regulacije niti lotili niso. ker je bila podpora premala in so se bali nadaljnjih stroškov Zato so nakazano podporo zopet vrnili. Mi pa pravimo: »Boljše nekaj kakor n č!«
bi— Povečana sirarna. V Hrašah pri Lescah so znatno povečali in moderno opremili tamkajšnjo sirarno Pod načel» stvom leškega župana g Ažmana se sirar» na kaj lepo razvija in napreduje Izkušeni sirar Jožef Malei izdeluje prvovrstni sir, ki jc bil odi kovan že na več razstavah.
Iz Višnje gore
VR— Osebna vest. Tukajšnji desetnik oro-ge za rajon Višnja gora g Anton Kramar ji- bil na lastno prošnjo premeščen v Mirno peč. kjer je te dni nastopil službo.
vg— Sokolsko Silvestro*anje je prav po-voljno uspelo posebno v moralnem pogledu Igralci so podali čisto prijetno igrico, ki je sicer brez vsake posebne notranje vrednosti, ima pa polno komičnih scen Pevke in pevci so zapeli nekaj svojih pesmic. Vse pa je zadivila polnočna aleuorija, ki je bila res najlepša od vseh. kar smo jib imeli priliko videti vsa leta do sedaj. Čast aranžer ju I
Iz Novega mesta
n— Stavbno gibanje v letu 1930 Ugo to« viti moramo da je bilo v našem mestu stavbeno gibanje zelo živahno V m nulem letu se je izvršilo v mestu gradb in reno» vacij nič manj kakor 20. katere so izvršila izključno domača podjetja Prvenstvo med njimt odnese stavbno podjetje /Martin Ho» čevar ki je izvršilo naslednje stavbe: du» hovnemu svetniku g Vovku :z St Petra visokopritlično hišo na Ločenski cesti, go» s, -du Josipu Pirnarju >edlarsko delavnico, gg Josipu Kukmanu Antou Držaju. Franu Habjanu in Josrpu Medvedu nove vile g Josipu Stuklju tajniku Okrajne hranil» n ce v Sv Lenartu novo visokopritlično vi» Io na Luk mano vih njivah mestni občini novo moderno konjačijo g Josipu Kobetu adaptacijo trinadstropne hiše In obnovitev trgovine na Trgu kralja Petra, sedlarskemu moistru g Gorup'ču adaptacijo moderne delavnice kleparskemu mojstru g Agni» tsehu novo garažo n g Štefanu Veselu adaptacijo pritlične stanovanjske hiše. — Ljubljanska gradbena družba je zgradila novo moderno tovarno g Povha. izvršila dozidavo enega nadstropia pri hiši trgovca Ivana Med;ca. sedaj pa dovršila in sprsvi» la pod streho novi Prosvetni dom na Trgu sv Florjana Z darsko podietje Birtol Vin» cene iz Kostanjevice ie zgradilo enonad* stropno vilo g Veselu na Stemburievi ce» sti nameščencu državnih železnic g Silcu enon -dstropno vilo ip šolskemu unrav;t»» Hu g. Franu Orudnfku enon«dsfwr»no v;!o. Valentin Vrhovnik zid*rsk; molster. je fz» vršil adaptacijo mehanične delavnice go» snoda Preželia in zidarski mojster J«s'p Bele je izvrš'1 novo vilo g. Premrla Stavb» na sezona v preteklem letu je b;!a vseka» k or živahna. Upamo, da bo tudi letos tak» ina.
Dobiva se v vseh LEKARNAH in
DROGER1JAH
Uporabljajte SLOAN-ov LINIMENT proti revuiatizniu 00-iečinam v križu, ishijasn, boleznim v hrbtu, bolečinam izvt-njenja in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni mišičevja.
Osvobodili se boste bolečin v križu
ako uporabljate SLOAN-ov LINIMENT, ki naglo ukine bole* čine. Mala količina, namazana na obolele sklepe to mlfiica, prodre takoj v kožo, krvni pritisk poneha, živci se umirijo in zaželjeno olajšanje nastopi lo naglo.
SLOAN-ov LINIMENT
ODPRAVI BOLEČINE
n— Zelezničarska jubilejna knjitniea bo
imela prireditev v ponedeljek 5. t m. v Sokolskem domu s pestrim programom. — Ljubljanski Šentjakobčani nastopijo ob tej priliki na našem odru 8 trodejansko burko »Prostozidarji«.
Iz Li~'Je
Gostovanje äotane*. Kot gost društva
»Narodni dom« iz šmartnega pri Litiji vpri-zori dramska družina »Soče« iz Ljubljane na praznik Treh kraljev točno ob 15. v Sokolski telovadnici v Šmartnem Strindbergo-vo dramo »Oče«. Režija je v rokah g. J. Košute. bivšega vodje slovenskega gledališča v Gorici. Pred predstavo 1 predaval o pisatelju in umetniku Strindoergu pesnik Mir ko Kragelj iz Ljubljane. Po predstavi prosta zabava v restavracijskih prostorih br. A Cernigoja. Pridite I
Iz Murske Sobote
Knjige Vodnikove družbe. Oni, ki fie niso dvignili knjig, naj to čim prej store. Dobe jih pri sodnem kancelistu g. Frid-rihu.
Iz Dolnje Lendave
dl— Sokolski tamburaški «dse« v Pete-šoveih je priredil na Štefanovo pod vodstvom br. Milan Erkerja, sokolskega upravitelja v Peteèovcih, družabni večer, ki je prav lepo uspel Večer je združil naši dve koloniji Benico in Petešovce, da sta skupno praznovali božičnico. Primorski rojaki so se skupno veselili lepih slovenskih pesmi, ki so jib igrali naši vrli petešovski tamburati. Pesem jib je na gostoljubnih tleb spominjala na goriške in istrske domove, pesem jib bo ohranila sredi Prekmurja zveste svojemu narodu. Madžarov je bilo le malo na slovenski veselici, zato so pa prišli v posete Hrvatje iz Medjimurja. Bilo jih je precejšnje število, kar je dokaz, kako krepko se razvija nacionalna misel na našem deloma po-madžarjenem severu. Če omenimo, da šteje tamburaški odsek, ki je včlanjem pri dol-njelendavskem Sokolu, 22 članov, če nadalje še pripomnimo, da obiskuje kmetijsko nadaljevalno šolo v Petešovcib 42 fantov m mož v starosti od t8—45 let, med njimi člani sokolskega in občinskega odbora pete-šovskega, lahko s ponosom gledamo na delo. ki bo koristilo razmahu nacionalne in državne ideje » Prekmurju Pred božičem je bila obdarovana šolska mladina, slovenska in madžarska, kar je napravilo dober vtis na tukajšnje prebivalstvo brez razlike narodnosti Po novem letu se prične slovenski tečaj za madžare, ki ga bo vodi) g. Erker G. Erkerju, ki je duša vsega dela v Petešovcih, naše čestitke k uspehom
Iz Šoštanja
it— Silvestrov o je Dilo letos v Šoštanj« prav živahno. Prireditve so se vršile kar na štirih krajih. Najbolje obskan je bil Sil» vestr v večer v Sokolskem domu. Pestri program je privabil polno dvorano jbčin» stva. Dobro razpoloženje občinstva so ustvarili naši priznam d.'.wtantje s šiloigro »Kovačev študente, dalje s kupleti, solo« spevi in komičnimi nastopi. K plesu pod» ž gala dobro godba i2 Celja Združeno s Sil vestr jvin večerom so člani društva »f vo» bode« uprizorili \ Zadružnem domu dve bu ki »Rdeči nosovi« in »V ječi«. Športni klub je mul svoj S.! '.ov večer v Ivor ;> n: hotela Union, kjer je skrbel za smeh s svojimi originalnimi nastopi g. Kisndelhofer Smiheljs o prosvetno društ pa je .ire» dilo i«ro petjem »K izen ne izostane«!.
št— Zaradi pomanjkanja prostora je 3il članek »šoštanjske novice« v novoletni ste» v Iki »Jutra« znatno skrajšan Poleg tega pa ji. posegel vmes še tiskarski škrat in , o»
tvoril besede
zveriž ' cele stavke. Pač
'sgova običajna hudobija!
Iz Stovenjgradca
sg— Silvestrovanje * Sokolnkem dom« je
minilo v najlepšem razpoloženju Izbrani spored je po večin' aranžiralo tukajšnje di-jaštvo tn so vsi svoje uloge izborno rešili. Pri prireditvi je marljivo sodeloval salonski orkester š preciznim izvajanjem slovanskih skladb. Ob polnoči se je poslovil od starega leta br starosta dr 2p|eznikar. ki je z navdušenimi besedami bodril vse tukajšnje so-kolstvo. da s podvojenimi močmi v novem letu dela za svoje društvo, da bo čimprej zerajen naš Sokolski dom
sg— Posipajte hodnike! Zaradi splošne varnosti pasantov je pač dolžnost vseh bitnih posestnikov da hodnike pred svojimi hišami ob mrzlih zimskih dneh primerno posipajo. Žal storijo to le nekateri in je čudno, da se še ni zgodila nobena nesreča!
Iz Polfčan
po— Iz občinske seje Proračun t znesku 55.365.95 Din je bil odobren V kritje pro računskih potreb se bosta pob rali <0 oo stotna doklada na državne neposredne da* ke in občinska trošarina od 100 I vina dinarjev od 100 ' pivs 30 Din in >d '-eKtt" literske stopnje alkohola za žganje mti liker in špirit 5 Din Samostojna »bčins^a doklada znaša od goveda nad I letom 10 dinarjev in pod 1 letom 5 Din. od svinje 5 Din. na mesne izdelke pa za 100 cp 20 d'Tarjev Glede zvišanja cene električne» ga toka «e sklene, da se bo razpravljalo o tem nozneje Popravila občinskih cest se oddajo z licitacijo nainižiemu nonudniku in e bc izvršitev dela kontrol rala po ob« činski kom'siji
17 Liu+omera
1J— Premestitev Namesto umrlega Jet-ničarja g. Bezjaka je prišel te dni g. Karel Feuertag ki je dosedaj služboval v Ormožu.
lj— Izprememba voznega reda se nam obeta v tem smislu, da bi dobili nočne vlaka. tn sicer M prihajala vlaka Is Gornje
II ^^^^igjjSSS
in tev Ataò
napravijo popoldanske tn večerne ;; obleke, kupljene pri mani tvrdkl
(P. M. a gcff<
juiub/jonq
;; Na zalogi tudi obleke 1 ; močne dame, dobavi poštL
Radgone in Murske Sobote že okrog 4. zjutraj in bi imela v Ormožu zvezo z jutranjim brzovlakom Zato pa bi odpadla vlaka, ki prihajata sedaj okrog 6. ure ▼ Ljuto-mei üix pieoivaice ob progi do Gornje Radgone bi bil tat? vozni red zelo neugoden. Vsi. ki imajo opravka pn tukajšnjih uradih, bi morali že ob 2 na viali, da bt potem ob 4. dospeli v Ljutomer, kjer bi čakali do 8. ure, da se odpro uradi. Učencem meščanske dole bi bile sploh nemogoče prihajati z vlakom v Solo. Zato prosimo železniško direKcijo, naj ne ukine dosedanjih jutranjih vlakov in naj, če mogoče, uvede razen teh Se nočne vlake.
tj— »Elita«. Preteklo leto je neld tajee nabiral pri nas naročnike za modni list »Elita«, ki naj bi izhajal v Beogradu. Pobral Je naročnino potem je prišla prva Številka, a dalje nič več. Morda ve kdo kaj več o podjetnem nabiralcu naročnine ln njegovem tako naglo preminulem listu.
lj— Prostovoljno gasilno društvo v Ljubnem priredi na dan sv. Treh kraljev zimsko tombolo v prostorih hotela Zavratnik. Mnogo lepih ln dragocenih dobitkov. Po tomboli prosta zabava.
Iz Ruš
ro— Občni zbor podružnice Sadjankep in vrtnarskega društva bo na dan sv. Treh kraljev ob pol 15. pri g Josipu Mule ju. Na dnevnem redu bo poleg poročil tudi važno predavanje o vprašanjih sodobnega sadjarstva m sadne kupčije. Predavatelj pride is Maribora. Pridite na občni zbor!
ru— Obdaritev dece Iz čistega dobička sokolskega Miklavževega večera je bilo za božič in novo leto obdarovane 25 sokolsko dece ubožnejših staršev » toplo obutvijo. Dobrotnikom hvala!
ru— Plesna vaja danes izostane, ker Je plesni učitelj zadržan. Prihodnja vaja bo 11. t. m.
ru— Rino Mignon bo predvajal Jtimr
»Malo Veroniko«.
Iz Ptuja
J— Prihodnji gusto tanje mariborskega
gledališča bo v ponedeljek 5. t. m. Uprizorila se bo optimistična komedija znanega francoskega dramatika Marcela Acharda, ki zaradi svoje zanimive in zlasti tudi zabavne vsebine ugaja povsod. Gotovo bo tudi v Ptuju uspela ter napolnila gledališče.
Iz Zagorfa
s— Od starega leta $0 se ZagorjnH po»
slovih pod vtisi težavnega socijalnega po» ložaja in z nado, da bo novo leto prineslo več sreče, zadovoljstva m — zaslužka Sil« vestrovanje se je vršilo v nekaterih gostil« nah in dirustveaiih prostorih V Sokolskem domu je bil obsik prav lep, toda rizpolo» žen je se nikakor ni dalo dvigniti. Za take večere bi bilo treba zagotoviti spored in
!k
Dunajski dekliški penzijonat In nadaljevalna Izobraževalna Sola
(Wiener Töchter Pensionat)
Carola v. Kastaty
VIH.. Langegasse 65
Vse vrste Šolskih tipov (jezOd. glasba, gospodinjstvo, kuhanje, umetna obrt, ročna dela, slikanje sport,) Internat, polinternat, eksternat; najboljše reference. Moderno, higlj. tekoča mrzla in gorka voda.
Začetek semestra L januarja 1931.
Nadaljevanje pouka v počitniškem domu v Unterachu na Atterskem jezeru. po želji od Julija do avgusta.
1828
Vsakovrstno manuSakturno blago
r veliki Izberi ta po izredno nizkih cenafe prodaja	<4
Tekstllbazar. Krekov tw
Velike količine odpadkov odstranjujejo ARTIN-dražeje iz telesa z blagim in sigurnim delovanjem. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina 1 škatlice za $ Din z» doetnje za 4—6 krat.
godbo rs* j teden prej. Sel e po pohiofl je
postalo živabneje. ko se je oglasil društve« ni klavir. Vse prireditve so minile mirno, le na Lokah je neki razgrajač, ki je izgnan iz občine, rogovilil z nožem in pobil nekaj šip.
z— Silvestrov sejem, ki je bil včasi eden najboljših, je letos slabo odrezal. Cena živini je močno padla in tudi kupcev ni bilo. Se največ je bilo povpraševanja po mladi živini. Živinorejci, ki so lansko po» mlad kupili živino in jo redili vse leto, mo» rajo sedaj prodajati z yeliko izgubo, če sploh na idejo kupca.
z— Slabe ceste. Po zadnjem slabem vre« menu so ceste -copet v žalostnem stanju in ie blata nekod toliko, da se mu ni mogoče izogniti. Najhujše je pod klancem poleg rudniške restavracije, kjer bi se z nekaj dnbre volje vendarle dalo odstraniti blato in zasuti mlakuže
z— Pod gostoljubno streho Žena nekega kovača, zaposlenega pri Dukičevem podjetju, a stanujoča na Savi, je prišla na Sil-vestrovo k zdravniku. Bila je v blagoslovljenem stanju, toda zdravnik ni mogel odrediti prevoza v ljubljansko porodnišnico, ker bi jo porod gotovo prehitel na poti. Ko se Je žena vračala proti železniški postaji, so jo popadli krči. Gostoljubno se je je usmilila in jo sprejela pod svojo streho soproga železniškega kretnika g. Cerovca, ki je tudi takoj pozvala babico in zdravnika, da so ženo rešili težkega poroda. Otrok je bil mrtev.
z— »črna« vožnja. Ko je v Silvestrov! noči ob 2.25 privozii osebni vlak na zagorsko postajo. Je Izstopilo le nekaj potnikov, ki jih je nenadoma vznemiril klic: >Primite ga!« Sprevodniki so namreč bili opazili, da je s strehe vagona tik za službenim vozom skočil neki mlad moški. Lov za beguncem je bil brezuspešen, a čez kake pol ure je begunec sam prišel do rudniške barake na mostu, kjer so delavci delali, in je prosil dovoljenja, da se malo ogreje. Povedal je delavcem, da je 18 let star, doma Iz Trbovelj in da se je iz Kranja pripeljal »švarc«. Z vagona pa je pomotoma skočil v Zagorju. Ci m Je to izpovedal, sta se približala dva železničarja ter ga prijela. Fant Je rade volje pristal, da gre z njima, toda komaj so prišli iz barake, se jima je izmuznil iz rok in enega celo vrgel v blato, nato pa zbežal v temno noč proti Zagorju.
Iz Trbovelj
t— Lovcem v Zasavju! Podružnica SLD ▼ Trbovljah bo poslala v nekaj dneh poštne položnice vsem organiziranim lovcem, ki spadajo v njeno področje (stalno biva-ječim v laškem srezu. litijskem sodnem okraju in v občinah Radeče ter št. Jurij pod Kumom). Da ne bo denar romal podružnici skozi SLD v Ljubljani, katere položnice bodo priložene januarskemu »Lovcu«, se naprošajo lovci v Zasavju, da se poslužijo podružnične poštne položnice. SLD v Ljubljani bo priložilo položnice zato, ker niso še povsod ustanovljene podružnice, nekatere pa tudi še nimajo otvorje-nega čekovnega računa, članske izkaznice bo dostavila podružnica takoj po prejemu članarine. Neorganizirani lovci iz istega področja naj prijavijo svoj pristop pismeno na podružnico SLD v Trbovljah.
t— Kedostojna konkurenca. Nedeljski »Slovenec« je odgovoril na to našo notico z zavijanjem. Odgovorimo kratko: Dotični gospod je gotovo smatral za potrebno, da se je pri agitaciji posluževal dogodkov iz leta 1924., ker bi se jih sicer najbrže ne bil. Posluževal se je še drugih reči, ki jih pa zaenkrat ne navajamo, ker nočemo ni» k' mur škodovati osebno. Kar se tiče g. Pu» triha, smatramo za veliko drznost zanikati nekaj, kar vedo vse Trbovlje. Vsem je zna» no ▼ kakšnih odnošajih je bil g. Putrih z gospodi od bivše SLS in kako so z nj;m napravili. V stranki je opravljal težaška dela m pobral za druge marsikak kostanj iz žerjavice. Nad sednjo nehvaležnostjo so «e zgražali vsi, tudi oni iz bivše SLS. Go» spod Putrih je kot dolgoletni dopisnik »Slovenca« prosil za lojalno priobčitev po» jasnila v svoji zadevi, kar pa je »Slovenec« odklonil, ker bi moral s tem desavuirati pisca notice v svoji nedeljski številki. Ost dot čne naše notice so hoteli umetno obr» niti na tukajšnjega g. župnika, kar se pa ni posrečilo, kajti g. župnika kot vzornega duhovnika in človeka spoštuje vsak Trbo» vel J 5HD
t— vse žene tn dekleta, ki so se priglasile za tečaj ročnih del, naj pridejo danes ob 11. dopoldne v meščansko šolo v svrho dogovora glede začetka tečaja in razdelitve ur.
t— K!no Sokol. Dane« ob 16., 18. te 20.
Stoodstotna zvočna komedija »Busterjeva karijera«.
Iz Braslovč
br— K regulaciji Savinje na Polzeli. Nedavno smo poročali, da je potrebno za regulacijo Savinje pri Polzeli 400.000 kub. m kamenja, kar pa ni pravilno. Potrebno je pri polzelskem mostu le 400 kub. m kamenja in se morajo pismene ponudbe, kolko-vane s 5 Din, vložiti pri tehničnem oddelku celjskega sresketra načelstva do 8. t m.
Iz Hrastnika
h— Prvi cerkveni koncert v nafti kapeli
na Štefanovo je dobro uspel. Dobro se je obnesel pevski zbor. pomnožen s pevci »Svobode I.«, ugajala pa je tudi skladba našega organista g. Beltrama. Program nabiranja prispevkov za kapelo pa se je iz-premenil v toliko, da se bodo prispevki nabirali zaenkrat samo v Ljubljani pod vodstvom profesorja g. Pavlica in vikarja g. Žagarja.
h— Narodni dom. Danes bolo tri prire-
ditve: ob 15. ta 20. fttm »Nora gospoda«,
ki ni za mladino, ob 17. pa komedija »Ska-pinova zvijača«, ki jo bodo Igrali igralci »Svobode II.«. Plesne vaje pod vodstvom učitelja iz Ljubljane se prično v ponedeljek 12. t. m. ob 20.
Iz Rimskih Toolic
rt— Umrla je v 31. letu starosti Terezija
Ožekova z Ogeč pri Rimskih toplicah. 2e več let je bolehala na jetiki. Zadnje čase je živela v Zagrebu, odkoder se je nedavno vrnila domov, kjer je neozdravljiva bolezen ugonobila mlado življenje. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše sožalje!
rt— Tovarna podpetnikov na Gračnici pri Rimskih toplicah namerava ob nastopu novega leta podeliti vsem svojim zvestim in dobrim delavcem ob priliki 11-letnlce svojega obratovanja in obstoja nagrade tistim, ki so vseh deset let bili uslužbeni pri njej.
KULTURNI PREGLED
„Skopsko Noučno Društvo"
Vse objektivno znanstveno delo v Južni Srbiji in o tsj pokrajini ima svoje središče in izhodišče v Skopiskem naučnem društvu. Ko so po vojni prihajali posamezni znanstveniki in prosvetni delavci v južne kraje, so takoj uvideli, da čaka ogromno polje pridnih in znanstvenih rok. Odkar je naučno društvo konstituirano, ima znanstvenik, ki se peča bodisi z zgodovino, bodisi s prirodo Južne Srbije, svoje zavetišče v njegovi organizaciji, za svoje rezultate pa vsakoletno publikacijo, »Glasnik skopskega naučnega društva«. Razen razprav, ki so po večini v zvezi z Južno Srbijo, objavlja »Glasnik« tudi sam materijal, ki je neposredno nabran na terenu. Ni čuda, £e tvorijo »Glasniki« društva, ki bo kmalu praznovalo lOletnico svojega obnovljenega delovanja, celo knjižnico dragocenih doneskov k spoznavanju kulture izredno zanimive province, ki je imela tako pestro preteklost
LetoSnji svečani zbor le znanstvene akademije v Skopliu je prinesel pregled celotnega dela, ki nikakoi ni majhno. Društvo ie pod vodstvom svoiega iniciativnega predsednika dr. Radoslava M. Grujiča organiziralo obširno delo, h kateremu je pritegnilo tudi nekaj izvenskopskih znanstvenikov Društvo namerava izdati kot prvi zbornik teh posebnih raziskovani obširno monografsko delo o skopski kotlini kot geografski in kulturni celoti. Urednik tega dela je dr. Petar Jovanovič, sodelujejo pa znanstveniki skoro vseh ju-zosloveaskih univerz.
Letos je društvo izdalo dvojno knjigo »Glasnika« (VII—VII!, za leta 1929 in 1930) pod uredništvom dr. R. Grujiča in dr. M Kostiča. Zvezek obsega 416 strani in ima čez 100 slik, katerih večji del je tiskan na finem papirju. Večina razprav in člankov, ki jih je čez 20, je posvečena Južni Srbiji. Med sotrudniki so: C. Truhelka, R. G r u j i č, Filaret G r a n i č (Beograd), VI. R. Petkovič (Beograd), N. Okunjev (Praga), P. Mesesnel, Ž. Patič (Beograd), Aleksander Deroko (Beograd), Al. S o 1 o v j e v (Beograd), Nikola R a -d o j č d č (Ljubljana), Gliša E 1 e z o v i č (Beograd), Niko Di vano vič (Dubrovnik), Jorio Tadič (Dubrovnik), Mita Kost i č, Dušan N e d e 1 j k o v i č, Prvoš Slankamenac, Baldvin S a r i a (Ljubljana), Tihomir D j o r d j e v i č (Beograd), Voj. S. Radovanovič, Milan P r e 1 o g. Vlad. R o z o v, Mil. F i 1 i p o v i č, Svet. R a i č e v i č in drugi.
Dve razpravi obravnavata z različnih zgodovinskih stališč krsno slavo, tipičn srbski verski običaj. Bogato polje srbske srednjeveške umetnosti je to pot nred"1,-petih razprav, dve s»ta iz srednjeveške pravne zgodovine, več je zgodovinskih, dve arheološki, dve filozofski in dve etnografski. Priključena so terenska poročila, referati o strokovni literaturi in vprašanja iz etnografskega področja. Razprave so obširne in vseskozi originalne.
Reprezentativni dvojni zvezek znanstvenih razprav je prav lepa karakteristika aktivnosti Skopskega naučnega društva.
Dru§tvo uživa vsespdoSne simpatije io Je deležno tudi precejšnih finančnih podpor, da more izvrševati svojo lepo, a nelahko nalogo V preteklem letu je uživalo podporo Mmistarstva prosvete (60.000), Var-darske banovine (50.000), Narodne banke (5000), poleg tega pa so bivše samouprave in ce!o posamezni okraji podprli društvo z lepimi prispevki. Za bodočnost se razen »Glasnika« pripravlja posebna serija publikacij golega materiala, zgodovinskega, umetnostnega in etnografskega; v načrtu pa so še druge serije pub'ikacM. Za novo upravno leto so biH izvcijen' ti-le odborniki: predsednik prof. dr. Rad. M, Grn-j i č, tajnik prof. dr. V. R. Radovano-vič, blagajnik prof. dr. P. Slankamenac, knjižničar dr. F. M e s e s n e L
Na letošnjem občnem zbora hilf proglašeni novi člani Skopskega Naučnega Društva. Reden ò'an je po inai za posebne nacionalne in kulturne zasluge prof. dr. Petar S1 i j e p č e v i č. Za dop «ne članke so bila izvoljeni: Nik. O k n n j e v (Praga), Ed. Schneeweiss (Praga), Rud. E g g e r (Dunaj), Aleks. S o 1 o v j e v in Mih. L n -k o v i č iz Beograda, Bald. S a r i a (Ljubljana). F. Mesesnel, VI. Rozov in Mil. F i I i p o v i č iz Skopl-ai Člani - sodelavci so postali: prof. Milko Kos (Ljtb-Ijana), dr. Jorjo Tadič (Dubrovnik) dr. Miodrag Grbič (Beo^iad) in drugi.
Prekoristno znanstveno delo, ki ca opravlja z veliko požrtvova!noft.o peščica znanstvenikov na srbske.n jugu, je aašb svoje zavetišče v Skoo kern naučnem dtu-štvu, ki je v kratkih letih s\o;ega obstoja moglo organizirati ne samo delo, ampak tudi izdajanje znanstvenih rezultatov. Želimo, da bi se delokrog društva in oo:.'z njegovih publikacij tako raz/1, kakor obetajo društveni načrti. V ♦sin slučaju bi se objektivno raziskovanje ene naizanim vej-ših provinc naše države izdatno pospešilo in prineslo ne le zanesljive znms'vene izsledke, ampak tudi večji ugled domač, znanosti.	M.
Iz poljskega kulturnega življenja
Nedavne bo se Poljaki spominjal! velike
šolske stavke, ki je bila pred 25. leti na ozemlju ruske Poljske in ki je pospešila rešitev vprašanja poljske šole s poljskim učnim jezikom. V Varšavi so bile v tem znamenju velike jubilejne slavnosti, izšlo je nekoliko publikacij, ki se bavijo s pomenom tega dogodka za razvoj poljskega šolstva v tujini.
Poljsko šolstvo se je pred L 1905 na ozemlju, ki ga je okupirala Rusija, razvijalo ob zelo težavnih pogojih. Poljska vstaja 1. 1863. je imela to posledico, da je poljsko šolstvo bilo za dolgo dobo zaprto narodnemu življenju in narodni kulturi. Ruske oblasti so šole na Poljskem vsaj vna-nje rusificiraie. Poljsko vseučilišče v Varšavi je kmalu dobilo obliko ruskih vseučilišč. Ruski jezik je bil najprej vpeljan v državne, nato pa tudi v zasebne šole, ki so le v izjemnih primerih smele poučevati po poljsko. Toda zasebno poljsko šolstvo je vzlic zatiranju s strani države živelo svoje j samostojno narodno življenje, čeprav na I skrivaj in večno v skrbeh za svoj obstoj.
1 Ko m Je L 1906. a časa rnsko-japonske
vojne carska Rusija politično in vojaško zamajala v svojih temeljih, je poljska iol-ska mladina izkoristila ugodni trenutek m je v masah zapuščala srednje in visoke šole, zahtevaje, da se poljščini priznajo vse pravice v poljskem šolstvu. Ruska vlada «e je naposled odločila za milejši kurz in je ob koncu oktobra 1906 razveljavila prejšnje šolske zakone za Poljsko Čeprav tudi posihmal ruska državna oblast ni bila nič kaj naklonjena poljskemu šolstvu, je vendar od tega leta dalje imela poljska šola pravno pravico do obstoja. Svobodno ozračje je pa zavladalo v poljskem šolstvu šele nekoliko mesecev pred umikom Rusov lz Varšave. Narodno osvobojenje je kajpak prineslo Poljakom vseskozi narodno šolstvo.
•
Varšavska gledališka sezona je v polnem razmahu. V upravi posameznih varšavskih gledališč so se izvršile dokaj važne izpre-niembe (zlasti velja to za mestna gledališča). Narodno gledališče je dajalo za zgoraj omenjeni jubilei igro J. A. Hertza »Mla-doles«, katere snov je posneta iz te dobe. Dalje je uprizorilo starejšo igro moistra poljskega simbolizma F. Rittnera »Bedasti Jakob«, dočim je gledališče »Ateneum« pod novo upravo uglednega igralca St. Jaracza seglo po igro starejšega poljskega repertoarja »Maščevanje«, ki jo je spisal priljubljeni poljski dramatski pisatelj A grof Fedra; ker pa jo je dalo v sodobni režiji, je imelo ž njo popoln uspeh. Izmed poljskih dramatskib novosti naj omenimo dve: veseloigro popularnega poljskega pisatelja St. Kiedrzynskega »Ne zapusti me, madame« v Letnem gledališču in igro manega varšavskega kritika A. Slonimskega Zdravnik brez doma«, ki jo je uprizorilo Szyf-manovo Malo gledališče. Zelo živahno sta poljska javnost in kritika sprejeli novo igro K. H. Roatworownkega »Preselitev«, ki so jo nedavno uprizorili v Krakovu m katero so sprejela v letošnji repertoar skoraj vsa večja poljska gledališča. Varšavska opera je dala v novi režiji in zasedbi Pa-derewskega opero »Mandra«, ki sta jo ob-ÒJnstvo in kritika simpatično sprejeli.
Poljsko dramatsko književnost je v ead-njem času zadel težak udarec i naglo smrtjo nje priznanega sodelavca W. Perzynske-ga. Ni ga gledališča na Poljskem, ki ne bi bilo uprizorilo te aii one igre tega nadarjenega dramatika. Njegovi komadi so prodrli tudi preko meja Poljske; posebno nmogo so jih igrali na Češkem. Perzynsk» je zajemal snov svojim igram iz meščanskega okolja in iz življenja tako zvanega malega človeka, umel je njega slabosti in napake osmešiti s neizprosno satiro .n krepko dovtipnostjo. To velja tudi o njegovih romanih in novelah, ki ga kažejo predvsem kot izbornega poznavalca varšavskega okolja. Zanimivo je, da je kratko pred smrtjo sam izročil svojo novo igro upravi Szyfmanovih varšavskih gledališč. Ta igra pride na oder še v tej sezoni.	V,
Niko štritof: Narodne po zapiskih Stanka Vraza
Glasbena Matica je izdala v »amo- | založbi prireditelja Nika Stritola z voz sä starih narodnih napevov iz zapiskov Stanka Vraza. Kakor navaja založnik, datirajo ti zapiski iz let 1832. do 1837, »o torej skoro lOu let stari. Zbirka obsega 7 jako karakterističnih napevov, ki jih je prirediteij odei v bogato, vsekozl res klavirsko spremljavo. Ritmično je posebno zanimiva druga, kjer je na način gregorijanskega korala ritmično popolnoma prosta melodija vendarle ritmizirana, vsaj v spremljavi. »Polžek leze v ogledi« spominja Musorgskega, ciganski vpliv je razviden in namenoma podčrtan v pesmi »Mene pa glava boli«. Vsaka teh pesmi ima partikularen značaj, ki napravHa vso zbirko Jako zanimivo. Besedno je pisano v prleškem narečju, pa vseskozi lahko razumljivo. Ker so te popevke pri nas le maio znane, jih lahko najtopleie priporočimo. Tisk ta oprema sta odlična. L. M. S.
Jugoslovensko delo o KemaUpeH. V Sa» rajevu je izšla obsežna študija o največ» jem Turku sodobnosti Gaziju Mus: .iu Kemal paši Knjigo x naslovom »Gazi Mu» stafa KemaUpasa njegov život i dela«, je spisal Maksim Švara. Spi» obsežno riše tudi splošne politične, socialne in kulturne razmere, iz kiterih je vzrasel veliki refor» mator nove Turčije. Knjigo je založila Islamska dionička štamparij* v Sarajevu. Stane Din 35.—.
R. Hr.:
Pele-mele
Pozna jesen je žalostna podoba starega samca. Še vzhaja solnce vsak dan, aii redko se mu posreči prodreti megleno ozračje, še polje kri po žilah, toda teče leno in brez veselja. Vse nade so za teboj, vse veselje in mladostna moč sta izginili, ostalo je edino pričakovanje neradostnega, zato pa neizbežnega konca. Ozrl sem se skozi okno in slabe volje zapustil pisarno. Megleni in temačni dan me ni mogel spraviti na veselejše misli; taval sem po mestu in se ne vede kdaj znašel pred hišo prijatelja Josipa.
»Stopim k njemu, luč si je že na-žgal, pacijente je gotovo odpravil, morda se nekoliko raztresem,« sem pomislil.
>Le noter, <Jj5» nadušljiva!« me je pozdravil Josip. »Lupus in fabula, ravnokar sva te klicala telefonično z Andrejem.«
»Danes prihajam k tebi kot paci-
|ent, ako ,ie tvoje sleparsko padarstvo sploh vredno, da se kdo zateka po pomoč k tebi.«
»Izražaj se malo spoštljiveje o sinovih Eksulapovih, ti, ki tvoj stan niti patrona nima. Za tvojo bolezen, ki ti gleda z obraza in iz vse tvoje klavrne prikazal pa imam zdravilo. Celo dvoje! Čakaj pomladi; ko ožive druge bilke, bo stvarnica tudi tebi še enkrat milostna. Pomladanski mlaj te bo pomladil, bilka, ki jokaš nad usodo, ki ti je pisana iz pradavnin. Da pa dočakaš pomlajenja, zvrni ga, na, sebi v zdravje, nama v veselje. Drejo, siroto, sem že ozdravil. Tudi on je prievilil k meni.«
»Le daj ga, brat,« Je pristavil Andrej, ki se mu je poznalo, da mu recept prija in da je sredstvo učinkovito.
Tako amo začeli. Ko pa smo po večerji zvrnili vsak svoj kozarec v čast samskega stanu, je gostitelj z veseljem ugotovil:
»Bogme, prijatelja, gladko nam teče po grlu. Vidva niti ne slutita, kaka sreča je to. Spominjam se nekega svojega paeijenta, ki je umrl lani in ki sem ga visoko čislal zavoljo njegovega filozofskega junaštva. Rak mu je razjedal grlo in naposled so mu bili dnevi šteti. Stoično mirno je pil svojo merico vina in vsak dan mu je bilo težje. Bil pa je obdarovan s tako zavidanja vrednim duševnim ravnotežjem, da je z lahkoto prekoračil ozko mejo med življenjem in smrtjo Ko niti božje kapljice ni spravil več po grlu, si je na silo zlil zadnjo čašo v grlo in sklenil svoje muke. Pri avtopsiji smo videli, da je imel pripravljeno v ta namen krepko sredstvo. Bil je dovršen junak, nikoli še nisem videl slične mirnosti pred smrtjo.«
Pomislil je za trenutek, potegnil iz čaše in dodal živo: »Pač, pač. Le da tedaj ni nesrečniku svetila na poti v onostranstvo blesteča luč stoičnega razuma, marveč mu je skromni razum otopil neizprosni kismet. Med vojno je bilo, ko sem bil šef vojaške bolnice na fronti. Imel sem sila sušičavih paci-jeiitov, Bosancev, ki jim je glad izčrpal zadnje sile Mrli so. da je bilo groza. Pa sem šel pod večer malo na zrak. Ko sem stopal mimo pokopališča, ki smo ga otvorili kar na travniku poleg tabora, sem videl dva svoja vojaka, kako koplieta «vež grob Nič nenavadnega sicer, ali ravno tisti dan nekako
slučajno nismo imeli nikakega mrtveca. Zanimalo me je, kaj je moža nagnalo, da kopljeta grob brez povelja, pa sem stopil k njima:
»Za koga kopljeta?«
»Za Mujo. gospodine.«
»Ali je umrl?«
»Ni, a želel je, da vidi, kjer bo ležal. Zdaj si ogleduje grob.«
Poleg njiju je stal, oprt na palico mož — kost in koža — ter brezizrazno in nekako brez zanimanja gledal zdaj name, zdaj na kopača, zdaj v jamo. Bil je Mujo Davi sem bil na njegovem bolniškem listu napravil znak, da je doslužil vojsko na tem svetu. Saj vesta, kako mašinelno gredo take stvari. Uvidel je, kako in kaj in imel je samo še bizarno željo, da vidi, kje bo ležal zasut.«
»Ali je res kmalu umrl?« vpraSuje Andrej.
»Seveda. Drugi dan. Moja diagnoza je bila zanesljiva. Vendar sem %i zapomnil moža.. .<
»Ti si mi lep gostitelj! Pogrebne nama pripoveduješ,« sem planil pokoncu.
»Oprostita, v na-šem poklicu ni to nič strašnega in vama tudi kaj takega nisem hotel povedati, slučaja pa sta po svojem kontrastu gotovo izredno zanimiva. Mislim, da vaju nisem preplašil.«
»Trčimo, bratca, potem rama pa povem jaz svojo, ki je grozna v svoji smešnosti. Pripetila se mi je komaj pred dobrim tednom, pa me je tako prizadela, da sem si komaj opomogel: Profesorja Korenino poznata in vesta, da živi tu v pokoju Spominjata se gotovo tudi, kakšne križe in težave sem imel v gimnaziji z njegovo grščino. Morda še vesta, da me je bil mož nekdaj za-
sačil s cigareto ▼ ustih in posihmal je vse moje že itak skromno znanje ocenjeval v edno v zvezi s to nesrečno cigareto Dvojka za dvojko je padala zavoljo nje in najtežje aoriste bi bil moral ravno jaz vedeti. Oni dan pa sem stopil iz trafike s prižgano cigareto in skoro trčil ob vrlega penzijo-nista. V hipu sem skril cigareto za hrbet, požrl dim globoko in pozdravil profesača kakor prestrašen pobič. Pri moji veri, prijatelja, po glavi mi je šinilo kakor blisk »Jutri boš vprašan grščino!« Pomislita, po tridesetih letih. Mislim, da večje groze ni na tem svetu, kakor je ta. Bil sem v svetovni vojni, pa me pogled na puško ali na top ne vznemiri niti najiranj. Pred starim muči tel jem pa sem bil naenkrat preplašen in boječ deček. Kaj pravita,« ju pogledam.
»Slučaj za psihijatra ... začne Josip.
»... bolj primer za pedagoga,« trdi Andrej. »Naj se zgleduiejo nad njim, da ne bo več takih Herodežev med nji mi. Na srečo za današnji naš naraščaj upam, da je tak tip izumrl. Najlepše čase življenja so nam zagrenili. Mene so imeli na sumu, da sem ženskar . .«
»Vidiš, tu pa se enkrat niso bili zmotili. To si bil res, si še in še boš, Andrejče, iz te panoge nama kaj povej; midva na tem polju nikoli nisva žela uspehov.« sem mu prèrezal nit ogorčenja.
»Kaj se vaju bom otepal. Rajši vama povem, kdaj sera se v svojem življenju najbolj prestrašil. Bilo je v Odesi 1. 1918.. '.«
»Bog pomagaj, že zopet o mrličih,« sem vzdihnil.
»Ne bo te vrste, čakaj. Sel sem s kolodvora ▼ mesto ...«
Najnovejši literarni spor
Manca je skuhala žganoe, Micka jih je zabelila; zdaj drugim gre sodba o tem, katera je boljšo jed naredila.
RepertoarfL
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20
Nedelja, 4. jan. ob 15.: Snegulčiea hi škratje. Mladinska predstava po globoko *ni-zanih cenah. Izven. Ob 20. Konec poti. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 6. jan.: Zaprto (generalka).
Torek. 6. jan.: Princesa in pastirček. Krsto» predstava. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA
Začet»-k ob 20
Nedelja, 4. jan. ob 15.: La Mascotte. Ljudska predstava pc znižanih cenah. Izvea. Ob 20 Werther. Premijera. Izven.
Ponedeljek, 5.: Baletni večer Olge Solovjo-ve. Izven. Znižane cene.
Torek, 6. jan. ob 15.: Tičar Ljudska predstava po mižanih cenah. Ievbo.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20.
Nedelja. 4 jan.: Prostozidarji
Ponedeljek, 5. jan.: ProstoxidarfL Oostovo-nje v Novem meeta.
KARlB»iRìiK0 GLEBALISOSL
Začetek ob 20
Nedelja. 4L jaiu ob 15.: Grof Loksambarfki. Kuponi. Ob 20. Gospa aiiAuUrica. Zoi* ian« cen«.
Ponedeljek. 5. )aa.: Zaprta.
Torek, ä. jan. ob 16.: AUahv.
PTUJSKO 6LKDALISCÄ Zafetek oa JO Ponedeljek, i. Jan.. fclvljeaj* >
fciovanje mariborskega giedalifi&iL
OPISI
KRIZE NA LxuRL.NJSKÜAL
rdečega križa ai na."i ioli rprtzon cU-ivea t dvorani »tare šole d.'&nvo »Stlijm^adeki to» pau«. Začetek ob 15 V*lo»ma običaja*. Dohode* nredstave j« ttAincnjca aiia«jir>*k4 knjižnici PRK. Eno prihodnjih aedelj so bo nredstava mxnovila r.a »iskali« v Tržiča. — Šolska boži.',ica PK_R * ob darovan jen revnih otrok je parada .Klaljéinj» ixvtiòoo» a odmora preložcjMt na 1. tn 2. februar}*, "čite r>rir«xlit»'e PKJC.
Srečno novo leto želita
ter m vljudno priporočata — aa ara otvorjena mc&arija
Frane Krama? in dnig Litija
1894
Kre tiči vzrok?
V revmatlran'.
t * trganju v sklepih. it ven ih belec <nah T Mogoče posledice prebialenja ? Veči-tj noma je vzrok v Lakih slučajih ne-* zadostna nega telesa. Veliko ljudi '' že nad S* let rab!
okrepCujoC« sred-'» atvo sa oisiSanje boieCin, Dlftno rs vil o ia Kozmetik um: P'ellerjev »ELSA KL-UITk ter m *n» ohrani ti stalno zdravje. Racnjc ra s* mazanje ln cenijo njegovo dejstvo tudi proti kaši ju, hri pa vesti, bolečinah * vratu tn prsih ter proti gripi in aahodu, rabijo ga tudi notranje pri neugodnem «ocut-ku itd.
Storite tmS VI tt&o, pomagalo bo hidi Vam!
PaOor)«* «Reflux»« J.>bfct t imlthì ito trgovin*!» t fnrekasnifa <teklc<n<e&Ji p« i. stHki«ni«aò p* » Dm ni; r	»«ifctli
stpklomicah pe 96 Din. PoÄiBl p«.k<4	»
poskočnih ali 6 dvojnih aH t veliki «p-r!to!iij steklenici 92 Din, 3 iakkn paketi mi»« l» dte pri lekarnar;«
Engen V. FVUer, Sitibica
245, 8avnka Banovina.
»... kar naenkrat,« ga prekine Josip.
»AII sera ti ie pravil?« m «oftcdl
Andrej.
»Nisi, Dreja, toda n»čia trojega pripovedovanja poznam ka vena, àm. U bil tako nadaljeval.«
»Nu, pa bodi: kar naenkrat zagledam nekaj tako nenavadno čudnega, da sem si mei oči, mieieč. da vidim privid. Pri belem dnevu in na prometni ulici! V gru (M je šlo kakih 30 bitij: dolgih in mršavih, vojaške čepice nad redkimi lasmi, oblečene so bile — bila so namreč ženske, kakor «e je ka-«nejo izkazalo — v moške suknjiče in v nekaka nemogoča karirasta krila. Izpod katerih so nekako pozvanjale suhe noge v ogromnih čevljih. Slične druga drugi ko krajcar krajcarju, vse so imele celo enako dolge nekako konjake zobe. Do tedaj sem mislil, da karikaturisti pretiravajo čudovito neskladnost teh pojavov z ostalim svetom. Pomislita: V Odesi pri oni množici lepih devojk in žensk sploh — mešana kri, rečem vama .«
»Tak molči, babjek, povej rajSi, kdo so bile te nesrečnice?«
»Angleške bolničarke, ki so po polomu ruske kavkažke fronte potovale domov. Strahota: Takih grdih žensk Šo nisem bil videl. Še danes me stresa mraz in hvalim stvarnika, da ni dovolil, da bi se bil tak karirast tip ra»-vil tudi pri nas.«
»Andrej je zadel pravi žanr pripovedovanja,« ga je pohvalil .Josip. Ostanimo pri njem. Andrej ima besedo.«
Ostali smo pri njem in Dreja je imel veliko besedo.
DOVOLJ ZEMLJE ZA VSE LJUDI ! *
Izvedba sredozemskega načrta pomeni preprečenje grozeče vojne
Dane«, ka w u vbod poljih človeškega •dejstvovanja koncentrirajo modi k skupnemu delu ki naj bi bilo nekakšna protiutež rovarenju nepreračunljivih elementov, ki vidijo »pas človeštva Baino t vojnah, nas bo gotovo zanimal projekt, čigar uresničenje bi «nonio le složno delo vse Evrope. V mislih imamo najvelikopoteznejši načrt, ki a« je bil kdaj porodil v človeških možganih . oeušitev Sredozemskega morja. Načrl t današnjimi tehničnimi pripomočki ne bi bil tako težko izvedljiv, kakor »e morda vidi oa prvi mah Moderna tehnika je v »adnjih desetletjih stria že marsikak trd oreh in bi tudi v tem primeru ne naletela as nepremagljive ovire, izvzemši finančno vprašanje, ki je pa problem zase.
Načrti ca izsušite* Sredozemskega morja k> le izvršeni v vseh podrobnostih. Njih idejni oče je monakovski arhitekt Hermann SörgeL Preden si podrobneje ogledamo njegove načrte, se nekoliko dotaknimo zgodovine Sredozemskega morja, ki nas v nekem smislu opravičuje, ako kanimo naravi zopet iztrgati lepe kose zemlje, ki nam jo je nekoč v pradavnih dobah ugrabilo vodovje. Ob misli na Sredozemsko morje gotovo ne pride vsakomur na um vesoljni potop. Tudi t tem je bil arhitekt Sörgel prvi, ki je našel med Sredozemskim morjem in vesoljnim potopom neke zveze. Po njegovem mnenju je bila pred nekako 50.000 leti gladina Sredozemskega morja sa 1000 metrov nižja kakor dandanašnji. Dobra polovica danaànje površine je bila takrat 8« suha. precej gosto naseljena zemlja in zibelka pracivilizacije vseh ljudskih plemen, ki so prebivala v današnjem Sredozemju. Ko se Je umaknila ledena doba in so se začele otaje-vati reke, izlivajoče se v Sredozemsko morje ter Atlantski ocean, ki ga je v ledeni dobi tudi po velikem delu pokrila ledena skorja, so nastale strašne poplave, kakršnih p »neje nikoli več ni bilo. Takrat je začelo Sredozemsko morje naraščati Zagrnilo Je miiijone km' plodne zemlje, dokler se ni ustalilo * tej obliki, kakor jo poznamo danes ->edaj pa se pripravlja velikansko delo, e katerim nameravajo utesniti Sredozemsko morje vsaj deloma zopet v tiste meje, ki jih je zavzemalo pred tisočletji.
Površina Sredozemskega morja znala približno 2 in pol milijona kvadratnih kilometrov in i* nje izhlapi letno za približno 4144 kub m vode Ako bi uspelo zagraditi vse dotoke: reke in sosedna morja, ki ga napajajo. bi se zaradi izhlapevanja znižala morska gladina vsako leto za nekako 165 cm. V ta namen bi bilo treba zgraditi morski preliv pri Gibraltarju, odkoder doteka v Sredozemsko morje za okroglo 2762 kub. m vode Dalje bi se moralo odločiti od Črnega morja s preurado v Dardanelah, odkoder priteka na leto 152 kub. km vode ter napraviti slednjič jezove tudi pri Suezu, da bi se preprečil dotok iz Rdečega morja. Ostali dotoki, zlasti reke. ki izlivajo v Sredozemsko morje letno približno 1200 kub. m vode. »e seveda ne bi mogli vsi zagraditi. kat pa tudi ni potrebno, zakaj vroči žar južnega solnea bi navzlic temu posrkal več vode. kakor bi jo še dotekalo iz preostalih virov in tako bi začela morska gladina p»»-Časi. toda trajno padati. Upadanje vode b! se še pospešilo z napravo mogočnih prekopov tn podzemeljskih kanalov, po katerih bi odtekala morska voda v depresijske po^ krajine, to je v predele severnoafriških puščav. ki leže nižje kot morska gladina. Zlasti bi se napeljala voda v slana tuniška jezera. takorvane šote, kjer bi zaradi hude vročine zelo naglo izhlapevala. Padec vode ▼ te depresijske pokrajine bi se seveda rz-rabil ta proizvajanje električne energije, vrh tesa pa bi se lahko pridobivale tudi velikanske množine soli. Izhlapela voda bi se nad zemljo zopet zgoščevala v oblake, ki bi t blagodejnim dežjem nanovo oživili sedanje puščave. Ker bi voda v Sredozem-«nori» trajno upadala, bi se morali odtočni kanali neprestano poglabljati, vse
«SI» er ne bi Padla morska gladina f* 29° '"etr?v- kakor je zamišljeno v načrtih /Cernlja. ki bi na ta način vstala iz vode ob obalah, pa se zdavnaj ne bi bila glavna pridobitev sredozemskega projekta, čeprav bi znašala nje površina približno 660.200 kvadrat, kilometrov, to se pravi 8000 kvartr kilometrov več kot površina Jugoslavije, flalije in Bolgarije skupaj. Glavni efekt osušitve bi bila plodna zemlja, ki bi se je z namakanjem dobilo v afriških puščavah za približno 7% milij. kvadrat, km tedaj skoraj tridesetkrat več. kot pa znaša površina naše države. Preliva med Italijo in Sicilijo in Afriko bi izginila. Med srednjo Evropo in Afriko bi nastala kopnina, ki bi spojila oba kontineta. Vrhtega pa bi se obenem z deli pri osuševanju zgradile tudi velikanske električne naprave, ki bi zalagale obe celini s ceneno električno energijo.
Vsa dela in naprave pri osuševanju bi se razdelila v štiri etape: Začelo bi se pri Gibraltarju. Tod bi bilo treba napraviti ceste in železnice za dovoz gradbenega materiala ter zgraditi obsežne delavske naselbine za nastanjen je delavstva, ki bi se večinoma rekrutiralo iz vseh evropskih kaznjenskih kolonij Tu bi bilo tudi izhodišče za gradnt" prekopov in nezemeljskih kanalov ter po trebnih pristop " ki bi *e morala zarad> popolnega p" 1 o vanja terena zgraditi oa povsem dni. H mestih. - Druga etapa bi obsegala gradnio iezov čez Gibraltar med Tangerjem in Tarifo ter pri Gallipoliju in
Suezu tel Dardanele, oziroma Sueški pro-kop in napravo potrebnih zatvornie za prepuščanje vode in prehod ladij. — Po zn-graditvi teh glavnih dotokov bi začela morska gladina padati in ko bi se znižala za 26 metrov, bi začeli 9 tretjim delom osuša-vanja: z napravo 29 metrov globoko ležečih kanalov, ki bi pri Djeridu ob Mali Sirti in pri Gabesu odvajali morsko vodo v omenjene depresijske kraje V Četrti etapi bi se začel izkoriščati pridobljeni morski padec v hidroelektričnih centralah, ki bi se — kakor rečeno — zgradile pod vsemi jezovi ter pri izlivih rek in odtočnih kanalov Zaradi izhlapevanja v puščave napeljane vode, bi se začeli tvoriti oblaki pričelo bi deževati in v nekaj letih bi se nerodovitna zemlja toliko popravila, da bi jo bilo mogoče kolonizirati.
Vsi stroSkl za reallziranje projekta so po
današnjih cenah preračunani na približno 420 milijard Din. Vsota je sicer velikanska, a navzlic temu bi bilo mogoče zbrati potrebni kapital, ako bi prispevale vse države, ki se jim od osuševanja obetajo koristi.
Najkočljivejše je vprašanje gradnje glavnega jezu pri Gibraltarju. Ta pregrada, ki pomeni temelj vsega mediteranskega projekta. bi potekala v smeri projektiranega podmorskega železniškega predora med Španijo in Marokom, tedaj v šibkem loku od rta Tarife do Tanger ja Železniški predor bi s tem seveda postal odveč, zakaj železnice in ceste bi se speljale po 50 metrov širokem nasipu. Pod pregrado bi se pn Ceuti in Tarifi zgradili obe največji električni centrali, obenem pa bi se tod napravile tudi zatvornice za propuščanje ladij, tako da bi se tudi v bodoče lahko nemoteno vršil plovni promet med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem. Tukaj bi se zgradilo tudi dvoje pristanišč. Vzporedno z osuševanjem Sredozemskega morja bi se dali realizirati tudi nekateri drugi postranski načrti, zla3ti izpeljava železnic k rekama Niger in Kongo, kar bi vrednost sredozemskega projekta Se povečalo.
Jasno je, da znanstveni in tehnični »vet Sörgelovega titanskega načrta ni mogel sprejeti brez kritike. Ena sama glava niko-
Josip Fr, Knaflič:
In tako sem si bil pridobi'» zaupanje gospoda Zulaja. Prosim vas vendar, neprijetne reči se znebiti, pa nič ne bo stalo 1 To je bila spet sijajna kupčija, ki se je obetala gospodu Zulaju
Zadovoljno je sukal palca na trebu hu in me gledal prav prijazno skozi ve lika rožena očala ln mi je hotel celo postreci z vinom.
—	Ne, hvala, gospod Zulaj, pa sem odklonil — Ne pijem Pa tudi ne smem piti: bistra mora ostati moja glava in ko britev ostre moje misli če naj sreč no izpeljem vašo zadevščino... To ni šala, gospod Zulaj!
—	Ni ne! je zastokal. — Je to, pri mojduš, čudna reč ,če vam povem
—	Čakajte, gospod Zulaj, sem ga ustavil — Najprej je to eno važno: Ali ste to svojo reč že tudi kom« drugemu zaupali? Razen doktorju Klopu, mi slim
—	Nak. To se pravi: samo ondan, ko
me je tako imelo, me je premotil hudič, da sem šel nekaj pravit naši Leni. Moja sestra je to
—	Pa kaj je rekla f
—	Kaj je rekel meh babjl neumni! Da sem si želodec pokvari', in da naj pijem gomil ire Drugi dan mi je poslala pa še patra na vrat.
—	Patra ?
—	No. da, tistega misijonarja. Ta mi je pa naložil tole pokoro tu, kakor vidite.
Na mizici Je stal lončen zamorček z lepo okroglim trebuščkom, zraven je ležala mošnja polna novcev po 10 pa ra Pa je gospod Zulaj od časa do časa segel v mošnjo in spustil novec zamor-r'ku v široko se režeča usta
—	Mu ni bilo prav patru, da se toliko pridušam. mi je pojasnil zdaj gospod Zulaj to reč. — Pa da se moram odvaditi Hudiča se bom odvadil» Pa sva se nazadnje pobotala, da za vsak primojduš n plačam 10 para v tale njegov šparovček.
—	Zelo poceni vam je to naredil pa ter! sem deial — In če se vzame, dn vam je povrh Se popustil vse druge kletvice, je to v resnici spet sijajna kupčija, ki io napravite tukaj, gospod Zulaj. Dovolite, da vam čestitam.
li ne more sama obvladati tako velikega osnutka Sem pa tja se rade vrinejo napake, ki se vidijo malenkostne, pa so vendar mnogokrat . odločilne v celotnem načrtu. Tehniki v prvi vrsti napadajo gibraltarski jez, češ, da je po Sörgelovih načrtih neizvedljiv. Tukaj namreč ne gre za nasip, ki se navadno gradi na ta način, da se mečejo v morje skale druga vrh druge, dokler s» nasip ne pomoli iz vode Tak nasip je dovolj trden, da le klubuje valovom, drugega pritiska mu ni treba vzdržati, zakaj voda ga enakomerno obliva in tišči z obeh strani. V Gibraltarju pa gre za nekako dolinsko pregrado, na katero t ene strani tišče ogromne vodne mase Oceana, dočim z druge strani ni skoro nobenega protipritiska, ker je gladina Sredozemskega morja ta celih 200 m nižja od gladine Oceana. Nemogoče je zgraditi nasip, ki bi pri tolikšni dolžini vzdržal velikanski pritisk, ne da bi voda na vseh koncih in krajih uhajala skozenj. Samo jei iz gostega betona bi mogel kljubovati Oceanu, toda z betonom 200 m globoko t morju ni mogoče zidati. S potapljači se dane« lahko dela kvečjemu 40 m pod vodno gladino. Poleg tega je treba upoštevati, da je v gibraltarski ožini vedno zelo močan morski tok, ki bi močno nagajal pri delu.
Pa denimo, da bi se Sörgelov nafti navzlic vsem težavam vendarle izvršil. Kaj bi v tem primeru postalo iz vseh sredozemskih pristanišč? Domala vsa bi postala neuporabna, zakaj od novega morja bi jih ločil širok pas nove zemlje. Kar se tiče Jugoslavije, bi izgubila vse luke više Dubrovnika, ker bi se Jadransko morje najprvo in skoro popolnoma posušPo. Končno pa je treba računati tudi t vsakovrstnimi geološkimi spremembami v obmorskih deželah. Bog ve, kako bi preneßla upadanje vode rahla nestabilna obrežja, ki jih sedaj mnogokje samo pritisk morja ie drži pokonci. Vsekakor je treba računati t močnimi potresi, slasti v vulkanskih krajih Italije in otokov.
Kakor vidimo, nam znanost in tehnika puščata le malo nade v uresničenje genijal-nega Sörgelovega načrta. Ali ideje, ki za današnje pojme vsebuje mnogo, premnogo Julee — Verneove fantazije, vendarle ne kaže že danes obsoditi na smrt
—	Prekleta kupčija, da! pa se je raz hudil gospod Zulaj in jezno stresel zaino rčka — Le poslušajte, kako je spet poln Pa ga je pater med tem že trikrat priše. izpraznit Na to vižo bom v ne kaj letih na beraški palici, primojduš
Gospod Zulaj je postavil nazaj za uiorčka, pozabil pa plačati Nisem ga hotel opomniti, da ga morda še bolj ne razburim, in sem se samo tiho smeh Ijal predle
Pa je hotel vedeti gospod Zulaj, sa-kaj se smejem.
—	Všeč mi je, sem dejal, — ko si takole predstavljam, da se bo tam kje v afriških puščavah, kjer rastejo sami kaktusi, lepega dne dvigala veličastna stavba hej, pomislite, gospod Zu-.aj: zgrajena prav za prav iz vaših primoj-dušovj Iz samih pravih pristnih slovenskih primojdušov .. In bo tako pone-šena slava našega rodu tudi tja med divjake, ljudožrce in druge take pogane.
—	Vsekakor je razveseljivo, sem nadaljeval svoja premišljevanja, — da človek lahko tudi s pridušanjem stori kako dobro delo. Da, celo rodo- in domoljubno delo tako rekoč ... Ali ni tako, gospod Zulaj?
A stari gospod Zulaj me ni posluša?», ampak je strmel nekam tja ven skozi okno, in zdelo se mi je, kakor da mu je obraz ves prestrašen.
Pripomniti moram, da se je gospod Zulaj, v želji priti v rokotipno mojo bližino, vedno pomikal k meni s svojim naslanjačem, jaz pa sera se vedno odmikal Tako sva polagoma pridrsala na svojih stolih do okna. Okno je bilo široko in nizko od tal, tako da se je sedè dal pregledati dobršen kos ulice spodaj
V skrbi, kaj je tako prestrašilo gospoda Zulaja, sem pozabil na previdnost in sem se nagni*, k njemu.
—	Kaj pa je, gospod Zulaj?
Tedaj je že zgrabilo mojo ramo ka
kor železne klešče, in moj stok se je pomešal s stokom gospoda Zulaja, ko ie pokazal z roko tja čez ulico.
—	Tisti tamle to je on! Pogledal je gor in zdai gre naprej . uh . ..
Meni je mrgolelo pred očmi samo ne-
kaj dežnikov, pomikajočlh m gor hi
dol, in èeie ko sem se z obupnim sunkom iztrgal iz strašne pasti, sem mogel vprašati:
—	Kateri pa je vendar... sa vraga?
—	Tistile s pe,erinoi
Moje oči so sledile Zuiajevemu kazalcu in baš še ujele v hrbet postavo s čepico, pelerino in brez dežnika, ki je izginila zdaj tam za vogalom. Neznaten, ubožen človek s ceste, — od daleč se je poznalo pelerini, da je vsa oguljena, čevlji pošvedrani.
In tega možica se boji takale gorila! sem pomisli', ves začuden in se ozrl v gospoda Zulaja.
Gospod Zulaj pa je ležal v svojem naslanjaču ves potrt in strt. niegov zabuhli, gobasti obraz je bil še bolj rumen. in prsi so mu kar hropele, kakor da jih tlači neznanska peza.
Molče sem ga opazoval, dokler ni sam spregovoril, motno me pogledavši z enim očesom:
—	To je bil on. Nimam ga miru pred njim ... je zastokal in spet zaprl oko.
—	Pa kdo je ta človek? Ali ga poznate, gospod Zulaj? sem vpraševaL
Zmajal je z glavo.
—	Pa govorili ste vsaj ie kdaj t njim?
Gospod Zulaj je spet zmajal s glavo.
—	Za vraga vendar, kaj vam pa hoče ta človek?
Preteklo je de nekaj časa, da se je gospod Zulaj toliko zbral, da mi je mogel stvar malo dopovedati.
—	Njegov pog.ed ... je spravil 1® sebe težko in potihem. — Tega ne prenesem .. . Govoril bi z njim, vprašal bi ga, a nimam te moči pred njegovimi očmi. Samo takrat prvikrat... To je bilo tam na Marijinem trgu. Sedel sem v avta. V drenju vozov je šofer moral voziti počasi. Takrat pa je on pogledal noter v avto Cisto na okno je pritisnil obraz, da so me kar zadele njegove oči. Takrat me je popadlo, da bi ga vprašal,
Tam na mizici $9 je režal lončen zamorček
traven Je ležala motnja polna denarJm...
kdo je ln kaj hoče. Ustavite! sem za-ukazal šoferju. A bi ga ne bil smel prijeti za roko. To prokleto navado imam. Pa je zavozil, pa smo treščili v drug avto. Dva tisoč dinarjev me je stalo tisto, primojduš!
Hvala Bogu, gospod Zulaj je spet prihajal k sebi Brž sem porinil pre-denj mizico z zainorčkom in mošnjo in sem pripomnil:
—	Dobro, če more tisti šofer sploh še voziti Da mu ni roka ostala hroma.
In sem hotel izreči še željo, naj bi imel gospod Zulaj svoj revniatizem namesto v nogah rajši v rokah. A sem zamolčal to željo Ker se mi je gospod Zulaj pra\ za prav smilil. Saj me cenjeni čitatelji že poznajo, kako imam od sile mehko srce
—	In tod tistega časa, gospod Zulaj? sem vpraša*, nato.
—	Od tistega časa ga nimam več miru od njega saj vam povem Povsod mi stopa na pot, povsod ga vidim. Saj se še iz hiše ne upam več ven Saj ste videli, komaj sem pogledal skozi okno, pa je že bil tu Sem mislil, to je samo tukaj doma. drugje bo pa mir Pa sem šel na potovanja Pa ko pridem v Maribor, kdo stoji tam pred kolodvorom? On! Pa na Dunaju sem sedel v kavarni, — kdo pride naenkrat mimo in pogleda noter? Spet on! Sem bil v varaždinskih toplicah; dobro so mi storile že prve dni in vesel sem bil, da se bom lepo popravil; pa me je tudi od
tam pregnal Kaj bi vam vse to pravil t
Od samega hudiča je ta človek. Kamor stopim, tam je on. In še v spanju mi ne dà več miru. Säj bi ga, primojduš, najrajši zadavil, pa saj vam povem, kakor me pogleda, sem ob vso moč, zastane mi jezik, otrpnejo mi roke in noge. Potlej me pa mufijo tiste njegove oči noč in dan Saj ste sami prejle videli, kako me je zgrabilo Koliko pa je tjale čez cesto, odkoder je pogledal sem gor? Najmanj petdeset korakov Vidite, pa so mi bile njegove oči bliže kot so mi zdajle vaše Tako je to in če tega ne bo kmalu konec, jaz .. jaz ne vem, kaj bo z menoj... Je zastokal stari gospod Zulaj. glava mu je trudno omahnila nazaj in zapr' je oči.
Nastal je molk Jaz sem kadil svojo cigareto in premišljeval. Potlej sem pa povzel besedo;
—	Poslušajte gospod Zulaj, preuda-riva malo to reč Prvo in poglavitno, kar moram ugotoviti, je to, da ne gre tu pri vas za nikakršne domišljije. Ne. Vi vidite tega človeka na svoje žive oči, pokazali ste ga meni in sem ga videl tudi jaz na svoje žive oči, torej ni dvoma, da je ta človek resničen —.
Na te moje besede pa je vrglo gospoda Zulaja po k ono a in zarjovel j« ves rdeč v obraz
—	Kakopak da Je resničen! Kaj ste, primojduš, mislili, da sem jaz kakšen preklet norec? Ta je pa lepal
Mirno sem odvrnil:
—- Tega nisem mislil, gospod Zulaj. Ampak jaz bi bil preklet norec, če bi poslušal vaše rjovenje. Zbogom, gospod Zulaj, in pomagajte si sami, kakor veste in znate. Ce si pa ne moreta, se pa obesite!
In sem se obrnil k vratom. Pa je stokalo za menoj tam iz naslanjača:
—	No, no, nikar no tako zameritL Saj vidite, da sem surovina. Kaj pa morem za to? Bodimo no prijatelji!
Očividno je bil to pohleven lev, ki j« samo močno rjovet. Pa sem se spet usedel nazaj in kakor da se ni nič zgodilo, sem nadaljeval pogovor:
—	Zdaj pa k drugi točki, gospod
laj. Vi tega človeka prav nič ne poznate in se tudi ne spominjate njogove-ga obraza. To se pravi, se ne spominjate, da bi bili kdaj v življenju prišli z njim v kako dotiko?
Gospod Zulaj je zmajeval s glavo.
—	Vi ga torej ne poznate, gospod Zulaj. Gotovo pa je, da pozna on vas. Iz tega sledi, da sta vendarle imela nekoč nekaj med seboj... morda kako kupčijo. Vi ste ga že pozabili, toda on vas ni pozabil. In zdaj pride tisto vprašanje, gospod Zulaj: zakaj vas njo-gov pogled tako vznemirja? Zakaj? Tukaj nekaj ni v redu... Napnite malo svoj spomin, gospod Zulaj. Morda pa le...
A gospod Zulaj ]e odločno stresal glavo:
—	Sem že dosti premišljeval. Na nld takega se ne morem spomniti.
Spet je nastal molk. Potlej sem pa kratkomalo napravil drzen naskok na leva in sem v ta namen najprej previdno še bolj odmaknil svoj stol.
•— Poslušajte, gospod Zulaj, sem dejal zelo resno in obenem prisrčno. — Da ste vi mož poštenjak, o fem niti malo ne dvomim. Prepričan sem, da je vse ogromno premoženje, ki ste si ga pridobili, samo zasluga vaših trgovskih talentov in sposobnosti, ki jih vsakdo občuduje. Da ga ni med vašimi milijoni krivičnega beliča. Da se vašega denarja ne drži ne madež krvavih žuljev, prikrajšanih za zaslužek, ne kletev siromaka, ne solza vdove ali sirote. Ker zatiranje revežev, vdov in sirot, to je vnebovpijoč greh. To je sploh najhujši greh na svetu, ln taka je moja vera, da tega greha tudi Bog ne more nikoli odpustiti, čeprav je neskončno njegovo usmiljenje... Torej, kakor rečeno, jaz mislim, kar te reči zadeva, da si vaša vest gotovo nima ničesar očitati. Mar ni tako, gospod Za-laj?
Tako sem govoril, napeto zroS v gospoda Zulaja, kaj se bo zganilo v njen»; on pa je čisto mirno ležal v naslanjaču, sukal oči proti stropu in dejal ravnodušno:
—	Hm, ne rečem, da nisem kdaj ofr-nažil kakšnega juda; če ne bi bil pa on mene.
—	Ej, da, gospod Zulaj, ?em se smo-jal. — To je bila borba. Upravičen ti-lobran tako rekoč. Hehe!
(Se nadaljuje.)
Ustavite! tem akt/zal loferju. A bi ga ne bil mei prijeti trn roko.
OPATIJA f ABBAZIA)
lOTEL REGINA STEFANIE, carine prosti pas, toplo bivanje pozimi. — Zdravilišč na godba. — Citalniška dvorana. — Čajanke s plesom. — Radio tonfilm ▼ MM _
Penzija od 45 lir. — Lastnik: E. KUNZ, obenem vodja Palače hotela.	404
Skrivnostni preganjalec
gospoda Žulaja
Te čudne, a vseskoz resnične zgodbe drago poglavje

Lord Robert Cedit
Mirovna organizacija
javnega mnenja
Mislim, da ni vpraSanJa, ki W bilo tako
osodno za obstoj naše civilizacije in ki Bi bilo obenem tako omalovaževano, kakor
vprašanje: Ali je mogoče javno mnenje organizirati kot politično silo proti vojni m v
prilog konsolidacije miru?
Vsakogar mora presenetiti večno in Ze •koraj smešno nasprotje med izjavami, ki jih podajajo državniki o miru, razsodišču, razorožitvi, o gospodarskem sodelovanju in podobnem, ter njihovo nesposobnostjo, da s pomočjo svojega političnega vpliva v svop domovini te lepe misli tudi izvedejo. Ne velja pa to samo za oficijelne državnike; tudi t ljudskimi voditelji in tribuni ni bolje. Koliko konusov političnih strank, strokovnih in delavskih zvez je po vseh državah že sklenilo resolucije, iz katerih veje skrajno miro-1 i üben duh. a kako malo praktičnega uspw-ba so pokazale te resolucije t zunanji politi ki Duhovščina, škofje in celo papež sam povzdignili glas za mednarodno pravico in solidarnost, obsodili materijalisticm nacionalizem in zagovarjali pomirjenje med narodi. Koliko vernikov pa je, ki v svojem zasebnem ali političnem življenju pokažejo, da jih vodijo ta vzvišena načela?
Za cerkev, narodnost, strankarsko politiko razredno borbo, strokovne interese, da, eeio za meglene socijalne nazore, za v»e to bo se ljudje vedno pripravljeni boriti in celo umirati. Za mir pa, ki je edina podlaga reda od kar živi človeški rod na zemlji, in ki je brez njega vsak napredek negotov m ogrožen, bodo pa samo redki dvignili roko in mu le tu in tam posvetili kratke minute «vejih misli. Tako nastaja prepad ki zija med besedami in dejanji. Zakaj to?
Mislim, da je temu v prvi vrsti vzrok, ker nismo še našli načina, kako bi navdušili !n organizirali narode za politiko miru Prepričan sem, da povprečen človek, naj bo ie moški ali ženska, po naravi m bojevit. Na-rorotno, globoki in po vsem svetu razširjeni oopor, ki se kaže po veliki vojni, je dokaz, kako močna je želja za mirom v danaio jem rodu, ki je bil predramljen iz svojega brezbrižnega življenja ter moral gledati v obraz strahotni pošasti vojne. Naravna zelja človeka, da si ohrani življenje m telo, družino in dom, ter prirojeni čut sočutja do bližnjega sta močan nagon, da se človeštvo brez posebnih razrnotrivanj m političnih načel nagiblie k stremljenju, da se skuša izogniti vojne. Delavec v tovarni, mati v hiši kmet na polju, nameščenec na svojem vsakdanjem delu v uradu ali trgovini, vsak •i želi miru. Njihovo življenje je pa tako izpolnjeno z vsakdanjimi posli m skrbmi, da jim preostaja prav malo časa za razglabljanje o načinu, kako bi se dal poboljšati položaj njihovega narocia in položaj sveta. In še ta kratek čas je razdeljen na toliko
»i ran i.	,
Gotovo ne podcenjujem vpliva Ter«, zdravih družabnih in političnih nazorov, prav* duševne izobrazbe, naj si bo že pri kmetu, delavcu ali uradniku. Toda tudi če bi se dali vsi ti vplivi vpreči v službo miru, bi to vedno ne bilo dovolj. Ne morejo se primerjati v nobenem ozira z vplivom, ki ga imata na mišljenje delovnega človeka izdelan in točen program politične stranke s
•	vojimi sa čeli in osebnost političnega voditelja. ki ga podpira tradicijonalna lojalnost množice. Težko je n pr. oporekati, da ne bi bil fašizem, naj si ga že odobravamo ali odklanjamo, revolucija, podpirana od naroda. Odgovarjal je neki potrebi in imel jasen m videa cilj. V Nemčiji in drugod so podobni vzroki rodili podobne posledice. Samo jasen in določen cili lahko vzbudi navdušenje množic in bodri človeka k delu. Hotel sein
•	tem samo pokazati, kako lahko sile, ki »najo zagrabiti ljudsko dušo, vodijo do posebnih in določenih političnih rezultatov.
Sporazumevanje med narodi žal ni bilo eden izmed glavnih ciljev navedenih in dru-
tih sličnih pokretov. Ne vem pa, zakaj se ne i mogel pokret, ki bi mu cilj bil organizacija svetovnega miru, v istem razmahu razviti. Smatram za popolnoma napačno trditev, da je svetovni mir tako daleč in tako teoretična zadeva, da ie težko najti zvezo med njim ter današnjimi človeškimi potrebami. Prepričan sem, da bi Bplošna pogodba za razorožitev v zvezi z resničnim znižanjem števila vojakov in izdatkov za armade, mornarice in zračno brodovje, mnogo več pripomogla k zaposlitvi in blagostanju priprostega človeka v Nemčiji, Franciji, Italiji in Angliji, kakor slepa politika Nemčije, ki stremi za ponovnim oboroževanjem, ali politika gospodarskega nacijonalizma na An-pleškem, prekomernega utrjevanja mej v Franciji in svetega »egoizma« v Italiji. Isto velja glede politike, ki stremi za tem, da se angleška vlada pridobi za podpis splošne rassodisene pogodbe, za skupuo sodelovanje pri mednarodnih kreditih in sporazumih, za izboljšanje položaja delavcev potom mednarodne delavske organizacije.
Naša mirovna zgradba bo torej zdrobljfva kakor hiša iz stekla, če jo bo gradila samo peščica politikov in strokovnjakov in se ne bodo zanjo zainteresirale množice same. Zgradba svetovnega miru mora stati na močni narodni volji. Onim, ki dvomijo, da bi se taka zgradba dala postaviti na čvrsto podlago, lahko navedem vsaj en razmeroma dober vzgled, ki zasluži pozornost političnih opazovalcev vseh držav. Mislim na ligo za Društvo narodov na Angleškem. Res je, da «e tradicije v našem političnem življenju zelo razlikujejo od onih v kontinentalnih državah ter da zaradi svoje distance do raznih vročih evropskih sporov lahko Angleži it večjim uspehom širimo med angleškim ljudstvom načela o splošnem mednarodnem sodelovanju. Vendar pa mislim, da je le velik uspeh, ako je omenjeno društvo brez pare državne podpore v enajstih letih po
Nova slovenska knjiga!
Josip Fr. KnafUč :
TRI ROŽE
pravkar izšla. Velezanimive «godbe gnanega te
priljubljenega pripovednika.
Dobite Jo v upravi »Jutra« te v
vseh knjigarnah. Cena Din 30.—.
vojni nabralo nad 800.000 moških in ženskih članov, ki redno plačujejo svojo članarino, in ustanovilo samostojne krajevne podružnice. v okoli 3000 krajih. In leto za letom se vrši okrog 400(1 propagandnih shodov Posebni odbori in oddelki lige so v stalnem stiku z vzgojnimi oblastvi, z verskimi organizacijami, s tiskom, radijem, filmskim svetom in industrijskimi udruženji. Tudi večina članov angleškega parlamenta, večina, ki po številu mnogo prekaša sedanjo vladno večino, je v ligi in obvezana, da v mednarodni politiki zastopa načela in nazore lige.
Uspeh tega udruženja je torei brez dvoma ogromen, ako ga primerjamo s prejšnjimi podobnimi društvi, katerih delovanje je bilo večinoma brezplodno zaradi njihovega nejasnega programa in preveč obširnih aspiracij. Da je liga sedaj preživela vse krize, se razmahnila v sedanjem obsegu m premagala oviro za oviro, je v prvi vrsti treba pripisovati dejstvu, da je vedno imela svoj jasen cilj. Bila je odločena, da tudi Nemčijo pripelje v Društvo narodov: vedno je vztrajala na stališču, da bo prestiž Društva narodov mnogo večji, če se bodo rodnih zasedanj udeleževali ministri zunanjih za-
dev te m ajha podrejeni uradniki. Prizade- I m Društvo narodov, katere Slani » po to-
vala si je, da pridobi našo vlado in Društvo liki vetrini nrinmati ansležlri H»l>vr.i in na-
narodov, da se službeno in jasno izjavita v
prilog obveznega pouka v angleških šolah o načelih in delovanju Društva narodov. Ob vsaki priliki je liga prihajala s predlogi glede razorožitve. Bila je tako v preteklosti tn bo tudi v bodočnosti glavna organizacija, na katero se naslanja Evropa, ko zahteva, da Velika Britanija kljub mirovnim defetl-stom drži svoje obveze glede aktivnega ln efektivnega sodelovanja pri izvršitvi člena 16. pakta o Društvu narodov.
Angleški vladi ne sme nihče oporekati velikega razumevanja za stvar miru, saj Je kljub vsej zapeljivosti, odtegniti se vsem obvezam na kontinentu, le napravila Društvo narodov za ognjišče vsega mednarodnega življenja, je odkrito sodelovala pri pogajanjih za locarnsko in londonsko pogodbo, uvedla obvezen pouk o Društvu narodov v osnovnih šolah, sprejela v polnem obsegu obveze glede stalnega razsodišča a napravila idejo mednarodne razorožitve za vodilno misel vse angleške zunanje politike. Velika, ako ne glavna zasluga za vse to pa gre neumornemu in vztrajnemu delu angleške lige
KLOBUKI
s<- lahki kot pero, mehki kot iz svile, skrajno trpežni, ceni in elegantni i)obe se v vseh velikostih in barvah
PICCADILLY ■PICCADILLY ^PICCADILLY
liki večini priprosti angleški delavci in nameščencu Podobne lige obstojajo tudi v nad 30 drugih gržavah. Jaz sam poznam in spoštujem marsikaterega njih voditeljev. Tudi
oni se morajo boriti z različnimi in često z večjimi težavami, kakor mi v Veliki Britaniji. Z malimi izjemami se jim pa še ni posrečilo vstvariti tako široko zasnovane organizacije kakor je naša. Toda vsem njim in onim, ki bodo čitali te vrstice, priporočam zaključke iz naših izkušenj. Saj imajo vsi ljudje na svetu nekaj sknpnega in mogoče ovire, ki izvirajo iz angleškega inzularizma in letargije, niso nič manjše od onih, ki izvirajo iz čustvenega nacionalizma, s katerim se morajo boriti politiki na celini.
Moji zaključki so naslednji: Uspeh mirovnih organizacij ne zavisi od tega da imajo za seboj elito, temveč morajo imeti za seboj priprostega človeka; uspeh zavisi od tega, da priprostega človeka podučite in se mu veliki cilj miru predoči živo in prepri čevalno. Postaviti je treba dalje točen in jasen program, ki bo poleg končnega cilja vseboval tudi vse etape do njega, kakor so ?klepi raznih mednarodnih pogodb in njihovo izvrševanje. Povedal sem že enkrat, kaj naj bi po mojem mnenju bila prva točka takega programa in katero naj bi poskušale izvesti v L 1931 organizacije za mir. Vplivajo naj, kolikor je v njihovih močeh, da njihove vlade navedejo najmanjše številke v osnutku razorožitvene pogodbe. ki_ ie pred kratkim izdelan v Ženevi. Predložite zadevo narodom. Na njih leži naloga odločitve.
POVRATEK SIBIRSKIH ARGONAVTOV
Iz Vladivostoka v svobodno domovino - Dnevnik naših dobrovolj-
cev na angleški ladji
V tretji desetki junija 1930 je te Vladi» vostoka krenila angleška ladja »Kildonan Castle* na dolgo pot proti Dubrovniku. Vozila je naše sibirske Argonavte — jugo» slovenske dobrovoljce — in nekaj ruskih beguncev. Cela dva meseca je trajala ta vožnja po širokem morju m v hudi vročini, t organizacija in disciplina navzlic tej in om tegobi ni niti malo popustila. Vse je družilo eno samo vroče hrepenenje: »Do* mov, po dolgih burnih letih v svobodno domovino!«
Pred nami leže pač že redki izvodi dnev» nika, pravega, pravcatega dnevnika »Na moru«, ki ga je na tem potovanju v do» movino na ladji izdajala posebna dobro* voljska »Komisija za gradju istorije SHS pokreta u iztočnoj Rusiji«. Dnevnik je iz» hajal šapirografiran na tankem papirju pre» cej velikega formata in je na dveh straneh prinašal prav zanimive članke m vsakovrst» ne poučne informacije, ki so mogle sproti izvrstno poslužiti vsem potujočim. Vobče je uredništvo imelo spTetno roko in tako se nam iz dnevnika »Na moru« zrcali za» nimiva slika celotne vožnje od vzhodne Azije preiko Hongkonga, Singapurs, Ko» lomba, Adema, Port^Saida do Dubrovnika.
Prva številka je izšla na Vidov dam 29. junija 1920, ko je ladja pristala v Nagasa» kiju, potem ko je od Vladivostoka preme» rila 655 milj (1 milja je 1850 m). Poleg uvodnika v slavo Vidovemu dnevu prinaša dnevnik tudi zanimive informaciji o ladji »Kildonan Castle«:: zgrajena je bila 1908, tehta 10.000 ton, posadka šteje 234 mož; v miru je vozila med Southamptonom v Angliji in Cape Townom v Južni Afriki, med vojno pa je bila preurejena v sanitet» ne svrhe in slednjič v pomožno križarko, da je preganjala podmornike; po premirju je vršila vojaške transporte v Avstralijo in drugam.
Od Nagasakija je »Kildonan Castle« na»
daljevala pot proti Hongkongu, dolgo 1070 milj. Uvodnik prinaša izčrpne informacije o Japonski in njenih glavnih mestih. Sledi povabilo k šahovskemu turnirju v ladijski kavarni.
2. julija: vesti te domovine o trpljenju v Istri, o dolgovih Nemčije in naslednja iz» virna beležka v slovenščini: »Kačajla ali žalost in veselje na »Kildonan Castleu«. Včeraj nas je udostojil s svojim obiskom morski bog m podvrgel vse pasažirje stro» gemu izpitu, ki je za mnoge izpadel slabo, večina pa ga je dobro prestala. Absolutno »Iamajla« j>a se je končal izpit za bolnico, kjer je zbolel tudi en doktor, sestrice ter strežaji; prenesli pa so ga edino bolniki. Bilo je dosti ginljivih scen in idiličnih tra» gikomedij. Najbolj pa je trpelo naše bedno uredništvo, ki ga je Neptun čisto prepla» vil. V Dubrovniku mti že Se pokažemo.«
Naslednje številke prinašajo obširne članke o Honkongu, o verah iztočnih na» rodov ter pregledno karto o dolgi, dolgi poti od Vladivostoka do Dubrovnika, na« dalje članke o moderni Kitajski m o Sin» gapuru. pregled kulturne zgodovine v In» diji, nekatere ladijske vesti z vsega sveta, povabTa h kinematografskim predstavam na ladji
Številka t dne 13. julija tedana v Singa» puru, je posvečen kralju Petru. Naslednji dve številki prinašata poročilo o proslavi Petrovega dne nt ladji s poudarkom: »Öu» timo prijetno dolžnost, da se zahvalimo poveljniku ladje kapetanu Harryju Stron» gu, ki je na svoji ladji, prevažajoči vojsko SHS, dvignil na jambor našo državno za» stavo. In tako je baš na rojstni dan Nj Vel. kralja Petra nad našimi glavami za« plapolal slavni in viteški beli orel.«
20. številka z dne 14. julija se spominja narodnega praznika veliike zaveznice Fran» ci je, obenem pa prinaša naslednje opozo» rilo: »Za svečan vhod v Gruž se morajo že zdaj pripraviti vojnski na »Kildonan Castleu«. Naša ladja bo vsa okrašena z zastavami in pričakujemo, da nas bodo ro» jaki v Dubrovniku sprejeli s velikim za« n iman jem. Naše vzhičenje v tem trenutku bo povsem prirodno in mi bomo želeli te» mu dati izraza Vsak izmed nas je dolžan biti pripravljen za to priliko, da bomo od» peli vse tri naše narodne himne in druge patriottöne pesmi. Složna pesem bo naš najradostnejši pozdrav domovini!«
15. julija: Na uvodnem mestu je Proti»
deva pesem, posvečena kralju Petru, tevleč» ki iz singapurskih dnevnikov in informa» cije o potovanju: »Čeprav leži Singapur enako vzhodno ko Irkutsk, pomeni za nas vendar največjo doseženo oddaljenost od doma, računajoč po zračni črti. V Singa» puru smo imeli približno tretjino poti za seboj in od tu dalje gremo naravnost brez ovinkov domov in ladja vzame severoza« padni in zapadni kurz. Včeraj smo pluli zapadno od Malajskega polotoka m vzhod» no od Sumatre.« — Naslednje številke pri« našajo članke o arabskem kulturnem svetu, o nizozemski Indiji in serijo treh člankov izpod peresa cand. phil. et. theol. Franca Terseglava: »Otrov sa Istoka«. Istočasno je najavljeno, da je urednik Terseglav pri» pravil ciklus treh predavanj za oficirje o tisočletnem gospodstvu muslimanskih sul» tanov, kulturi in socialni politiki Islama v Indiji, — kapetan II. stopnje Ivan Košnik (sedaj ravnatelj gimnazije v Kranju) pa je pričel s predavanji o domovini, o kozmo» grafiji in matematični geografiji
Številka 24. z dne 18. julija: Poleg uvod» nika dva članka o Kolombu in Cej Ionu ter drobne informacije: »Na svoji poti v Ko» lombo smo pustili za seboj dvoje koralnih otočij Andamane in Nikobare. Prvi ao 6495 km* veliki in imajo 22.000 prebivalcev, od katerih je 16.000 kaznencev. Ostalih 6000 tvorijo Andamani, ki so se ohranili na teh otokih kot prvobitno prebivalstvo nekdaj mogočnega naroda. Nikobari imajo 1771 km* površine in 5000 prebivalcev. — Ako gledamo zvečer pri temi na morju, opazimo, posebno če je morje valovito, na njegovi površini nekako svetlikanje ali fosforesciranje. Ta fosforescenca izhaja od mikroskopično malih, za oko nevidnih ži» valic, tako zvanih mirijad. V Jadranskem morju doseže to svetlikanje v novembru svoj višek. — Včeraj v noči bi nas skoro obiskal monsun. Za njegov sprejem je bilo že vse pripravljeno, toda v zadnjem tre» nutku se je nepoklicani gost premislil in »osrečil« druge. Brez njega potujemo tako mirno dalje...«
»«Pol poti!« vzklika zadovoljno Številka 26. t dne 21. julija in navaja: »Pred Ko» lombom smo dosegli polovico poti. Po pro» gnozi, ki jo je v svoji knjigi »Morske pri* povedke« dal Selecki, bi se zdaj morale pričeti med potniki razne neprijetnosti in prepiranja, ker so mnogi od dolgega poto» vanja že postali nervozni. Mi pa smo ven» dar optimisti in za nas Kolombo znači ne samo polovico poti marveč tudi konec na» še apatije in indolence.« — Nato navaja članek, da se na ladji vršijo predavanja, tečaj angleščine, sodelovanje ženskih pot» nie v družabnosti in spored prvega kon» certa, pri katerem je sviral ladijski orke* ster ter so sledile deklamacije in solistične točke, oktet pa je zapel: »Nikar, nikar se me ne boj« in »Luna sije«.
Značilno pa je, da so šaljive! in satiriki med fegijonarji pokrenili na sredi |>oti sa» tirični list »Mazalo«, ki pravi v uvodniku, da bo farbal kakor pravijo Rusi »na zlobu dnja«, da se vsaj nekoliko ubije dolgčas, ki ga vliva zibanje na morju m religiozno* filozofski ton lista »Na moru«. »Mazalo« prinaša v verzih »jade jugoslovenskega ofi» cirja«, ki prejema plačo 30 dolarjev in pie» nive cigare »mlade krščanske zajednice«. Bridko vzkl ka pesnik na kraju:
»O Bože, Bože, preblagi, mio, jesi 1' kad srbski oficir bio?« — Na zadnji strani je karikatura »državni» ka« Terseglava
V naslednjih Številkah so informacije z vsega sveta, domače vesti pa naslednje: »Po Kolombu smo prišli v cono precej sil= nega vetra, ki občutno meče in dviga po va» lovih ladjo m, kar je glavno, zelo ovira na» So |»ot Vendar je tretjina poti od Ko» lomba do Adena že za nami. — Silen veter dalje ovira našo pot in dnevni pen sum na»
pot« beleži: »Poslednji del našega potov«» nja se bliža skoro svojemu koncu ■ kma» lu bo tudi pot do Dubrovnika, ki iznaša še 1115 milj, premerjena, — Kdor je našel britev, naj jo odda v uredništvu.«
Številka 39. — poslednja — izdana v Du* brovniku 15. avgusta: »Končno je prišel čas, da storimo svojo poslednjo dolžnost, da se zahvalimo svojim prijateljem in se poslovimo od svojih bralcev. V prvi vrsti velja naša zahvala Zvezi krščanskih mia» den čev, ki nam je omogočila izdajanje li» sta s tem, da nam je stalno stavila na raz» polago stroj za razmnoževanje m ves po» trebni materijah Osobito zasluži naše top» lo priznanje g. Bennisonu, ki nam je vselej z največjo uslužnostjo pomagal z informa» cijami, podatki ia drugim. V imenu vseh bralcev in v svojem imenu izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Da smo mogli svoj posel kolikor toliko uspešno vršiti, je za» sluga naših marljivih sotrudnikov, ki so nas podpirali v največji vročini in v naj« večji »kački«. Iskrena hvala vsem, osobito pa g. majorju Trifunoviču za lepe spomine i i osvobodilne vojne, gg. Jeremiču m Ter* seglavu za zanimive članke ter g. kapetanu Košniku za mnoge dragocene podatke in notice. Izdatno nas je podpirala tudi ko» manda ešalona, ki nam je vsikdar šla na roke. Zvesto in neumorno nam je pomagal tudi g. Mihanovič. ki nam je oskrbel celo kopo vestnih prevodov. Končno zaslužita našo toplo zahvalo tudi naš tiskar Velika» nje m raznašalec Dobovšek. ki sta v težkih razmerah opravljala svoj posel v splošno zadovoljnost. Vse svoje bralce pa prosimo, da nam oproste pomanjkljivosti lista, ki so bile nam gotovo najbolj neprijetne. Iskre» no želimo, da pomeni povratek v domovi» no za naše prijatelje in neprijatelje zače» tek trajne sreče. Prepričani smo, da jo vsak, kdor jo nosi v svojem srcu, tudi z malim delom doseže.«
Tej zahvali uredništva, aapfeen! v «lo» venščini, sledi pozdrav v cirilici: »Budi zdravo, domovino! Iz daljine se vec svjet» le visoke gore domovinske i samo još ne» koliko sati i ispuniče se san dugih godina. Cilj naše čeznje je post gnut i mi se na» lazimo medju svojima!« Dalje: 2e dve leti sta minili, odkar se z močno roko deluje na domu naše mlade države. Ne bi bili do» stojni sinovi svojega krepkega m zdrave» ga naroda, ako nam pri prvem koraku na domača tla ne bi bila prva misel, da hoče» mo in da moramo pomagati z vso dušo m silo, da se čimprej dogradi naš dom. Živ» ljenje nas naučilo prenašati trud in napor in nas niti skrb niti nesreča ne moreta uni» čiti. V dolgotrajnem tavanju po tujini, kjer so poleg nas in po nas udarjali naj» burnejši valovi življenja, smo imeli priliko, da življenje dobro spoznamo. In to spoznanje smo dolžni pokloniti domovini. Ne pozabimo, da malodušni vedno podleže, zmaguje pa pogumni. Ker so mnogi od nas bili malodušni, ne morejo danes biti de* ležni naše sreče. Živeli smo sirovo življe» nje in posledice so še ostale v nas. Mora* mo se zato potruditi, da to odpravimo iz sebe in da postanemo čisti, kakor takrat, ko smo poslušali materino besedo. Vrhunec našega življenja je dosežen s tem, da sto* pamo na rodna tla. In zato je treba, da za ta trenutek pripravimo svoja srca. Storimo to v čim večji meri in tako bomo domo« vino pozdravili najlepše in najdostojnejše. Bodi zdrava domovina! —
Nadalje prinaša zaključna Številka mfor» macije o Zvezi krščanske mladine, poudar» jajoč: »Kakor kaže naslov, se delovanje te zveze osnavlja na krščanskih načelih, a ne samo za pripadnike ene cerkve, temveč prav za vse. Statistika navaja, da je ta zve« za na ladji izdala našim legionarjem za na» kup stvari 6500 dolarjev, 330.000 cigaret. 10.752 kosov čokolade, 1328 škatelj tobaka za smodke (»Velvet«), 1775 ovitkov z raz*
še ladje, se manjša — V kinu danes nov i nimi predmeti, 5000 zavitkov vžigalic in
Med tem pa, ko )o dnernfc »Na moru«
tako 9eriozno vršil svojo nalogo, je šaljivi list »Mazalo« poskrbel, da jc satirično obeležil življenje na potovanju s povsem druge strani Vzel ie na piko komisijo za zbira» nje zgodovine SHS pokreta v iztočni Rusi» ji proglašajoč jo za »komisiju za svašta«, nakarikiral različne tipe med oficirji in se pošalil z novicami iz domovine
Minilo je deset let. razkropljeni žive člani dobrovoljske armade, a pričujoče vrst* jim bodo gotovo osvežile spomin na p«« vratek iz burne tujine v svobodno domo* vino. Da pa ne propadejo dokumenti o ve» liki vožnji preko oceanov, izročimo zbir» ko dnevnika »Na moru« državni (licejski) knjižnici v Ljubljani.
in zelo raznovrsten program. Predstava je za vojaka — Podpolkovnik Hadija prosi j onega, ki si je izposodil njegovo angleško* nemško knjigo pogovorov, da mu jo v naj* krajšem času vrne. — Kdor si je izposodi! knjigo s likami »From Hongkong to Kan« ton«, naj jo odda v uredništvu.«
Številka 37. z dne 13. avgusta je vsa posvečena požigu Narodnega doma v Trstu in preganjanjem v Istri — Rubrika »Naša
300 cigar. Poleg tega je dal tajnik Zveze gg. Bennison, ki je spremljal ladjo, of:cir* jem in vojakom na razpolago razne igre: šah, dama, domino itd. Zveza je tud: osno* vala na ladji brivnico m nosila zanjo stro» ške ter uredila kinematograf, ki je z zabav» nimi in poučnimi filmi vplval blagodejno, tajnik Bennison pa je osnoval in z vnemo vodil angleški tečaj ter dosegel lepe uspe« ha
Rešitev krlžaifke
1. Doga — 5. Bora* — 9 Ana — 12 dia» ka — lo. grof — 30. ocre — 21. sin — 23. Ba — 24. Abraham — 2». ro — 29. afera 30. voda — 31. re — 32. Sùnole) A(ndrejj
—	34. S(miljan) Sfmiljanovič) — 35. en — 36. oboa — 37. Amor — 38. Ig — 39. P(u* gelj M(ilan) — 40. iz — 41. Anu — 43 Rab
—	45. lata — 50. obal — 53. ilo — 55. ita
—	56. kaplar — 57. Debora —- 59. locus — 63. amour — 67. agava — 71. Oroiik — 73. inulin — 74., 307. Pozabljene so vse skrbi pred nami je novo leto dni; bodite brez* skrbni, veseli, to »Jutro* vsakomur želil — 86. nekaj — 87. samokres — 88. Lado — 89. Izak — 90. ožariti — 91. jetra — 93. in
—	95. Tana — 96. L. B. — 97 Loreto — 100. Avers« — 102. er — 103. Aron — 104. só — 105. rep — 107. Ré — 106. Britovo — 111. Ada — 112. sag — 114. età — 115. Atacama — 119. ar — 120. Eia — 121. Avar — 122. dio — 123. Bi — 125. ar — 126. Oto — 127. K (oder) A(nton) — 129 od — 130. Ada — 132. Omer — 133 Al
—	134. Kračman (Matevž) — 137. oči — 139. il — 140 Zn — 142. Kad — 144. zavo* Ijo — 148. I(van) P(rijatelj) — 149. ò& — 150. Rog — 151 ud — 152 ne jé naj, kdor delati noče — 158. K(rištof) R(avòar) — 159. ped — 160. Li — 161. Ande — 162 mula — 163. in — 164. I(van) T(avóar) — 165. cip« — 166. rtič — 167. dva — 164. un — 169. ta — 171. I(van) C(ankax) — 162. Krt — 173. Ana — 175. ros» — 177. adut — 179. jata — 181. zna — 183. 0<akart R(edwitz) — 185. ni — 187. T(agore) R(a* b.ndranath) — 188. ost — 190 dama — 193. ako — 195. ajda — 198. immo — 201. kar — 203. moka — 206. one — 336. o i»
—	309. E(ngelbert) G(angl) — 210. G. A K. — 211. os — 212. ep — 213. rue — 214. ob — 215. ist — 216. Utoa — 217. nese — 218. uro — 219. ara — 220. Uroš — 221 Re» za — 223. P(ajk) A(ndrej) — 234. ut — 226. N. N. — 227. aprilska manifestacij» — 235. No — 236. ako — 238. et — 239. a t.
240.	Amoriti — 242. Ali — 243. A(dam) B(ohorič) — 244. re — 245. Jim — 246 Etna — 248. ok — 349. Ra — 250. Kaia 251. Nec — 252. «rt — 254. Dfanjko) ?(e» ter) — 256. Eia — 258. Bi — 260. ki — 262. Eva — 263. duma — 265. ilo — 266. la -268. kanonik — 271. gol — 272. lan — 273 uza — 275. navlaka — 278. k. k. — 280. mat
—	281. Na — 382. Nina — 284. or — 285. Urban — 287. brana — 289. ar — 290. L(e-dinski) R(odoljub) — 291. na — 292. varam
—	293. novotar — 297. osel — m lani — 300. it 302. oba — 303. poirc — 317. medved
—	320. Kobaš — 321 Itaci — 322. epika — 323. Aragh — 324. Sarai — 325. Adonis -329. igo — 330. dan — 331. lar — 336. dal 337. uno — 338. okč — 339. ni — 340. za 341. ab — 342. Lika — 345. amen — 347. ep — 349. le — 351. od — 352. ondi — 354. porok — 356. L(ah) I(van) — 357. ostnga
—	359. G(radnik) AHojz-j) — 360. nikdo
362.	Tine — 364. S. A. N. D. — 365. safir 366. mol — 367. arcai — 368. Adam.
Navpično: 1. Dorak — 2. occan — i-gr(aiu) — 4. ares — 6. obstoj — 7. abé — 8. sani — 9. ara — 10. na — 11. aha — 12 Drim — 13. log — 14. karbol — 15. A(i» brecht) F(ranc) — 16. grm — 17. ro — 18. oditi — 19. fazan — 22. I(van) N(avra-til) — 24. Abo — 25. bo — 2b. A(ndreaš) M(iha) — 27. mož — 33. trap — 34. sablja
—	39. poni — 42 up — 44. Aon —- 45. Lebane — 46. Ares — 47. Rus — 48. pop 49. aga — 50. oro — 51. aleja — 52. liter» 54 lina — 55. il — 57. Dakar — 58, anali 59. ivr — 6»). osel — 61. ceso — 62. skieda 63. abdo — 64. mio — 65. Uri — 66. Rez* 67. anketa — 68. Amos r- 69. viža — 70. Aja — 71. ovira — 72. Kotor — 75. zet — 76. Embt — 77. so — 78. okovi — 79. retar — 80. davek — 81. Erato — 82. ni — 83. otac — 84. dru — 85. lira — 92 Lo*r 94. Nevad? — 98. Ra — 99. mat — 10L Ra — J04. slepič — 106. Palanka — 108. bič — 190. Romulus — 110. Ob — 112 solo 113. gozd — 116. A(nton) IXebeljaik) — 117. mavrica — 118. oda — 120. Emilija 122. Dagmar — 124. oče — 133. ban — 131. alpaka — 134. kreda — 135. ro — 136. Adina — 137. O(grinec) J(osip) — 13$. a j 39. id — 141. ne — 142. kit — 143. d« 145. Akcij — 146. je — 147. odraz — 152 Nicaragua — 153. en — 154. asparagus — 155 rozanilin — 156. tistokrat — 157. elek» trika — 169. — tu — 170. at — 174 n^s 176. Oka — 178. dim — 180. tok —
non — 184 pokora — 186. Brescia — 188. Ontario — 189. Aosta — 190. Danto« — 191. mesnica — 192. agent — 194. karp — 196. do — 197. as — 199. me — 200 op. 202 Aura j — 203. mount — 304. obronek 205. A'ša — 306. otrok — 307. Erzerum — 316. Upsala — 222. ataman — 225. am — 228. ilo — 229. Li(tiì) — 230. M(edved) \(nton) — 231. Abel — 232. Iran — 233. Fe — 234 I(van) M(ažuranič) — 2?7. co
241.	rek — 247. Ava — 250. kino — 2^2 un — 253. Timok — 254 Dobova — 255. Plase — 257 las — 258. burno — 250 fzaija — 360. kad — 261. I(van) V(esel) 364. A tal — 366. lirik — 267. AnatoHe Fran» ce) — 269. none — 270. oroz — 271. ir. 274. an — 276. Lafea — 277 »rak — 278. kloral — 279 križi — 282. nad — 2*3. ameba — 285. urna — 2S6- nese — 2^7. Bata - 288. Arta - 292. voda - 294. V(raz) S(tanko) — 295. tn — 296. Aot — 298. lep - 299. lik - 301. tw - 302. ov 303. pura - 304 ré - 305 fean - 306 beda — 307. baraka — 308. rš — 309. Tca 310. Lir — 311. Urh — 312. oh — 314 o« 315 Madona — 316. idol — 317 Minos — 318. Egina — 319. do — 326. No — 327. Ikona — 328. sedem — 332. Ob:r — 333. rio — 334. Rea (Silvia) — 335. nega — 340. 7id — 341. ali — 343. K(relj) S(ebastmn) 344. atm(osfera) — 345. Ai! — 346. M (a* ksim) G(orkij) — 348. par — 350. età — 353. du (e) — 355. o» — 358. ro — 361. «
363.	id.
*
KRALJESTVO MODE
Modeme domače obleke
m t» Tech» eia» ■prijasoi-
• jryiamo, «dl m fini praveè «ve^aaa-c č* m pristoj« a ji bovi poetavi, ie raje po-ahrfajejo tradì rjonaine domač« obleke, ki m filasti obilnejšim postavam boljše prilega Odkar se Dioda vidno lemenizira, se je todi marsikatera prejšnja nasprotnica domače obleke odrekla pviaini m prešla v na* protnt tabor, tako, da posvečajo sadnje čase modni ateljeji vedi» več pafnje tadi temu oddelka Éenske garderobe. Zato imamo ve lik« izbere domačih oblek, ki seveda sledijo v liniji modernemu «tiin Sove domače obleke so daljše m imajo kratek život. V izbiri barv, materi j abs ht efektov smemo biti daleko bolj velikopotezni, kakor pri drugih et-lačilih, ker deluje živahna barvitost ie eriginainoot linije v lastnesa domu iek> aira-petično in oevežujoče.
Pri teb* ri bares ai <hx*mčm efektice tošo-Itrj« v prvi rrnli onebui okm dame. vpoète-«xc«o pa ta«£ »esBc«v>- Tronati» prevlad t: jejo temsejši topli toni, ki jih moda v ostalem favorizira tndJ aa drugih poljih. V modi <Kxna£ü> oblek «toji v ospredju rimsko rdeča bar*a. Vidimo p* tudi sanogo »«tekleai-fc«tfix eeieoih domačih oblek Rjav» barva Uhü t« važno vlogo, zadnje čase pa se aveljavljaje razni živi rdeči toni, ki najbolje pristojajo piswlaskam.
Pri nodanxi» èoenssSm «Itiekašs «wbIhìo Stftwij kontrasta* oèi&ke. fc	v*1chì
r*MtiixKjm£ maUsri}ai» ali bar*. Obleke m r Uniji MKMStavne. a Sest» bogato o&raéene a kncnoiB aH vezenjera.
S.a&i prva stika «>r»J*is*;J& vfemàe prwe-mxm> iomačo obleke a «irosršos krepa»iuB ovratnikom, ki učinkuje tete dekorativno, Tt asodel je akrojae a inoderapa slivnato modrega baržuna. ovratnife pa je izdelan 4* svetlo rožnatega aatina in obrobij«® i etko kožaborinaste progo. Eventuelno moremo obrob» ti ovratnik todi s murabuiem, ki je poetai acftova tnodereo.
j^skmjA» «Ò.««4E* »tik© aapravtn» tedi ix lek* star« profnenadne obleke V tesa pri meni ta Če nasa nedoetaja materij&ia, ukroji n» trvot ix drugaènesa blaga kakor krik» Ka Mài drogi sliki vidimo takšno tombini «je svile in biaga Poleg te^a » ovratnik • šopom v obliki kapuc« in dolge rokavi časte maušete is kontrastnega svetlega Blateri ja-
ht; ledi ta orlgteatao sSnkoji mési
hovinasta proga aa rokavih.
Bolj kompliciran« ukrojena ji «Maka, Id je narisana na tretji sliki Krilo Ima veè vft-tih rvončastih delov, rokavi pa so iaredno široki in opremljeni • svetlimi progami v barvi reverjev.
Onim., ki rabijo eleganti»« domate ub teka, moremo priporočati nai sadnji modei To je bogato izvezena domača obleka, ki predstavlja zanimivo kombinacijo aplikacij • svilnati m kovinskim in bisernim vezenjem. Vzorec je narisan aa stihu rano orientalski način in se najlepše uveljavlja na voščeno rumenem ali črnem ozadju. Rokavi in krilo j so obrobleni s široko èrno progo, okoli vratu se vije črn trak, ki pada preko hrbta.
Mali krzneni kosi
Letošnje sttliziranje oblek je vplivat» tedi na kožuhovinaste Izdelke. Razen velik« ko žuhovinaste opreme xa plašče vidimo Indi nešteto malih dekorativnih krznenih koma-
dov la «mpfrake» te Wderrna^srakesi
Na naša sliki (levo spodaj) vidimo progasto izdelan kep i ozkimi konci v obliki šala Mnogo s« nosi ji a parine črno bele kravate iz bennelioa in scala (srednja slika) Desno igors j : večerni kep iz krzna in progasto kruie&o volano m apartma »Tratnikom v obliki kapuca.


t
v «m u.

Prtstno vozla^®
% t"
Ca Vs 9
Črno beh moda
)• twB letos priznana m j« priljubljena
zlasti t obliki originalnih okraskov, ki podajajo sieer enostavni obleki mikavno noto. Tako na primer se nosijo ogrlice iz krog-
ljle, iHortefeul • Srn» In belle wfc (tffka
1) ali pa sa vež «no pentljo na beti blind S črnim in belim trakom, ki ačinkuje doetno ta originalne (slika Z).
^ÄflWITCIITUjtl
umrn
Zdravniška posvetovalnica
8. ?. 1 t D. Čeprav ai tellèc otroka, m
Vam ta želja ne izpolni. Vzroki znajo biti: pri aioškem pušča kapavica, tudi pred leti pridobljena, sedaj morda bres subjektivnih znakov, posledice v semeuovodu ali morilčevem vodu, da m tanka eev zamaši. NI verjetno, da bi te zarastline pod vplivom tega ali onega zdravila popustile in poetai kanal zopet popolnoma normalen. Takšen moški je seveda, ako je bil proces na obeh straneh združen s komplikacijami, sterilen in ne bo mogel več oploditi ženska 0 teh posledicah vedno pridiga poljudna medicina, kadar opozarja aa k varnost sonore] e Točen odgovor pa daje « stvari mikroskopska preiskava. Pri ženski : Prav tako pozne posledice iste bolezni, ampak še mnogo dragih anomalij notranjih genitalij. Tudi tukaj more le osebna preiskava povedati, kje je vzrok sterilnosti, Kakor vidite, otegne biti vzrok na tej ali oni strani, ali pa na obeh. — G. SI. Se h. Ss. Ad 1.) Ako moči otrok ponoči, bomo skušali najprej« odpraviti vse čin i tel je, ki kot taki pospešujejo močenje. Otroški organizem bomo »izsušili«, dali mn bomo — ne samo zvečer, ampak tudi preko dnev% — čim manj tekočin« (voda, kava, čaj, kaka«, juha itd.). Predno leže spat pa ga navajamo k rednemu puščanja vode, ako treba, ga ponoči 1—8 krat zala ie posebej zbudimo Ako pa je otrok bolan aa spolovilih (morda ie take neznateo katar Itd.), bo kazalo to aajprej ti leči ti. Tudi drug« bolezni doliinto, da povzročajo močenja, te s« neke bolezni v aosni duplini, povečan mea-govni aparat, bolezni hrbtnega mozga te dr. Je otrok nervozen, nemiren, ima bolečin« v kriiu? Najbolje, da ga zdravnik pregleda. Za dijake posluj« šolska poliklinika. Ad 2.) Pri tem trdovratnem črevesnem katarja pe-ijite ga nemudoma v ambulane©, morda bo potrebna bakteriološka preiskava blata ali kaj drugega boluje še kdo v familiji? — Ga. A, G. v Lj. Poglejte gorenjo notico pod L) — Gdč. A. H. ? M. Nam ai prav jasno, kaj naj bodo »tekoče žleze«.. Ako naj bodo to žleze bezgavke ki bo povečane, natekle, ie znano, da se bezgavke izpremenijo zaradi najrazličnejših bolezenskih procesov a. pr. nateČejo bezgavke ob spodnji čeljustnici prt nagnitih zobeh, pred ušesom zaradi katarja očesne sluznice, na vratu zadaj vsled kožnih sprememb na glavi, pod pazduho, če se kaj na roki ali v podlehti gnoji Te bezgavke torej niso sebične temveč vršijo v telesu zelo nesebična opravila, da ščitijo druge organe. kajti v vseh naštetih primerih zajezijo bezgavke prodirajočo infekcijo. Zelo redka so obolenja, kadar obolijo bezgavke ta-korekoč samostojno n. pr. zelo povečane na vratu. Ker obole bezgavke šele za drugimi organi, iz katerih črpajo mezgo, bodo otekline v bezgavkah izginile s prvotno boleznijo bližnjega organa (pri zobeh izgine oteklina. ako si pust'mo pravilno plombirati zobe, pri očesu, ako izlečimo katar, koto itd., v splošnem torej, če preneha proces
tod« gnoj, je te te nadaljnji stadij prejšnjega obolenja Ako traja proces delj časa, bo verjetno tuberkulozen. Ako nimamo torej bolj natančnih podatkov, Vam ae moremo točneje odgovoriti. — G. M. B. v Z. Ce Je bil klinični izvidek na srcu negativen, ne bo organske napake na srcu in so one senza-eije brezpomembne. Pazite le na redno iztrebljanje in dosežete to že z navadnimi sredstvi. Drugače je vse v redu. Ako bi se bolečine v trebuhu ponovile, boste že morali na ponovni pregled. — M. S. U Ad 1.) Poglejte tudi odgovor pod F. E. Ako je Vas pregledal špecijalist, najbrž ne bo ovire pri Vas. Je konštatiral, če sta jajčevoda prosta (po posebni injekciji in kontroli v Röntge-nu)? Včasih pač ne najdemo pravega vzroka. Ad 2.) Približno 10 dni po periodi. Ad 8.) Je mož zdravniško pregledan? — Marija. Kakor za pravo dojenje se javi mleko tudi pozneje po izdelovanju posebnih snovi ▼ telesu, pri čemer so adeležene tako zvane žleze t notranjo sekreeijo. Stvar Je brez pomena, če niso tu druge motnje kakor glavobol, bolečine v križu ali spodnjem teleeu. Se izgubi samo odsebe. Ako ne preneha, boste morali ▼ bolnico (kliniko). — G. R. G. v Lj. Ad 1.) do 3.) Radij, ki ga nabavljajo bolnice, je vsakemu bolniku na razpolago, na prvem mestu seveda nepremožnlm, torej
Ml Vaaa «afboQ« Ja, so «
neto sami aa beograjske ah zagrebik» bolnico is da dosedanje lečenje opišete. Oni Vam povejo, kdaj se Vam je javiti in koliko časa treba obsevati. Bi šlo, da Vas za ta čas službeno transferirajo v Beograd ali Zagreb? Prenosa na drugega se ni bati, prav t;iko si ne delajte skrbi, da bi iz tega pozneje kaj nastalo. Za enkrat se informirajte zaradi obsevanja z radijem in počakajte na odgovor. — G. V. V. v L Novi aparat skuša ušesnemu (Cortijevemu) organu dovajati z električno strujo impulze, ki naj zdražijo *iušui živec v vseh slučajih, če ni valovanju mogoče priti naravnim potom do bobniča, slušnih koščie in notranjega ušesa, špecijalist bi moral ugotoviti če ja slušni živec še nedotaknjen. V ostalem pa Je aparat za enkrat bolj teoretičnega pomena te je stvar še v povojih.
IŠIAS
je BvCm bolezen, Id a« «dravt a
kuro s trn pripravljenimi Ptstv&naktml blatnimi obkiadki »Gam&kompresa«. Dobi aa v vsaki lekarni ta drugerijL SkladiSče: DROG KiU J A GKEOOR1C, LJUBLJANA Prefternova allea 5.
Križaljka „Sv. Trije Kralji"
pomeufjo*
RavpRao: L pijača; 2. veznft, & frc. m-jfiai zaimek. 5. zabavni lokal, 6. moško rojstno ime; 7. isto kot 3; macedonskl kralj; 9. optoa. 12. moško rojstno ime; 14. današ-adI * veto Sci; 16. moško rojstno sne (sfb) 17. medmed; 20. puščava v AlrM, 21 gospodarstvo, 24. fftas puške; 36. «»oderoi botezea; 27. pijača; 29. računska veda, 32 otok ▼ Sev Ledene«! morte; 33. nfkafeitca. 35. dolžinska mera; 37 ara (srb.) 44 prodajalna starih predmetov; 47 stara mera za vtaoi 48. prem9tanj« vode; siovemko ime ca goro v Avstriji; 53 dežela beiegs stena; 56. mo^ko tme; 56. aemSV.i tnfikrica; 58. kratek dei dnevt; 59. rasti aia; 60. kemična formala; 63. gletj 27; 67. tatinski vez-ndk; 72. predlog. 73. giei 7.
Vodoravne: Z. ztčsnbt; 4. osebni giaa; 8 tato jiavnega uneri&kega pevca, 10. ktt. zaimek UrfcJ; iL traue »pokiA.
XX tenko rafstw temi Hl
štcvrA; 16. aajbožj razS rioni slovenski dnevnic ; 18.	; 19. plamen; 20. pomož-
ni gfagoi, 22 Štcvnik (srbJ 23. del h iS et 24. javen nasad; 25. mesto v st&il OrčiJU 28. žensko rojstno ime; 30. drtav» v USA; 31. rastlina; 31 žensko sne; 36. svetopisemska oseba; 37. jeza; 38. cM 22.; 39. frane; vezntk. 40. električni opor; 42. iatmski pozdrav; 43. francoski spomik, 44 »to kot 20z ■iS. papar v kemiji; 46. taška; 48. »Bi^Kukil znak cßvfüi narodov; 50. tod; 51. vabilo k maši; 52. omak«; 53. produkt dima; 54. nekoč; 57. perzioski krafl Iz rodn Ah ebnen dov; 58. mesto v Sev. Itaitji; 60. dolžinska mera; 61. egiptovski bog; 62. moško Ime; 64. paradiž. 65. okrajšava ca »Jadransko str aio«, oblika glagote »nosftl«; 68 al-kalmca; 69. prijatelj (fre); 70. «ratea karta; 71. glas, 73- Jngoskrvenska reka; 7H. oi saitncfc.
Rešitev križalfke ^Božično drevo"
Vodoravno; A Abo. A Vwte; 7. «b; 9. akt; IL Boi sen a; 13 Kepteš; 16. etan; 17. ideal; 18. K3; 19. starika; 21. kabei; 23 'a fi. Noli; 26 Ida; 28 30. AMimgi; 33. tia; 31 moč; 37. Epid; 3B slap; 30. tu; 40. es; 42. na; 44 repar; 36 ■&.
Navpično: lBalkaa; 2 So; 4 bat; 4Ve-sei božič; 6. Sana; 1. Abel; 8. bor; 10. opeka; 12 et; 13. kitara; 14. Edi; 15. la a. 18. kan; 20. afe; 22 Eia; 24. tri; ZI aH; 28. uba; 20. Inn; 31. t L; 32. got; 35. harpuna; 36. Fiat; 37. Estera; 411 »oi; 43. ar; 45. pL
Rešitev križaljke „Obraz"
■s 1. Aden; 5. Mr.; T. Nogi; 8. tL; 9. rosa; 10. or; 11. pet; 13. Oskar; 16. Ozon; 17. Nn; 18. er; 20. op, 21 sie. 22. Ni; 23. Ki; 21 ton, 26. or; 27 odaliska; 32 Kote; 31 sen; 35. anoda; 37 za; 38. grana; 39. ar; 40 te; 42. Abet; 41 Mesafina; 45. Bfllov.
Navpično: t. Antropocecrtrizem; 2. Doto-
m; I er. 4 »tum; (. 61» <te >nilw; d
tko; ll Azo^; 15 rop; 17. Nikolajev; 19. Ido; 25. nos; de; 29. angd; 30. Sonja; 31. Aa; 32 Korali 33. od 36t Na; 40. Ta 41, Ob; 43 ba
Mnogi ljad]e kašl]a]o
1b trpe na plj&čnem katarja in težjem prehlsf fenju. Čuvajte se pravočasno ia uporabljajte
SULFOLAN
tn v početku Jemanja kaéelj
ha va, a muke v bronhijah in pljučih ae omilijo. Dobiva se v vseh lekarnah in ▼
Apote ARKQ, Zagreb
Spominjajte se slepih!
feifl;
Ura
Hoffko jte na tem belem svetn vsako-rrstnfb ar: žepnfth, stenskih, stolpoüi, stoječih, visečih m ležečih.
V vsaki uiici je kak «rar. Ma vsakem mestnem zvoniku bije vsake pol are. Vsakemu čioveku tiktaka ▼ tek>v-nikovem žepu.
Točnost je r življenja sodobnega floveka tako važna reč, da morate ne-$ti svojo nro takoa v popravilo, čc vam ostaja zadaj ali prehiteva le za četrt ure. Nikakor ne morete prenesti take časovne razlike med sebos m ostalim Človeštvom.
Kulturnega človeka zmerom nekoliko skrbi njegova ora, zamišljeno kima z glavo, če ne gre popolnoma prav, gre mimo postaje is pogleda, — deset je. Takoj izvleče aro, spet pakima. če ni popolnoma prav — in jo naravnä Ore čez pol are mimo zvonika, pogleda in vidi, da manjka pet minut do desetih. Spet pokima m jo iznova pomakne nazaj. Pride do Ciostinega dvora, pogleda in vidi, da tam manjka šest mi-nnt do desetih. Vzdihne in spet premakne kazalce. Sreča znanca, ta pa ne ve ali je nra šest zjutraj ali zvečer. Tedai mora kuh"ren človek brez od-
sišanja sesti aro k «rana.
Bog varaj, da bi se ravnal) pa «11
Zagrešili bi toliko netaktnosti, da bi vam bik) kar nekam nerodno.
Ce vas povabijo na čašico čaja ob osmih m jo res p rima hat e točno ob osmih, tedaj vas ali sploh ne bodo spustih noter adi pa vas bodo poldrago j uro pustili samega v salonu, zmedenega in v zadregi.
Ce pridete ob sedntfh aa tejo, kl ja bila določena ob sedmih, tedaj boste prisostvovali poučnemu prizoru pometanja tal in postavljanja stolov, lakeji pa se bodo iz vas v sosednji sobi glasno norčevali:
»Nikita, ali si rfcld strašilo?«
»Ne.«
»Potem pa pogled tfofe.«
Ce pridete na oostajo k desetema
vlaku čakat svoje znance, tedaj boste zaman molili načelniku postaje svojo uro pod nos. Deseti vlak ne pride pred i kakor ob četrt na enajst, ko bodo se- j stavili že dva protokola o vaši nasilnosti in boste v živčni razburjenosti lahko skočili pod kolesa prihajajočega de-setestt vlaka.
Ura služi ktiftnrnemn človek« prav za orav samo zato, da lahko približno določi, koliko je kam zamudil.
»Oprostite, Iti morala. Točno ob dveh
moram biti nekje zaradi neke vaine
stvari, zdaj pa manjka že deset ano«t do treh.«
»Posedite Se malo, Mj boste ia lahko
prišli. Saj še ni tako pozno.«
»Na žalost je do tja uro hocbu«
»Tak posedite še četrt ure, priSB boste itak ravno prav.«
Ce pa gost vendar odide, poten je okorel pedant, pasji sin, Nemec, ki mn lebdita pred očmi samo osebni dobiček ra ugodje, skratka, neprijeten in nevaren človek.
Predstavljam si, kaj bi bilo, če bi v družbo res točnih ljudi prišel takle zamudnik. Že prve četrt «re bi vse zmede!. zakaj pri točnih ljudi mora Ki vse točno po dnevnem redu, vse mora biti narejeno v določenem času in tako urejeno. da eno izhaja Iz drugega in prehaja v tretje.
Točni A morsi točno ob devetih zjutraj dobiti potrebne dokumente, da jih lahko točno ob pol desetih (čas za pot je strogo odmerjen) preda točnemu B. ki jih podpiše in s svoje strani točno ob desetih odmošlje točnemu C na postajo. Tam, kamor potuje C, ga zmerom čakajo točni ljudje, ki imajo čas točno odmerjen m naravnan po uri.
In v to kombinacijo postavimo namesto poljubne črke — A ali B ali C —
kakega takega zamudnika, ki zamudi Četrt ure — tal vse je iZigubljeoo. Vsi računi so, kakor da bi jih bii z gobo zbrisal. In točni ljudje zatulijo:
»Kaj pa je to? Prej bi bili prišli! Boge je čakati, kakor zamuditi.«
Toda točni ljudje so s tem že demo-rafizirani. Povsod se brez potrebe dvigajo, povsod izgubljajo dolge ure zaradi nepotrebnega čakanja za vsako stvar porabijo dvakrat več časa kakor je treba izgubljajo zaupanje in spoštovanje ter propadejo na vsej črti.
Na srečo pa se zna človek prilagoditi razmeram in ljudje so zato. da bi se obvarovali vpliva takih zamudnikov, začeli meriti čas kar tako približno.
Namestu da bi A dejal: »Pridem ravno o poli desetih,« pravi: »Čakajte me okoli desetih.« Ker pa je besedo »okoli« moči raztegniti na obe strani, lahko B mirno ta vdano čaka od desetih do treh.
In prav nič se ae bo razburjaj, ker ne bo prišel za časa na postajo k C-iu. zakaj vedel bo, da bo C itak zamudil vlak in da bodo tam, kamor C potuje, tudi počakali. To zdaj ni več važno.
Tako minute sestavljajo ure. ure dneve, dnevi leta. Vse življenje se morda vrti kje na istem mestu, okoli ene točke. Mogoče je na vsem sveta, odkar
stotf zemlja, živel en sani tak zamudnik. pa še ta v davnih časih rimskega imperija — in vse je šlo za njim. Zakaj v svojo nesrečo smo zvezani s stoletji in prostranstvi s prekleto verigo, tz katere se ne more nihče m nikdar factr-gatl
Kaj M se še močfiL
Toda oddati uro v popravite, ta ja
druga reč. To je kulturno delo, zakaj ura mora biti v redu.
Slišite jo, kadar prekinete resen po>
govor, slišite jo. kadar od sreče umirate na prsih ljubljenega bitja m slišite jo v poslednjih trenutkih svojega življenja, ko vas zdravnik prime za roko nt skuša ujeti pojemajoče utripe.
Ura določa vaše rojstvo in smrt Zato jo imejte v redu. Ce vas vprašajo, kdaj mislite priti točno m določeno aa dogovorjeni kraj, odgovorite brez zadrege, kakor je odgovarjaj vaš davni nrednik v kameni dobi:
»Tako nekako zvečer, ko ae bo pričelo mračiti.«
Tako ne boste nikogar zapeDafl ln svetovna zmešnjava bo šla mimo var
dalje.
dz ruščine prevel B. Z).
Fotoamater pozimi
Tisti Casi bo že minuli, ko Je ljubitelj fotografske umetnosti z nastopom zimske dobe spravil svoje rekvizite v omaro, sedel za pec tn se vdal v brezdelni nestrpnosti pričakovanju nove pomladi Ln tiste ga letnega razdobja ki mu Je omogočalo 8 preobilico svoje svetlobe m z bogastvom Svojih Darvnib odtenkov z majhnimi sredstvi dosegljivo izvrševanje njegovega sporta, ße pred nedavnim Je pomenilo fotografiranje v zimski pokrajini pogumno dejanje, saj Je bilo povprečnemu amaterju z nepopolno, šibko optiko njegovega aparata, s srednje občutljivim Ln na barve le nepravilno reagìrajočim negativnim materialom dostopno samo z zamudnimi ln zamotanimi časovnimi snetjl, to se pravi z 90-odstotnlm rizikom, da Je zavr-fiil ta poskus s popolno prezeblostjo svojih udov tn (če niso bile svetlobne prilike
—	solnčen dan! — prav ugodne) ob Žalostnem uspehu t temnici s prisego, da •e ne bo nikoli več podajal v stične pustolovščine Zdi se tudi, da ljudje še pred kratkim niso imeli pravega smisla za lepoto zimske pokrajine. Moral Je priti siloviti razmah zimskega sporta, turistlke ln smučanja zadnjih let, da nam Je <~dkrll vso čarobno, nežno-trpko, veličastno-togo ln eplčno preprosto njeno prelest, Nena-dejani razvoj fotografske industrije prav
V	poslednjih letih je opravil ostalo. Današnjemu amaterju so dam v roko vsi pogoji, da mu snemanje samo na »ebi ne more delati nobenih preglavic. S sedanjimi lahkimi kamerami, ki so opremljene navzlic svoji nizki ceni s Izvrstnimi, svetlojaklml anastlgmatl tn ki ne zahtevajo za ustanavljanje ln osvetlitev nobenih posebnih manipulacij, a sedanjimi, barvno m svetlobno Izredno občutljivimi ploščami ln filmi, ki združujejo poieg teh dobrih lastnosti še dovršeno brezobstret-nost lo za povečave toliko pomembno drobno zruo, so trenutna snemanja lz roke prava otroška Igrača- Stojalo za kamere Je postalo skoraj nepotreben rek Visit Ostaneta še dobro oko, ki si ve Izbrati primeren, učinkovit motiv, ln neka spretuost ter lzšolanost pri obdelavi osvetljenega negativa v temnici.
»Oko« m Jano vsakomur od narace, saj se baš po tem. kakor v vsaki umetnosti, razlikujeta genij ln talent od možganov, ki Imajo morda dosti dobre volje, toda manj sposobnosti. Vendar se da tudi oko do neke mere izbistriU. S proučevanjem, toda ne z brezdušnim posnemanjem fotografskih umetnin priznanih mojsli ov — saj Jih imamo Slovenci tudi lepo število; Z opazovanjem neskončnega števila motivo v, ki se U nudijo v neposredni okolici tn v proeti naravi Uvljenje ln delo na ulici, ki Ji daje prav zima neko posebno lice, kakršnega ne kaia v tolikšni meri in svojevrslnosli noben drugI Letni čas; pogled x viška na zasnežen« streho; ledene rože na oknih to ledeni ocurki, ki visijo s strešnih žlebov; kostanjar ob Uličnem vogalu, skupina drsalcev tn sankači: smučar v veličastni, beh samoti gorske pokrajine; vrt Ln gozd pod zimsko odejo, življenje božičnih dm ... ni mogoče našteti vsega, kai se nastavlja steklenemu očesu tvoje kamere! Nekaj, česar ne presega nobeno delo človeških rok, je pogled na lvje v mrzlem, jasnem Umskem jutru.
Tudi sa zimske motiv» velja arto, kar
ca vse druge motive ki si jih ti oče ljubitelj ohraniti za poznejše dni: »Malo da sliki« učinkuje v splošnem neprimerno boije nego »dosti«, toda to inaio mora biti bistveno, pomembno, izvirno. Sicer pa skrbi zima sama. da zakrije z belim za-s toro m vso preobilico postranskega, ki v drugih letnih časih obtežuje glavni mo tiv. Seeg je izredno fotogenskl material
—	treba Je samo poskrbeti, da ne rezui-tlra v pozi ti vu radi močnega kontrasta z nebellini predmeti kot bela pusta pio skev brez vsake risarlje, brez vsakih odtenkov, v oprekl z isto tako pustimi, kakor črnilo črnimi lisami teh predmetov (a. pr. drevesnimi debli). Pozimi prevladuje na prostem modra luč (ki Ima kakor znano, tendenco da se v pozi ti vu Izrazi nenaravno svetla) bolj. nego moremo opaziti to z našim očesom. Zato je glavni pogoj za vsako uspelo zimsko sliko visoko barvočutek (ortohromatskl ) material;
V	primeru, da slikaš brez soinca, pa še primerna ruinenica, ki čas osvetlitve seveda podaljša SIcer pa bo ta podaljšek osvetlitve večinoma brezpomemben. Ko je zapadel te dni svež sneg. sem dosegel z rumenlco ob zastrtem nebu prillčno isti čas osvetlitve kakor v zgodnji jeseni v BolnCnih opoldanskih urah brez rumeni-ee! Sneg namreč svetlobo močno reflek-tira Ob solnčnem vzhodu ln zahodu in sploh tedaj, kadar prevladujejo v motivu tople barve, prekaša panhromatskl material vsak ortohromatskl. Samo po sebi je umevno, da morata biti plošča ali film primerno zaščitena proti obstretu, drugače izginejo radi prežarjenja vse drobne potankosti v snegu ln v temnejših pred metih tudi prt najboljšem barvočutkem materialu. V tem primeru utegne rešiti negativ samo Se previdno razvijanje v kakšnem izenačevalcu, ki je za snežne motive nujno potreben že radi močnih kontrastov. Najpreprostejša najučinkovitejša lit vendar najcenejša lzenačevaica te vrste sta po mojih izkušnjah gllcinov po receptu dr. Mankenberga (20 cm* koncentriranega gllcinov ega razvijalca 80 cm1 vode 4 cm» 10% kal bromlda) tn VVln-dlschev pirokatehlnov lzenačevalec z jedkim natronom oziroma s sodo za plošče ln filme z zaščitno plastjo proti obstretu. Tudi z navadnim metolom-hidrohlnonoin sem le dosegel najlepše uspehe s tem, da sem dal negativ po kratkem času iz te tekočine vodoravno v posodo s čisto vodo in pustil, da se tu razvije do kraja
Sicer pa niso s slikanjem rimskega motiva na prostem niti od daleč izčrpane vse naloge, ki se nudijo fotoamaterju v zimskem času. Zima je najprimernejši čas asa
snemanje nočnih motivov in Zlasti motivov v mesečini, ker omogočata snežna odeja ln močnejša svetloba meseca neprimerno krajše osvetlitve nego v vsaki drugi letni dobi. Dodatna knjižica k osvetlje vainim tabelam dr. Rhedena ti pove v tem pogledu vse. Dalje Je sedaj prava Junaška doba za fotografiranje v lastnem domu prt umetni svetlobi (bliskovnem prašku, magnezijevem traku, električni luči itd.). Novi svetlobni pripomočki, ki Jih Je v ta namen vrgla v zadnjih dveh letih na trg fotografska Industrija »o tako preprosti, popolni ln razmeroma poceni, da je omogočeno že vsakemu amaterju slikati v vsaki okoliščini še opolnoči vsakega dne. Ln če sem omenil to vrsto fotografskega udejstvo vanja, sem to storil, ker se odpira tukaj tudi za najkomodnej-Sega človeka ki se nikakor ne bi mogel sprijazniti s slikanjem Izven nezakurjene sobe, nepregledna vrsta možnosti za nad vse zanimivo ln do dna resno delo. Od portreta do tihožitja od žanra do najbolj rafinirane fotografske kompozicije v slogu »sodobne stvarnosti« Je ua milijarde potov do uspeha >n resnične sreče, ki tl Jih osvetljuje čudeže rodeča luč. Ali si že poskusil ob svitu električne žarnice ustanoviti na ploščo do polovice « vodo napol njeno stekleno čašo, morda malo nagnjeno, ali pa obraz ljubljenega bitja T Poskusi, poskusi v vseh mogočih načinih, ki ti Jih navdihne tvorna misel, poskusi čim prej: čudil se boš, v kakšni živi »grl luči in senc, ploskev ln črt se U bo razodela najpreprostejša stvarca!
In koučno: Te dm sem pregledoval in uredil zalogo svojih uegatlvov za ve« leto nazaj Na stotine Jih Je tn vsak Je zvezan a kakšnim lepim ali turobnim moJLm doživljajem v letu, Id gre sedaj b koncu, vsak me spominja na kaKšen eoLučnl ali v melanholično meglo zastrti dan mojega življenja Vse to J« treba sedaj «kopirati povečati, spremeniti ln predelati t plemenitejše tiske kjer se začenja delo kritičnega ln ustvarjajočega razuma kakor znova montirati . . Koliko dela eksperimentov ln užitka potnih ui v dolgih zimskih večerih! In kateri resnični fotoamater ui v tem pogledu V istem položaju ka-I kor Jaz T Na marsikatera ura v prehaja-Jočem letu mi Je bila kot ljubitelju «vet-iobne umetnosti ura doživetja toda vsi zimski dnevi pred mano bodo ponovno obujali te ure tn kakor »pomladni, poletni ln jesenJU dnevi bodo rodili ar« novih doživetij.	K. S.
Kino
Razgled po filmskih ateljejih
NctLuJlko paradoksno »veni moja trdi» te». a dejstvo je, kar ram bom sedaj pv>< vodal: tam bolj aacijotnalisnčoo »c mora iz» oblikovati xvoóni tilra i svojih dijaloških smereh, tembolj mednarodno postaj« de 'o n ustvarjanje filmskih igralcev
igralec, iu j« živel v tej ab oni deželi, govor*! v svojem domačem jeziku aa /c le redkokdaj princi v inozemstvo, d« Igra v tem ah onem nemem filmu se mora »edaj odločati n druga povsem nova pota, da» a ca potuje igralec v London prihodnji oa» s oc mora že odriniti v Para. ab Ron — morda celo v Ameriko
Hollywood danes ni rei prijetno filmsko zatočišče za neméke iilmakc igralce kot ae» kdaj Danes sc peljejo nemški igralci tja, napravijo eden ali dva t d ma pa »e vrnejo zopet v Evropo C ca pai mesecev potujejo isti igralci zopet čez »lužo» v Universal City ab p« v Souset Bouieward i »run ciljem — »grati v par jvočnih filmih »me» riškotieniške produkcije Filmski igralci »o tedaj danes doma po vsem svetu ujih de lovanjc je postalo povsem internacionalno Sodobno delo v «vočnih filmih utruja igralca Ni kar tako lahko naenkrat delati * drugi deželi, katere jezika pra> maki ali pa celo nič ne razumeš kjer *> ti aavade življenske potrebe ČK>to tuje Igral« v arozničavi nervoznosti n hitrem tempu mnogokrat ne more dojmrti novega položaja, . katerega »o ga pahnili d« v njem ustvarja Pa tudi celo v novem okolju je mnogo bolj natančno in precizno, kakor v dobrih zlatih čas b — nemega filma
Zapeljala me Je radovednost m želja, ds spregovorim t znanimi filmskimi zvezdami nekoliko besed o njihovem dedu in trudu Prva mi je odgovorila
Renata Müller.
Ta rete temperamentna igralka je prav»
kar zaposlena v llabelsbergu pr nekem ve» likein zgodovinskem filmu Ufe KJjub te» mu pa se vendar š« živo spominja m na» vdušeno pripoveduje o vtisih, ki jih je »lo» bila v Rimu pn filmu »Zadnja pesem*.
»Trje, res lep m veliki ateljeji so tam,« ie dejala, »povsem moderno urejeni z ame» riškimi aparati Western Electric« Stefan Pittaluga je idealen direktor tn kavalii od glave do pete Ker stanuje neposredno v bližini, se briga za vse m ima neverjeten vpliv Zaupati vam že moram, da strogo pazi na kantino, kajti gospod Pittaluga ze» lo rad je m to še precej obilno. Njegova kuhinja je nekaj posebnega
Ton med direktorjem in osobjen» je ta» ko prijetno nežen da kaj takega nisem zlepa videla Pittaluga »e zanima osebno za režnje igralcev n gre vsakemu brei razli» Ice na roko K.o smo bHi prosti, smo se od» peljali k morju: PVttalug* RifiheH. vrhovni umetniški rodja. režiser David. Gustav Fröhlich ter moja malenkost skupaj s dru» ?imi nemškimi, francoskimi in italijanski» mi kolegi.
Reči moram, da Je biV> zelo ljubko te
prijetno Nu, vročina ▼ Italifi je pač velika, ali za hlad v ateljejih je očetovsko lepo skrbel naš dobri gospod direktor z izvrst» nòni hladilnim' napravami
Anita DorrU
prihaja ta povsem drugega sveta Nekoliko bolj severno je bila na švedskem pri »Svenski«, kjer je pravkar odigrala glavno vlogo v filmu: •Pripravi mi na zemlji raj!"
Svenska je lep kraj, oddaljen dobre pol ure vožnje od Stockholms z avtomobilom A-teli ii se imenujejo »Rasunda Fllmsta» den«. To ao ie stati ateljeji opremljeni t
Tobtvjvnm aparaturami
K-antina leži ua pr jeznem hribčku med košatimi drevesi. Razgled od tod je krasen ui nepozabeu
in naše garderober' bde ao izvrstne Gap deroberji. garderoberke in brivci, vsi Švedi prjazn., odlični ijudje! So tudi zelo dobro situirani — mnogo boljše kot pri nas Vsak od njih si lahko kupi avto pra\ tako kot nu igralci tn sc vozi l avtomobilom v ate» Ije Odklanjajo p* vsako napitn no. kar ic povsem nasprotno če pogledamo naše Iju» di z »uslužnimi poklici» Tudi pijačo od» klanjajo m smatrajo take ponudbe za žali» tev To razuint vsak ki ve, da so dobro plačani m se vendar ne bodo ponižali da bi jim kdo plačeval pijače.
Edino izjemo napravijo s steklenico »aquavite« Tak dar (saj je drag) jim ugaja
Gerda Maurus je komaj prišla iz Pariza kjer je dovršila v nemški verziji epohalno zvočno filmsko delo •L' e/ra/igcre«, kf bo zšlo v Nemčiji s prav takim naslovom — »Tujka*
Film jc napravljen po motivih Aleksan» dra Dumama, pripoveduje Gerda l'rvotno je bil namenjen za Suro Bernhardt V nem» ški verziji so nastopili poleg rnene še Heniz Salfner, Hary Hardt, Peter	Atired
Bayerlc in Grete Natzler v režiji — Frc» da Suuerja
Sncina.li siiK» v Tobieovib ateljejih v Ep> tiay sur Seme To je zgodovinski atelje, kjer jc nastal film Kenčja Claira »Sous les toits de Fans. Imeli »mo stega mojstra kot oni goe[H>da Stohra, doma iz lepe ren» ske dežele Njego\ pruncip jc: igralec mo» ra tiho govorih Tudi meni »e zdi, da je to naziranje prav.lneje
Drugače nisem našla v ateljejih nW ne» navadnega Garderoba je še primitivna drugo je dokaj lepo. a pozna »e, da je vse iole v povoju Da res ni komfortno, si lah» ko mislite, če vam povem, da nimajo niti kant ne. Ce smo hoteli kaj jesn, smo mo» rali prinesti s seboj ali pa ln/diti v odda» Ijeni Epinay s šminkanuni obrazi tn parad» nim. oblekami
Nekoč smo do ž l veh prav lep » mtčen dogodek Nekdo je pripovedoval da bo ▼ Epinavu poroka Svoj prosti čas (ko smo morali čakati), »mo na vsak način hoteli izrabiti. Poleg tega pa pravijo, da pomeni videti nevesto veliko siečo Marširali smo čez cesto v cerkev Nu ko smo prišli do sprevoda, srno videli, da se vrši filmska poroka, tn da Je tud nevesta — filmska
S tu j imi i igralci sem se dobro razumela Vsi skupaj smo sicer znali le maJo fran» cosko, toda imeli smo se kljub temu prav dobro.
Chapllnove „Mestne svetilke"
Chaplinove »Mestne svetiljke«, na katerih Je delal tri leta. so končane Iz mnogih, mnogih filmskih vlog Je Chaplin sestavil film, katerega vsebina Je znana samo nJemu. Le to se Je Izvedelo, da si Je nadel Chaplin zopet svojo staro masko in da Ima novo partnerico, ker Je Edna Pur-vianco, ki Je 8 let delala v njegovih filmih. postala neprivlačna sa ameriške publiko.
Sedanja nova partnerica J« Čiirto mlada deklica, katero Je odkril na nekem družabnem večeru v Chicagu, šele po dolgem obotavljanju Je bila pripravljena prevzeti svojo filmsko vlogo. Ta deklica nI nikdar sanjala o filmski slavi ni nikdar hlepela po uspehih na platnu. Pa ravno tak neizkušen človeški matertjal Je rabil umetnik Chaplin za najbolj primernega predstavnika njegovih Idej Njegova nepoznana partnerica bo Igrala slepo deklico, prodajalko cvetlic, ki »e zaljubi v Chapiina ker m vedela, kako Izgleda ln m J« potem, ko Je bila potom operacij« ozdravljena slepote, smejala komičnemu Cfcapilnu kot vsi drugI Chaplin tastopa grenko resnico, da ostane človek nam Na vsak način niso še nobenega filma tako težko pričakovali kot ta Chaplinov film. ki se vrši na Broadwayu na Sil v es trovo večer.
Radio
K sporeda prihodnjega tedna
Pri nedeljskem sporedu naj najprej omenimo predavanje g dr. Kuharja o naših tzseljencih Predavanje enega naših najboljših strokovnjakov v tem vprašanju bo našlo seveda mnogtj poslušalcev. Popoldanski spored Je izrazito božičen Pel bo božične pesmi zbor Iz Doba pri Domžalah, nato pa bodo igrali gojenci Marjanišča božično igro Zvečer se bo vršil prenoe koncerta Dudak-lria (Zenda Maudr), ki je že nastopil svoj čas tudi v našem radiu. — Ponedeljek zvečer Je večer radlo-orkestra oz event prenos. — V torek zvečer naj podčrtamo zanimivi prenos božičnega večera tz Beograda V ljubljanskem sporedu pa naj omenimo uprizoritev slovitega Claudelovega misterija »Marijino Oznanenje«, Id se bo igral ločeno » dveh delih dopoldne ln popolne. — V sredo zvečer bo prenos Iz Zagreba: koncert clave-cinlstov 17. In 18 stol. Baročna glasba pridobiva v zadnjem času dokaj prijateljev. — Četrtkov večer bo nudil lep užitek vsem prijateljem glasbe. Iz Hamburga se bo prenašal Brahmsov večer. — V petek zvečer bomo čuli iz Zagreba zanimiv Jugoslovenski večer s pestrim sporedom, ki ga izvajajo komorni zbor »Kola« m zagrebški godalni kvartet. — V soboto zvečer bo valčkova ura radio-orkestra ln pevski koncert g Mirka Jelačina Eventuelno ae vrši prenos iz opere Iz Beograda
Izvleček i? fipnoramo?
Nedelja, 4. januarja LJUBLJANA 8: Kmetijska ura — 9.S0: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Dr Kuhar: Naši Izseljenci. — 11: Koncert radio-orkestra — 12: Napoved časa ln poročila — 15: Predavanje o kmečki ženi — 10.30: Pevski zbor z Doba pri Domžalah poje božične pesmi. — 16.30: Mladinska božična Igra — 20: Prenos koncerta Iz Filharmonije. — 21: Koncert jugoslovenske glasbe. — 22: Napoved časa ln poročila. — 22.15: Nadaljevanje Jugoslovenske glasbe.
BEOGRAD 9.30: Prenos Iz Saborne cerkve. — 12.30: Opoldanski koncert. — 17.30: Godba na harmoniko. — 18: Narodne na kitaro — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Komedija. — 21: Violinski koncert
-	22: Poročila. — 22.50: Koncert radio-orkestra — ZAGREB 11.30: Koncert ra-dio-orkestra. — 17: Koncert komorne glasbe. — 20.30: Zborovski koncert: Hrvatske božične pesmi. — 22: Lahka glasba. — PRAGA lfi: Koncert Iz Moravske Ostrave.
—	19: Koncert pevskega zbora — 19.30: Prenos koncerta ln ojperet« Iz Brna. —
22.20: Koncert lahke glasbe. — BRNO 10:
Prenos koncerta iz Moravske Ostrave. — 10: Program iz Prage. — 19.30: Koncert godbe na pihala — 20.30 Opereta — 22.20: Koncert lahke glasbe. — VARŠAVA 17.40: Orkestralen koucert. — 20. Slu-holgra — 22.15: Prenos koncerta iz Kra-kova — 23: Zabaven program. — DUNAJ 10.30: Koncert na orgle. — 11.05: Koncert dunajskega simf orkestra — 13.05: Moderne klavirske skladbe — 13.25: Opoldanski koncert. — 15 05: Lahka glasba
—	17.30: Komorni glasba. — 19.40: Narodne pesmi — 20.10- Pravljična igra — 22.40: Lahka godba. — BERLIN 19.35 Koncert iz Königsberga. — 20.30: Veseloigra. — Godba za ples. — KÖNIGSBERG 16.30: Koncert lahke glasbe. — 18.30: Koncert tria. — 19.35: Koncert orkestra. — 20.30. enos programa iz Berlina. — MÜH' CER 16: Popoldanski koncert
—	18.45 Godba na harmoniko. — 20 15: Koračnice in plesi — 21: Orkestralen koncert. — 22.35: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 12: Orkestralen koncert. — 16.10: Pesmi ln ciganska godba. — 20: Dramski večer. — 21.30: Violinski ln klavirski koncert — Ciganska godba. — RIM 17: Orkestralen koncert. — 20.40: Leharjeva opereta »Eva«.
Ponedeljek, ft. januarja
LJUBLJANA 12.15: Ploóòe. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče borza — 17 30: Koncert radio-orkestra — 18.30: Italijanščina — 19 Poljščina. — 19.30: Predavanje o mamilih — 20: Glas ln prvi početek govora — 20 30: Večer radio-orkestra — 22: Napoved časa m poročila
BEOGRAD 12.45: Koncert radlo-orke-3tra. — 17: Pevski koucert- — 18: Popoldanski koncert. — 20: Koncert radioHirke-stra — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 21.20: Klavir. — 22: Poročila — 22.20: Kvartet poje narodne pesmi. — ZAGREB 12.35: Plošča — 17: Prenos zvočnega filma — 20.30: Rezervirano za prenos. — 22.45: Prenašanje inozemskih postaj. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave — 19: Prenos opere tz Narodnega gledališča — 22.20: Jazz-band iz Moravske Ostrave. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 17.30- Plošče. — 19: Prenos opere lz Prage. — 22 30: Jazz-band iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.45: Koncert lahke glasbe. — 20 30: Kalmano-va opereta »Bajadera«. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče — 12: Opoldanski koncert. — 15 25: Koncert orkestra
—	17.30: Program za mladino. — 18: Prenoe lz Salzkammerguta. — 19.30. Prenos lz Dunajske drž. opere: »Peklensko zlato« tn »Glumači«. — 22.10: Jazz band. — BERLIN 18.35: Koncert lahke glasbe. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta tz pevske akademije. — Godba za plea. — KÖNIGSBERG 16.30: Koncert lahke glasbe. — 19: Mojstri baročne dobe — 20.05: Simfoničen koncert. — 22.30: Koncert Lah-
ftode? pe pfoa r! ameriškega èasoptsja m po izjavah nekaterih ljudi, k) upravljajo neko radio - poetajo v Zodinjemb državah, j« brezžično gledanje na daljavo ali televizija ie popolnoma dottnana stvar, oziroma »e Je vsaj ie izmotala tx povojev Obstoja ie lepo število oddajnih postaj t rednim televizijskim programom Časopisni oglasi so polni ponudb prejeuinih aparatov u televizijo, ki ae povsod tudi ie prav marljivo prodajajo.
Na sestankih hs iborrmtnjth interijerjev p« odlični strokovnjaki »«verno unajujejo i glavami ka delajo opazke: èei. (U M j« televizij» mak> prezgodaj preoeliU iz ui&n-dtveuih laboratorijev v Javnost Dostikrat »e čuje celo beseda »nemogoče« < na vprašanje, 6e morda »e bo televizija počasi Izpodrinila celo kina Žuanstveniki, iijih beseda v teh rečeh nekaj relja pa pravijo, da bo treba odkriti ali izumiti nekaj povsem novega, praktično izkoristiti neki čisto nov princip, preden bo mogla televizija sprejeti prvenstveno tekmo s filmom.
Za laika je težko »oditi ali si celo predstavljati bodoči razvoj radija Vendai pa izkušnje preteklosti uèe, da je treba biti t besedo »nemogoče« jako previden 0 raz vojnih možnosti televizije si bomo ustvarili približno sliko še najlaglje na ta način, da si predomino vse zapreke, ki jih bo treba premagati na poti k zaželenemu smotru Najprvo je treba uaotoviti, da za brezžični prenos nepremičnih slik n pr dokumentov podpisov, čekov, fotografij itd ni nobenih ovir Te »e lahko prenašajo precej brez hibno le na velike razdalje Kajpada se za radi raznovrstnih interferene v ozračju po iavijo seiupatja še neljube motnje toda te tudi v brezžični telegrafai in telefoniji niso •uje Nepremične slike se prenaSajo na ta način, da »e razdele v večje število prav tnajhnih ploskvic ki se po svoji svetlobni ntenziteti druga za drugo prenašajo do p re jem nega aparata, kjer se odtisnejo v istem vrstnem redu in istih svetlobnih od tenkih Ker brzina tod ne igra poglavitne iiloge, lahko traja prenos slike deljj časa kolikor je pač potrebno Ponavadi trajajo prenosi dve do pel minut
Cisto drugače je pri televiziji, kjer je brzina najvažnejši činitelj Ako se hoče n. pr. verno prenesti filmska slika ali kak 'Kierski prizor, potem je treba prenesti vsako sekundo najmanj 15 do 16 popolnih slik dejanja. Nekateri filmi imajo malo podrobnosti in je število posameznih svetlobnih ploskvic, ki se morejo premeti razmeroma majhno Ponavadi pa je dejanje v filmu prav bogato podrobnosti: bodisi da gre za drame, javne prireditve, športne tekme tn podobno. Tod so potrebne slike precej velikega formata in število svetlobnih o!o-■■kvie, ki jih je treba prenesti, silno narasle. Tudi če človek ni tehnik, bo lahko razumel, na kakšne težave zadenejo radio-inženjerjt, ako je treba prenesti po 16 slik takega filma na sekundo.
Treba bo izumiti nove oaHne za hitrejSe prenašanje posameznih svetlobnih odtenkov, kakor je mogoče i današnjimi pripomočki Predvsem bo pa treba oddajati posamezne slike v mnogo večji osvetljenosti. kakor sedaj, ko mora človek sedeti v temi pred sprejemnim aparatom, da vobče nekaj vidi. V ta namen bo treba predvsem konstruirati občutljivejše svetlobno električne celice, kakor so današnje. Vprašanje sinhronizacije, to se pravi točno istočasnega teka in delovanja oddajnih in sprejemnih aparatov (udi še ni rešeno dovolj praktično in se bo treba i njim še resno baviti. Brez matematično ostre sinhronizacije nikoli ni mogoče dobiti osirih in razločnih slik na sprejemnem aparatu.
In čeprav bi «e dale. oziroma se bodo dale vse te ovire premagati, ostane še vedno neki kočljiv problem. Pri današnjih pri-
ke glasbe. — MUHLACKER 16.30: Popoldanski koncert orkestra — 19.35: Koncert komorne glasbe. — 21.15: Prenos iz gledališča. — 21.45: Reinhard lova parodija »Don Carlos«. — 23.10: Godba za plea — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert orkestra — 17.45: Prenos orgelskega koncerta lz cerkve. — 19.45: Jazz-band. — 20.45: Skladbe Cajkovskega — Koncert ciganske kapele. — RIM 17 30: Koncert radio-kvarte-ta. — 20.40: Večer lahke giasbe.
Torek, 6. januarja
LJUBLJANA 9.30: Versko predavanja
—	10: Prenos cerkvene giasbe iz stolnica
—	11: Claudel: Marijino oznaneiije, misteri j, L del. — 12 Napoved časa ln poročila. — 15: Predavanje o kmečki ženi. — 15.30: Plošče. — 16: Humoristično čtlvo (Milčinskij — 16.30: Plošče. 17 30: Claudel: Marijino oznanenje, misterij II del. — 20: Plošče. — 20 30 Prenos pravoslavnega božičnega večera iz Beograda. — 22 Napoved časa in poročila — 22.15: Koncert radio-orkestra.
BEOGRAD 11.25: Plošče. — 10: Prenos iz katoliške cerkve. — 11.30: Plošče — 20: Naši božični običaji — 20.30. Koncert pevskega zbora. — 21: Božič (prizori lx »Gorski Vijenac«), — 21.30: Poročila — 21.50: Pevski zbor »Grtnkov« poje lltur-gične pesmi. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert — 20.30 Prenos programa is Beograda — 22.45: Koncert lahke večerne glasbe. — PRAGA 16: Prenos koncerta lz Brna. — 18 Kabaretni program na ploščah. — 19 05: Koncert godbe na pihala
—	20. Orkestralen koncert — 21: Prenos koncerta baritonlsta pni berta Urbajio. — 22.20: Lahka glasba lz Moravske Ostrava
—	BRNO 16. Popoldanski koncert — 18: Koncert pevskega zbora — 19.05: Narodne pesmi — 20: Prenos koncerta tz Prage. — 22.30: Lahka glasba iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.40: Slubolgra in poljuden koncert orkestra. — 19.25: Plošče.
—	20: Puccini Jeva opera »La Bohème« na ploščah — DUNAJ 10 30: Modeme skladbe za orgle — 11.05: Poljuden orkestralec in pevski koncert — 13 05: Plošč« — 14.30. Pesem o Svetih treh kraljih. — 15.05: Koncert orkestra — 17 10: Koncert komorne glasbe — 19.30: Spevoigra — 22.35: Orkestralen koncert — BERLIN" 18.15: Koncert na čelo. — 18.40: Plošča
—	20: Piesni večer. — KÖNIGSBERG 16.30: Popoldanski koncert — 19.30: Prenos programa tz Berlina — 21: »Sl&ger-JI«. — 23: Koncert lahke glasbe lz Hamburga — MUHLACKER 16 30 Prenos orkestralnega koncerta lz VViesbadena — 18: Koncert komorne glasbe. — 18 50: Balalaike. — 19.30: Koncert godbe na pihala
—	20.30 Groteske — 21.30: Operet«. — 22.50: Godba ta pica — BUDIMPEŠTA 12 Orkestralen koncert — 17 15. PesmL 18.40: Violinski ln klavirski koncert —• Vojaška godba — 23.30: Koncert ciganske kapele — RIM 17: Koncert lahke glasba
—	20.40: Vokalen ln instrumentalen koa» ce rt. — Godba za plea.
hkah »e namreč lahke oprsvfSeno boji tua.
da ta televizijo v etru ne bo io voi j osU» ra Vbi današnji sistemi brezžičnega daijn»-videnja laiitevajo v etru neki doìoòeu prostor. ki ihìvìsi od tega kolikšna je «lika a koliko je na njej podrobuosti. Ako bi hoteli brezžično prenašati kak kompliciran prizor — denimo drame ali pa no^om^tne tekmo — bi moral bili val prenašajoč« oddajne postaje precej osamljen, to »e pravi j valovi drugih poeta j bi morali biti po doLii-oi precej raziični od le-tega, ker bi tel»rvi-lijska postaja drugače prevej motil» de Pri sedanji razdelitvi valovnih dolžin b< bik» to vobče nemogoče. V Zedinjcoib drŽavah so a pr. določene trn radioiomjo valovne dolžine od '200 do 545 metrov V tem Intervalu lahko nemoteno oddaja postaj. — Prav tako je tudi v Evropi, samo da oddajajo pri na» nekatere postaje tudi na daljših valovih, preko 1000 metrov. Postaje pa so pn uas po odločitvi, ki je bila odobrena lansko leto spomladi na konferenci v Pragi, mnogu tesneje druga pri drugi ko< v Ameriki.
Radio-inženjerjl p» običajno ae račonafs»
z valovnimi dolžinami, ne i razdaljami öd enega vala Jo drugega, marveč * številom valov, ki jih kaka postaja izžari v sekundi, lo število »e izraža v hertzsh, odnosno v kilotiertzih. En kilohertz je 1000 hertzo*, to se pravi 1000 celili valov na sekundo, Valovi, ki se uporabljajo za radiofoiujo v Zedinjenih državah, so tedaj razdeljeni v območju 5Ö0 kilohertzov do 15»X) kilohertzov na ta način, da so valovi posameznih ?taj za 10 kilohertzov različni drug od dr»-üega
Za oddajanje govora in glasbe ta presledek poginoma zadostuje, da se postaje ns motijo med seboj Za oddajanje prav majhnih črnobeiih filmskih sličic bi se » tern presledkom tudi še nekako izhajalo, kakor kažejo izkušnje. Za prenašanje nekoliko večjih živih slik, na katerih bi ljudje rea nekaj videli pa bi morala imeti oddajna uostaja kakor trdijo pozna vatel ji na ra»> potalo vsaj desetkrat večje valovno obmoi» je, tedaj 100 kilohertzov Za prenašanje takih slik, kakršne vidimo a pr v kinu, i vsemi bogatimi detajli in svetlobnimi odtenki, pa bi potrebovala oddajna postaja celo valovili interval lOOU kilohertzov. Ak® ti preudarki drže. potem bi moralo vseh 90 ameriških radioforiskih postaj žrtvovati svoje valove, da bi mogla oddajati ©na sama postaja za televizijo. Evo, na tem temelji bojazen, ki smo jo poprej omenili: da namreč za televizijo v etru ne bo dovolj prostora
Brezžični promet je te zaeèeel vse na*po» loži j i ve valovne dolžine: za ziakoplov*tve in ladjeplovbo, za brezžično teletirafijo m telefonijo, za amaterje, radiofonijo. javni promet itd. Radio-inženjerji se nadejaj«», i« bo v bodočnosti mogoče dobiti te wm| prostih valovnih dolž.in. ko »e bodo pre-jeinni aparati tako spof«>lnib. A» bo s«ov*-Če oddajne postaje Je bolj »tianiti ZUMI pa se zanašajo na prav kratka wal<rr%, ki I« niso zasedeni in t ksV^rimi •• v laboratorijih zadnje ča*e dowgii te prav <kifc*-i •*■>— nose So p« tudi ljudje, ki firn (di popoi» noma nemogoče, da bi se mocla Mirisi kdaj razviti na isti način in ♦ isti obliki kakor radiofonija. Tem^se zdi edina možna pot: spraviti to najnovejšo obliko kontier* virane ljudske zabave v hiše po iicah kakor telefon.
Iz vsega se vidi da televizija Se ni zr«lo jabolko, ki samo čaka. da se potrudimo ugrizniti vanj. kakor *em pa tja pretirava ameriška reklama In prizori kakor n. pr. v Shawovi igri »Nazaj k Metuzalemu«. kjer igralci govore po telefonu in obenem vidi-;o drug drugega, so zaenkrat žal. še samo fantazija. Sicer pa je v tem komadu pripomba. da se tisti pojav vrši »nekega poletnega popoldne leta 2170«.
Kako je s televizijo
Gospodarstvo
Nazadovanje zasega izvoza lesa
Od mare» do novembra smo Izvozili za 404 milijonov dinarjev mani lesa kakor leto prej.
Včeraj smo na tem mesta objavili podatke o našem uvozu v novembru. Iz teh podatkov Je razvidno, da Je bil tudi v tem meseca naš ^zvoz lesa občutno manjši kakor v novembru 1929 Gradbenega lesa »mo » Umskem novembra izvozili le 7844 vagona (v novembru \929 9077 vagonov) v vrednosti 70.6 miisiona Din (91.5 milijona C*n) Izvoz drv je v primeri z lanskim novembrom padel od 5876 na 4703 vagona, odnosno od 12.3 na 9.4 milijona Din Pra-gov smo izvozili 'e za 4.7 milijona Din na-sprot 15.3 milijona Din v novembru 1929, tedelkov Iz lesa pa ie za 5.7 milijona Din »aepreti 8-3 milijona Din v istem mesecu teta 1929
Statika našega izvoza za 11 mesecev «rta 1930, to je od januarja do novembra. Htm pove. da »mo v rern razdobju Izvozili za 3I1_5 mJflJofla D?n manj lesa In Izdelkov k les» kakor v Istem obdobju leta 1929, ka? Je razvidno sz naslednje primerjave:
v mriijonib Dm Jewar-noverober 1929. 1930. rradbttJi m	1291.7 1100.9 — !90.8
«drva	132.6 73.8 — 58.8
pragovi	160.8 13i).5 — 24.3
fcdeifc ie te»	509.4 71.8 — 37.6
i .6945 13S3LG — 311.5 Fri fem pa Je treba še upoštevati, da je èi< v prvem četrtletju leta 1930. naš Izvoz lesa ie prav znaten m je glede gradbenega lesa pragov in izdelkov iz lesa celo ned-krrfjeval \xvoz v odgovarjajočem razdobju teta 1929, ie izvoz drv je bil slab. Naš izvoz Ipsa Je priče! nazadovati šeie v drn-S&ro buiikem detrtietju. V razdobju od ma.rca de konca novembra imamo v primeri t jstim razdobjem leta 1929. pri izvora gradbenega lesa primanjkiijaj od 277 mi-Hžonov Din, pn izvozu drv primanjkljaj od 44.6 msijona Din, pri izvozu pragov primanjkljaj od 32.8 milijona Dn in pri izvoru -ždekov iz lesa primanjkljaj od 39.5 «limona Din.
Skupna vrednost našega izvoza lesa io Sesmh :zde!kov v času od marca do novembra 19,30 je znašala 975.1 milijona Din. nasproti 13t9.0 milijona Din v istem razdobju leta 1929.. tako da znaša primanjkljaj * Izvozu lesa od marca do novembra 1930 nič manj kakor 393.9 milijona Din. Dejanske ie ta primanjkljaj morda še večji, ker v naši izvozn; statistiki še ni v celoti «po£tevan pad-ec izvoznih cen.
Po količini m po vrednosti je najfcoB na-sadovaf izvoz drv Od januarja do novembra «mo lani izvozih le 38.233 vagonov drv nasproti 60 758 vagonov v istem razdobju 1929 Izvoz gradbenega lesa je po koiičini nazadoval (v času od januarja do novembra) sa 19.169 vagonov ali pa 17%.
Novoletno pismo našim hmeljarjem
Stara navada je že. da se ozremo ob no* ▼«m letu nazaj in pregledamo, kaj »mo prav napravili in kaj smo zamudili. Ni to ig neko izpraševanje gospodarske vesti. Vsa bodočnost je zajeta v svojih vzrokih ▼ preteklosti, zato je potrebno pregledati preteklost, da imamo kažipot za bodoč» eewrt
Ves hmeljski pridelek minule letine je feil prodan v dveh mesecih povprečno po 7 Din Danes je vsega skupaj le še nekaj »to stoto v T>ri žaljskih hmeljarjih Imeli «mo poleg Poljske lani najlepše blago na svetovnem trgu in le zato ie bilo tudi na» kupovanie prav živahno Edina in glavna napaki, ki nam ie od jedla 3—5 Din pri kg. pa je bilo nesrečno ponujanje Sicer se je v tem pogledu lami nrecei zbol'salo, ven» dar moramo v bod"če gledati, da «e neha fco kvarno nočetie. Druga nerodnost pa se
Je lani bndo raznesla. takozvani sistem te» :ačev Tu bo treba letos vzajemnega dela irniefiariev in trgovine Hmeliarii se bodo morali odreči takim nosredovalcem, ki zbi» rajo po va<*eh vrorce in so nekaki kolek» tivni oonudniVi. katerih glavna naloga je deisti hmfliaria mehkega ra prodajo. ps čeprav z Isžin in rsrevaro Trgovcem so neka i časa tekači nrav dobro služili, na» T--td?nie r>a so oratali tudi zanie opazni. Proti Vonni sprone so namreč vzel? večino lastnikov hmelia v besedo in so potem frs-Wi r»d trf»r*veev lepe vcofe. Večinoma trk-»či n'tn dpi)»1! običamo n^ovizito. temveč *o Vrnili r»o^o«!+omfl Mago, k' so ga knr'i v besed; 7a nI oviro ceneie. kakor so ga h'l'i že nar,re i rvrrvrlsli trgovcu. Glavni dnb'čeV sn spravili lani nrav ti tekači k' so »7"*sh'ž:1'» V n^kai te^nib v stoti«oče di?
«ariev Poklicani Sni+plii k' «o vedeli j» t->ko neraVonito r>rv*»fip rnen ukreni*? nrav nič nro+i temtj V^i^^moH^ ie nübov gtrsh. bido na o-'èli hi ü ti-forci in bo ostalo bh^rt vmmrlorn	lepo blago
bo vedno 1*»f>kn n"51o kimca.
Vem. rfa vs>	da bom cnet raoel
s-voio staro n^-spri: kramn v	T et os
varrt n*»	rlrryn.1i «te	«roip na<
»idr <*> bi Sli še dalie. b;	v 5Vndo
>mp7TiiVoTn in r'>'"nlii oko''?" Sovin5-
doti na mo -rij j)-ri J <>1 n+ì v normalnih le-v«ai 10 0O0 rn>>+f»i-ctr:b	čf snlob
ho"e da in imn?W»io na «rr-«»*ovn»rri SevpJ* n? C *ptt»	Tfl^^mn	nji
nm-n	ri"'*»? ne «ai qmo sredi nai'
krire ki bo fvaiala še r»ar let lonn ba	nomeni za SavinicVo doli.
no isto Vat-/-»r nar Ironi r vnrerto za krne?
ta — n'^'iiflnn nofro'nfn inventar. Pri nVidf'ovar hi na bo fr eh a narici iti ifi pelo leto hmelj kakor da bo po" 100 Din
Gre za to. da ohranimo m Se dvtVnemo 'Wes našem-n Marni in s tem tud' ceno Poleg notranie 51"fitno«ti imamo m? nekaJ fri na?i"Tn goldìngti kar dnt<tim manika namreč l^no 7°'pr<n barvo. Da «tn ^!eh? Wrys tako «labo odrezati — naibo'ü' žatešk; bmeli se nrodaia d"nes do 6—R Din kg — )e krivo, ker so imeli	barvo. Zaradi
t» edine napake, premišljajo o tem, da bi
opustili žlahtno sorto in poiskati novo, kar
pa je silno težavna »tvar.
Kako bomo poskrbeli, d« bo fetoinji pri delek lepo zelen? Lepo fpraviü in posušiti še ni dovolj. Treba je pravilno gnojiti — malo z dušikom, bolj s kralijevimi gnojili. Posebno bi položil na srce Hmeljarskemu društvu in večjim hmeljarjem, naj žačnejo z novim kalijevim gnojilom žveplenokislo kalijevo magnezijo, ki se je izvrstno ob» nesla bai na lahkih tleh, kakor so pri nas Ni le povečala in zboljšala pridelka tem» več mu ie dala tudi izredbo žrivozeleno barvo Kmetijska družb« naj bi »a poiz» kušnjo uvozila nekaj deset stotov tega gno» iila, ki je tudi za krompir najboljše.
Če bomo imeli lepo blaeo. je prav ver« ietno. da tudi cene ne bodo slabie kfkor lani. Je treba pa-č zobe «tisu'ti, pas pri» tegniti in dobro v roke pljuniti, pa bo šlo. Brez škripania. pokania in bolečin pač ne gre. Je že taka na svetu.
Janko Kač.
Naraščanje insolvenc
Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je pravkar objavilo statistiko o insolveneah »i december 1990, tako da nam ie mogoče pregledati eelotno gibanje insolvenc v preteklem letu. V decembru je društvo registriralo 30 konknrzov in 29 prisilni poravnav skopaj torej $9 insolvenc, nasproti 69 konknriom r decembra 1929. (leta 1929 še nismo imeli prisilnih poravnav), število insolvenc je torej tudi v decembru manjše kakor lani, vendar pa opažamo nazadovanje insolvent edino na območju bivše Srbije in Čmogore.
Na posamezna pravna področja odpade za december število konkurzor in prisilnih poravnav (v oklepajih število konkurzov za december 1929): Srbija in Črna gora 11 konkurzov in 1 prisilna poravnava (53 konkurzov), Hrvatska in Slavonija 3+7 (6), Slovenija in Dalmacija 3-1-4 (7), Bosna tn Hercegovina 4-r2 (1), Vojvodina 9+15 (2). Kakor je ii gornjih podatkov razvidno, smo imeli v decembru preteklega leta nenavadno veliko število insolvenc v Vojvodini, kar je razumljivo, saj je agrarna kriza najbolj prizadela Vojvodino in se sedaj kažejo posledice tudi v trgovini in industriji.
Insolvenc v pret. leta
Za vse preteklo leto izkazuje statistika 608 konkurzov in prisilnih poravnav, vsega torej 793 insolvent nasproti 1063 v leta 1929. število insolvenc so je torej zmanjšalo, toda to nazadovanje gre prav tako le na račun Srbije jn Črne gore, dočlm je v vseh ostalih pravnih področjih opažati prav občutno naraščanje insolvenc. Kakor znano so se v Srbiji baš predlanskem kon-kurzi znatno povečali. Gospodarstvo Srbije je konkurzni val iz leta 1929 prebolelo tn tako je razumljivo, da je navzlic poslabšanju splošnega gospodarskega stanja število insolvenc v primeri z letom 19iä) nazadovalo. Kako se za preteklo leto razdeli število insolvenc na posamoena pravna področja je razvidno Iz naslednje primerjave:
1930 1929
lili
Srbija tu Cn*a gora	843 4- 21	364	846
Hrvatska in Slavonija	79 -f 66	145	85
Slovenija in Dalmacija 88 + 24	112	69
Bosna in Hercegovina	26 + 11	37	13
Vojvodina	72 + 63	135	50
608 +185 793 1063
Kakor Je te gornje atatistike razvidno «e je itevilo insolvenc v pokrajinah i*ven Srbije ia Črne gore v letu 1930 podvojilo; dosegi© jo namret Število 429, nasproti 217 v letu 1929. Seveda pa je na drugi strani število insolvene na pravnem področju Srbije in Črne gore padlo za več kakor polovico od 846 na 864.
Povsem »e je spremenilo tudi razmerje udeležbe n» skupne število konkurzov. Leta 1929. je od skupnega števila konkur» zov odpadle samo na Srbijo 'm Črno goro 80 odstotkov, taub 30 odstotkov pa na druge pokrajine. Lani pa je prišlo od skup« nega števila insolvenc na Srbijo in Orno goro 47 odst. in 53 odst na ostale ^k.-ji* ne. Dosedanja statLtika jugoslovenskaga društva za zaščito upnikov je še vedno se» stavljena po pokrajinah, kakor so obstojale pred razdelitvijo države na banovine, :u co pre lvsem zarad bžj primerjave. V no» vem letu oa je pričakovati, da bo društv-ureddo statistiko po nosameznih banovi» nah. Gibanje števila konkurzov ie bilo v zadnjih letih v naši državi .laslednjc:
Pokrajine izven
Skupi»	Srbije in Črne g
1926	832	o, 6
1927	1060	342 19: > 917	235 1939 1063	217 1930 793	429
Iz gornjih podatkov je prav lepo vidno, kako je do lani število konkurzov v pokrajinah izven Srbije in Črne gore «tal» no nazadovak in kako se je v preteklem letu na mah zopet povečalo.
Uspehi Kmetijske dražbe v
P^kmnriu
__ Murska Sobota, začetkom januarja.
Na občnem »boru Kmetijske družbe za »rez Murska Sobota se ie izkazalo uspeš» no delo društvenega pododbora Občnemu zboru je predsedoval žrvinozdravnik g Samec, tajnik pa je bil živinozdravnik g ^terbec Pred enim letom je štela podruž» niča 820 članov, sedai pa iih ima že 1440 Mnogi člani »o izjavili, da bodo težko ^maga'ii zvišano članarino, upat4 pa je da bodo ostali zvesti družbi ki jim bo za» radi poviška lahko tud; več nudila.
V preteklem ooslovnem letu ie hnela družba 370 168 Din nrome+a Samo skia» dfešče. k? je sicer za 2.352 Dm oasivno. ker zaračuna centrala, kar ni v skladu s po» godbo, tudi t'Tv ornino, le imelo nrometa za 146 Din Družba ?e to leto razdelila med člane poldrag vagon selekomkegs fc'ta iz semenogoiske postale v Beltincih «n vagon iz postaje v Bel ju enega na iz Maksimira Zadnia dva le subvencioniralo poljedelsko ministrstvo. Nadalje je dalo ministrstvo 160 kg semena od oermav» skega lanu, družba «"ma pa z izdktno po» močio banovine Ž? 9030 komadov sadnih dreves, ki «o se prodajala po 4 Din. Po» tem je dala družba Se 1400 sadik po zelo znižanih cenah. Spomladi se je razdelilo
tudi 2000 murvinih mladik. Tudi sc pro»
pagando modernega kmetijstva se je mno» go »torilo Dvodnevni kmetijski tečaji »o se priredili v Puconcih, Moščancih, Kra» marovcih, Rogaševcih, Neranovcih in Gor» njih Petrovcih. Predavali so uradniki tu» kajšnjega glavarstva Nadalje je dobilo 30 članov brezplačen cement za vzorna gno» jišča. Podružnica ima še šest živinorejskih rodovniških odsekov (Puconci, Morava, Tešanovci, Struhovci, Predanovci. Vučja gomila), ki »o vsi dobili po enega bika originalne simentalske pasme. Letos je bi» lo razdeljenih tudi 17 merjascev, da se iz» boljša pleme.
Ker je delo tako naraslo, da ga odbor sam ne more več izvrševati, je občni zbor sklenil, da se dobro reorganizira na ta na» čin, da se ustvarijo posebni samostoini odseki za razne stroke, v katere se lahko pritegne tudi neodbornike. Konstituirali so se odseki za živinorejo, perutninarstvo, sadjarstvo, poljedels+vo. čebelarstvo, or» ganizacijo m pouk Odbor sam pa se je izpopolnil s tem. da je bil irvolien za pod» predsednika g. Vezir iz Martijanca «n za tajnikovega namestnika g. Kiihar ml. iz Tešanovca. Ob koncu zborovanja so bile razdeljene premije za plemenske merjasce. 18 posestnikov je dobilo po 150. 34 pa po 100 Din. Med slučajnostma se je oglasil so« boški župan g. Benko. ki je poudarjal, da so ▼ centralnem odboru v Ljubljani veči» noma ljudje, fci niso praktični trgovci, in naj zato podružnica prosi bansko upravo, da bi ta nedostatek odpravila. Dobro uspe» lega občnega zbora, ki se je vršil v ve'-'ki telovadnici Sokolskega doma, se je udele» žilo okrog 400 člamov.
Prifave za znižanje dopolnilnega davka zemlfarine
Davčna uprava za mesto Ljubljano je izdala poziv za vložitev prijav za znižanje dopolnilnega davka zemljarine v smislu člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih od 22. junija 1929. Iz tega poziva posnemamo naslednje:
Davčni zavezanci, ki imajo pravico do znt-žpnja dopolnilnega davka zemljarine, morajo predložiti tozadevne prijave do 31. ja-januarja t. 1. brez pravice do nadaljnjega podaljšanja roka.
Dopolnilni davek se zniža pod naslednjimi pogoji: 1.) če se davčni zavezanec izključno bavi samo s kmetijstvom; 2.) če obdeluje svoje posestvo sam s člani svoje družine; 3.) če ima v domačem skupnem gospodarstvu več kakor pet rodbinskih članov; 4.) če dopolnilni davek k zemljarini ne presega 5U0Ü Din; 5.) če vloži prijavo v odrejenem roku na predpisanem obrazcu.
V smislu zakona se ne morejo smatrati za člane skupnega domačega gospodarstva po tem zakonu: 1.) osebe, ki so stalno odsotne (za stalno odsotne se ne smatrajo osebe, ki bivajo izven doma zaradi odslužitve kaderskega roka, šolanja, zdravljenja itd.); 2.) osebe, ki se bavijo deloma ali izključno z obrtjo, industrijo ali drugim pridobitnim poslovanjem, odnosno samostojnim poklicem, ki je zavezan pridobnini; 3.) osebe, ki so v razmerju stalne javne ali privatne službe; 4.) žene in otroci oseb, omenjenih v točkah 2 in 3; 5.) hišno služabništvo in nameščencu
Prijave morajo vložiti zavezanci zemljarine, in sicer pri pristojnem občinskem oblastvu na predpisanem obrazcu. Prijavo zamore vložiti tudi pooblaščenec, priložiti pa mora tozadevno pooblastilo. Na zahtavo davčnega zavezanca mora izpolniti prijavo pristojno občinsko oblastvo po izpovedbab zavezanca. Prijave, ki se predlože po preteku odrejenega roka, se za znižanje dopol-n*»nega davka ne bodo upoštevale. Za resničnost števila članov skupnega gospodarstva kakor tudi za podatke po točkah 1—5 je poleg davčnega zavezanca odgovorno tudi občinsko oblastvo.
Pobiranje samostojnih občinskih davščin na najemnine
Kakor znano je bila z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih od 18. maja 1930 uveljavljena kot dostavek k členu 37. davčnega zakona odredba, da se na zgradbe, na katere se sicer sme pobirati samoupravna doklada na neposredni davek, ne more nalagati nikaka samostojna, samoupravna davščina v zvezi z zakupnim razmerjem. Ta zakonska določba je večja mesta v Jugoslaviji spravila v dokaj neugoden položaj, ker jim onemogoča pobiranje gostaščine (najamnega filira). Zveza mest je zaradi tega na podlagi seje v Ljubljani pred meseci zaprosila finančnega ministra, da se ta odredba ukine ali da se vsaj njeno izvajanje odloži tako dolgo, dokler finančno ministrstvo ne bo izdalo točnih navodil in predpisov glede proračunov mest in občin
Kakor poročajo sedaj iz Beograda, Je finančno ministrstvo ugodilo tej želji mest. Na predlog finančnega ministra je Nj. Vel. kralj predpisal in proglasil poseben zakon, s katerim se spremeni § 26 citiranega zakona od 18. maja 1930 v tem smislu, da veljajo odredbe § 6, ki prepoveduje nalaganje samostojnih občinskih davščin na najemnine šele od 1. januarja 1932 dalje. Tako bodo mesta tudi še ▼ tekočem letu lahko pobirala gostaščino v sedanji obliki.
— Nafrt sakona • bančnih zbornicah. Iz Beograda poročajo, da je finančno ministrstvo vzelo v proučevanje predlog zakona o bančnih zbornicah, ki ga je izdelalo beograjsko bančno udruženje Kakor znano s tem projektom odnosno s predlogom uvedbe bančnih zbornic ne soglašajo vsi lenar-ni zavodi v Jugoslaviji. Vojvodinsko bančno udruženje v Novem Sadu je odločno proti uvedbi bančnih zbornic. Ljubljansko Društvo denarnih zavodov pa je po prvotnem obotavljanju iz neznanih vzrokov lani pristalo na ta projekt.
= Konference o »kopnem davka na poslovni promet. Iz Beograda poročajo, da »<■ bodo 15 t. m. pričele v finančnem ministrstvu nadaljnje konference strokovnjakov In predstavnikov zbornic glede sestave tarile za pavšallrani skupni davek na poslovni promet V9e gospodarske organizacije so bile te dni pozvane, da morajo do tega roka predložiti svoie predloge in mišljenja in se naknadna mišljenja ne bodo več upoštevala. Konference bo vodil sam finančni minister dr. Švrljuga. referiral pa bo pomočnik ministra g. Dušan Letica.
= Redakcija obrtnega takona v zaključni fari. Včerajšnji »Jugoslovenski glasnik« poroča, da je vprašanje načrta obrtnega zakona prišlo v končno lazo. Y trgovinskem mi-
na Mehi Je konten redakcija tega zakonskega načrta, ker se strokovna mnenja v celoti zbrana in urejena. Predlogi gospodarskih organizacij bodo po možnosti upoštevani.
= Davčne obveznosti obratov, ki se ne vodijo v stalnem lokalu. Obrati, ki se ne vodijo v stalnem lokalu nego s hojo od hiše do hiše in od kraja do kraja, kakor kroš-njarji, torbarji, cirkusi, potujoča gledališča, panorame, potujoči fotografi, sejmarji, prodajalci cvetk, igrač po ulicah in lokalih itd. •so zavezani plačevati pridobnino po členu 42., druga skupina, točka 3. zakona o neposrednih davkih in pravilnika k temu zakonu. Neodvisno od čistega dohodka plačujejo navedeni ta davek še pred začetkom izvrševanja poklica. Davek znaša ca davčnega zavezanca samega na leto 70 Din in sa vsakega pomočnika po 30 Din. Če izvrševalec navedenih obratov pomnoži tekom leta število oseb, ki mu pomagajo v obratu, plača naknadno za vsako tako osebo po 30 Din, ne pa tudi v takih primerih, če samo menta pomočnike. Omenjeni davčni zavezanci, ki se zalotijo brez potrdila o plačanem davku, plačajo poleg reclnega davka še enak znesek kot kazen.
= Dobave. Prometno - komerefjalni oddelek direkcije državnih železnie v Ljubljani sprejema do 8. t m. ponudbe glede dobave 2000 kg pisanih cunj za čiščenje; strojni oddelek pa do 9. L m. glede dobave 2000 komadov smolnatih bakelj, do 10. t m. glede dobave drogov in ročajev za armature in do 12. t m. pa glede dobave 700 kg bencina. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 9. t m. ponudbe glede dobave belih in pisanih cunj ter bombaža za čiščenje, do 12. t. m. pa glede dobave vrvi. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 4 vagonov lubja in 4 komadov lanenih vrvi. — Direkcija državne železarne VareS sprejema do 14. t m. ponudbe glede dobave 20.000 kg livarskega grafita in 22 plošč bakrene pločevine ter glede dobave 5000 kg masti, do 15. t. m. pa glede dobave 5000 kg mila za pranje. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 15. t m. ponudbe glede dobave stekla, 1 sedla za ježo ter glede dobave 1000 kg cunj in bombaža za čiščenje. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 3000 m jeklenih vrvi, 10 plošč pločevine in 2 komadov sit iz jeklene pločevine. — Vršili se bosta naslednji ofertni licitaciji: 15. t m. pri direkciji državnih železnie v Sarajevu glede dobave barvarskih ščetk, pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu pa glede dobave 195.000 komadov kartonskih škatelj za cigarete. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI).
Položaj na naših borzah
LJubljana, 3. januarja Narrile okolnostl, da so pretekli teden borze zaradi praznikov poslovale le Stiri dni, je devizni promet ljubljanske borze dosegel prav znatno vsoto 21.4 milijona Din nasproti 17.1, 18 6, 13.4 in 19.9 milijona Din v zadnjih étirih tednih. Tečaji deviz so tekom tedna le malenkostno varirali in so razlike nasproti zadnjemu tednu neznatne.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mirnem prometu obdržala tečaje zadnjega tedna in se je trgovala po 424 do 425.50, nekaj prometa je bilo tudi v investicijskem posojilu po 85.50 do 86.50, v 7% Blairovem posojilu po 78.75 do 80.25, v 7% Seligmannovem posojilu 78.50 do 80 in v begluških obveznicah po 67 do 68. Glede na zaključek leta je bilo opažati nekaj več zanimanja za bančne vrednote, ki so se v tečajih nekoliko okrepile. Med industrijskimi delnicami se je Trboveljska nekoliko dvignila in je prišlo do prometa po 360 do 370. Zaključki so bili še v Slaveksu po 49—50, v Šečerani 290 do 315, v Dubro-vački po 360 do 370, v Jadranski po 540 do 550 in v Unionu. Osijek po 90 do 100. Zopet se je okrepila Tvomica vagonov, ki se je v početku tedna trgovala že po 100, včeraj celo po 130.
Ljubljana. (Prosti promet) Amsterdam
22.765, Berlin 13.4675. Bruselj 7.8050, Budimpešta 9.8877, Curib 1095.9, Dunaj 7.9562, London 274.53, Newyork 56.435, Pariz 222.06, Praga 167.68. Trst 295.®.
Curih Zagreb 9.1260. Pariz 20-2560, London 25.05125. Newyork 515.90, Bruselj 72.03, Milan 27.01. Madrid 54.—, Amsterdam 207.7250, Berlin 122.84. Dunaj 72.60, Sofija 3.73, Praga 15.30, Varšava 57.85, Budimpešta 90.25, Bukarešta 3.06.
Žitni trg
Ljubljana, 8. januarja. Na inozemskih Sitnih trgih je bila tendenca tudi minuli teden slaba. Že pred božičnimi prazniki je pšenica za mare v Budimpešti padla pod 15 pengov za 100 kg, v minulem tednu pa je dalje popustila na 14.50 penga.
Navzlic nizkim tečajem v Inozemstvu se ie pri nas cena pšenici držala in je ostala nespremenjena. Dovozi na trg so nadalje zelo slabi, kar pospešuje stabilnost cene Vzdržuje se eelo mnenje, da se bo pšenica v ceni še okrepila, ker zaloge niso več tako obilne, kakor se je še nedavno cenilo. Zaradi praznikov je trenutno kupčija slaba, vendar se količine pšenice, ki pridejo na trg z lahkoto prodajo, ker so mlini v Vojvodini stalni odjemalci.
Kupčija s koruzo v zadnjem tednu ni bila baš živahna in je bslo zanimanje le za prom-otno blago, medtem ko za terminsko blago ni bilo primernega povpraševanja. Zaradi ugodnih izgledov za argentinsko letino v koruzi je evropski konzum bolj rezerviran. Tudi v Cbicagu so tečaji za koruzo popustili.
Naš izvoz žita
Situacija Je pri nas sedaj taka, da bo skoro prenehala potreba po izvozu pšenice: s tem pa se bo naš tre glede cen osamosvo-iiL Presežek pšenične letine 1030 za izvoz so cenili zaradi manišega pridelka na 15 do 20.000 vagonov. Kakor je iz naše izvozne statistike razvidno, smo pretežen del tega nresežka že izvozili. Po količini je znašal naš izvoz pšenice v posameznih mesecih cd iulija do novembra 1930 (v vagonih):
1929 1930 julij	2940 997
avgust	16.174 5081
september	6249 2068
oktober	13.862 1620
november	5391 2871
44.616 12.620 Ker Je bil v decembru izvoz prav živahen, lahko računamo, da smo do konca leta izvozili preko 15.000 vagonov pšenice lanskega pridelka. Razlika v količini izvo-
žene pientee nasproti L 1808 Je prav znatna, ie večja pa je razlika v izkupičku. Za pšenico, ki smo jo t času od julija do novembra 1929 izvozili, smo prejeli 934 milijonov Din, lani v istem razdobju pa je znašal izkupiček za izvoženo pšenico le 224 milijonov, torej za 690 milijonov Din manj.
Koruze smo pa v drugi polovici 1930 že več izvozili kakor ▼ drugi polovici 1929, čeprav se je izkupiček celo nekoliko zmanjšal. V petih mesecih od julija do novembra 1930 smo izvozili 13.200 vagonov koruze (v istem razdobju 1929 9417 vagonov) t vrednosti 151 milijonov Din (154 milijonov).
+ Novosadska blagovna borea (3. t m.). Tendenca nespremenjena. — Promet: 10 vagonov pšen ice, 35 vagonov koruze in 3 vagone moke. — Pšenica: baška, 78/W kg, okolica Novi Sad 145—150; baška potiska šlep. 79/80 kg 150—156; gornja-banaška, 79/80 kg 145—147.5; južnoba-naška, 79/80 kg 140—142.5; sremska, 78 kg 132.5 — 135; slavonska, 78 kg 130 do 135. Ječmen: baški in sremski. 63/64 kg 107.5 — 112.5. O res: baški in sremski 137.5 do 142.5. Koruza: baška in sremska stara 95 — 100: nova 72.5 - 77A: za januar 77.5 do 80; za mare april 90 _ 92.5; sremska, umetno sušena 90—82JS. Moka: baSka >Og< in »Ogg< 240—260; >2< 210—230. >5« 185 do 195; >6« 155—165: >7< 107.50—115; >8< 92.50—95. Otrobi: baški 85—90, sremski, slavonski 77.50—82.50.
+ BndimpeŠtanaka termimka beraa (S, t m.). Tendenca prijaznejša, promet miren. Pšenica: za mare 14.53—14.54, za maj 14.95 do 14.96; rž: za mare 9.82—9.85; korasa: za maj 12.38—12.40, tranzitna za maj 10.10 do 10.12.
Razpis zdravniških mest
Bonska uprava dravske banovine razp» suje na temelju paragrafa i& uredbe e službenem razmerju zdravnikov združenih zdravstvenih občin v dravski banovini (»Službeni list« z dne 30. decembra 1930. št 44.) mesta zdravnikov t združ. «dm» stvenih občinah, ia sicer:
Za srez Brežice petero meat i stvene občine Bizeljsko, Brcface, Rajhenburg in Sevnica.
Za srez Celje sedem mest, ia sicer ne združene zdravstvene občine Paket«, ŠL Jurij ob juž. žeL, Sv. Pavel pri Prebolda, Teharje, Vojnik, Vransko in Žalec.
Za srez Čabar za zdravstveno občine Čabar.
Za sret Dol. Lendava troje mest sa ofc>
čine Beltinci, Dobrovnik in DoL Lendava Za srez Gor. Grad troje mest za zdrav»
stvene občine Gor. Grad, Ljubno ia Mo» zirje.
Za »re* Kamnik troj« mest aa Domžale,
Kamnik ir Luk o vico. Za srez Kočevje petero atest aa Faro
pri Kostelu, za Kočevje, Ribnico, Sodra» žico in Vel. Lašče.
Za srez Konjice četvero nest za občine Konjice, Loče, Oplotmco In Vitanje.
Za srez Kranj sedem mest za zdravstr»» ne občine Cerklje, Kranj, Preddvor, Skofjo Loko, Trato nad Škof j o Loko a sedežem v Škofji Loki, Tržič in Železnike.
Za srez Krško petero mest za zdravstva» ne občine Kostanjevico, Krško, Mokronog, Radeče in Rako.
Za srez Laško na sdravatveno občine Laško.
Za net Litijo troje mest z* zdravstvo»
ne občine Litijo, Višnjo foro ki Zagorja Za «rez Logatec troje mest za zdrav, občine Cerknico. Logatec in Lož.
Za srez Ljubijano * okolico iestero mest za zdrav, občine Dobrovo, Dobrunje s se» dežem v Vevčah, Barjansko občino s sede» žem na Igu, Št Vid nad Ljubljano, Gro» suplje in Vrhniko.
Za srez Ljutomer petero mest za zdrav, občine Apače, Križevce, Ljutomer, Raden« ce in Sv. Jurij ob Sčavnici.
Za srez Maribor desni breg sedem mest za zdrav, občine Maribor»okolica desni breg. Poljčane, Pragersko, Ruše, Slov. Bistrico, Sv. Lovrenc na Pohorju in Fram.
Za srez Maribor levi breg i estero mest za zdrav, občine Maribor okolica levi breg. Sv. Jur ob Pesnici, Sv. Lenart v Sov. Goricah, Sv. Trojica v Slov. goricah. Št D j ▼ Slov. goricah m za občino Velka s sedežem pri Mariji Snežni
Za srez Murska Sobota četvero mert se zdrav, občine Cankova, Gor. Lendava, Kri» ževci in Murska Sobota.
Za srez Novo mesto troje mest za adrav. obč:ne Novo mesto okolica. Toplice in Zxy žemberk.
Za srez Preval je icatcro mest za zdrav.
občine Örna, Dravograd, Marenberg, Ga» štanj, Ribnica na Pohorju in Vuzenica.
Za srez Ptuj osem mest za zdrav, občin« Breg pri Ptuju, Muretinci, Ormož vzhodni del, Ormož zapadni del, okolica Ptuj, Ptuj» ska gora. Središče in Sv. Urban.
Za srez Radovljica četvero mest za zora», občne Bled, Boh. Bistrica, Kranjska <oia in Radovljica.
Za srez Slovenjgradec četvero mest sa zdrav, občine Mislinje, Slovenjgradec. So» štanj in Velenje.
Za srez Šmarje pri Jelšah šestero mest za zdrav, občine Kozje, Podčetrtek, čoga» ška Slatina, Rogatec, Sv. Peter pod Sv. gorami in Šmarje pri Jelšah.
Prosici naj vlože svoje po določil h čl 12. zakona o ci vinih uradnikih in iskalih državnih uslužbencih in paragrafu 18. ured« be o službenem razmerju zdravnikom zdru» ž enih zdravstvenih občin op rem Ij er nje najkasneje do 1. februarja t. I. i ski upravi dravske banovine v Ljut
Iz službenih cbiav
Vpisi v trgovinski register: Vpii naslednji novi tvrdki »Avtomatičc d. z o. z. v Ljubljani Družba je usts na za nedoločen čas. Višina osnovr niče 30.000 Din. — »Avto*promet« d. z o. z. v Kranju; družba je ustan za nedoločen čas in ima osnovne ' 20.000 D n. — Izbrisana je podružni' ke »Tr;umf*avto« d. z o. z. v Manbc Razglašen je stečaj o imovini Jože kiča. lesnega trgovca v Polju št. 4, hinjska Bistrica. Stečajni sodnik d Štular. upravnik sklada dr. Ivan Dc odvetnik v Radovljici. Prvi zbor pri okrajnem sodišču v Radovljici m. ob 10.. oglasitveni rok do 7. mar« Ugotovitveni narok pri okrajnem so Radovljici dne 31 marca.
Direkcija šum v Ljubljani ponov pisuje v versko zakladnih gozdovih ročju šumske uprave na Bledu , okoli 9575 kub. plm. v režiji izd smrekovega tehnično uporabnega esa m okoli 95 kub. prm. mehkih drv. Ponudb« je vložiti do 14. t m.
Iz življenja in sveta
Kanadsko sankališče
V mestu Quebecu »e sankajo športniki na več kilometrov dolgem sankališču, ki je urejeno tako, da so nesreče skoro popolnoma izključene.
Prva raketa, izstrel jena v vsemirje
Prof. Obertha bosta prehitela Američan Lyon in Avstrijec dr. Adler — Poskusna raketa bo poletela v višino 70 kilometrov
Iz Milana poročajo, da pripravljata ameriški fizik Lyon in dunajski tehnik dr. Adler izstrel prve rakete v vsemir» je. Priprave so do malega končane in sta učenjaka napovedala, da bosta iz» strelila raketo okoli 10 januarja, lzho» dišče rakete je 3037 metrov visoka go» ra Piz Redorto v severnoitalijanskih Alpah in je vse ozemlje okoli gore te dni zasedlo in zaprlo italijansko voja» štvo Te dni pričakujejo prihoda komi» sije strokovnjakov iz Milana, ki bo še enkrat podrobno proučila ves načrt in pregledala priprave.
Podrobnosti o zadevi se doslej drže strogo tajno Doznava se le toliko, da je raketa izdelana tako. da bo lahko dosegla višino 70.000 metrov S seboj bo imela razne priprave za merjenje, iz česar se sklepa, da ne bo posebno
Maršal JofSre,
velika. Po višini, za katero je izdelana, se da sklepati, da je kaka dva metra visoka in da tehta kakih 300 — 400 kg. Ako se posreči ta fantastični načrt, bo to prvi izstrel rakete v vsemirje. S tem bosta imenovana učenjaka pre» hitela nemškega prof Obertha. čigar načrti so lani vzbudili splošno pozor» nost, ki pa iz neznanih vzrokov niso dovedli do uresničenja.
Imeni Lvona in Adlerja v strokov» njaških krogih nista znani, vendar je njiju poskus predmet živahnega zani» man ja med strokovnjaki Italijanska vlada podpira ooskus in tudi italijan» ska javnost obeta velikega usneha na» j črtu obeh mož Kakor je podoba, so tehnični kro<?i v Turinu in Milanu no» drobno poučeni o stvari ter so prešle» dali načrt, nakar je italijanska vl«ida dala dovoljenje za poskus. O težko» čah, ki so zlasti v zimskem času na dnevnem redu v visokih gorah, ne po» ročajo listi ničesar, zato raketa naj» brž ne bo izprožena prav z vrha Piz Redorte, marveč nekje iz podnožja na pripravnem terenu.
zmagovalec bitke na Marni, ki je posredno odločila izid svetovne vojne, je v 78. letu starosti umrl.
Oceanske drame
Normandski ribiči so pred kratkim ob Jersejskih otokih srečali veliko motorno jadrnico V kajuti je stala pogrnjena miza z načetim kosilom, a moštva ni bilo nikjer Ladja je bila čisto nepoškodovana Pristaniške oblasti, ki so jo sprejele v varstvo, so mislile od kraja, da je na krovj morebiti izbruhnil upor, a nikjer niso našle sledov kakšnih nasilnosti Preiskava je za sedaj obtičala, ker še niso prispela poročila iz Belgije, kamor je ladja pristojna. Ta nova zgodba o »letečem Ebv.and-cu« je vzbudila spomine na skrivnost ameriške jadrnice »Marija iz nebes«, ki so jo prav tako zapuščeno ujeli pred 60 leti med Azorskim otočjem in Gi-braltarom sredi Atlantika Poizvedovanja so ostala brez uspeha Mornarji so pripovedovali najbolj fantastične pravljice A petdeset let pozneje je zaupal nekdanji kuhar na »Mariji iz nebes«, Robert Pemberton. duhovniku pred smrtjo skrivnost svoje ladie in jo pojasnil na zelo preprost način Zgodilo se je sledeče: Kapitan Bruce, ki je bil z jadrnico namenjen iz Newyorka
na Špansko, je vze1; s seboj mlado ženo, da bi videla Evropo. Spotoma je zašla ladja v vihar Mladi ženi je padel na glavo težak zaboj in jo ubil Kapitan je bil tako obupan, da se mu je zmešalo V bližini Azorov je skočil v morje in utonil. Zdaj je prevzel po-veljništvo krmar Guelloc, krut in oduren, pri moštvu osovražen mož. Nekoč je opsoval nekega mornarja, ki je zaspal na straži, in ta ga je suni'» v prsa. Guelloc je mornarja ustrelil, a ie nato sam posta! žrtev njegovih tovarišev. Zdaj je ostalo na »Mariji iz nebes« razen kuharja samo pet mož. Trije izmed njih so zapustili ladjo, čim je pristala na Azorih, ker so se bali, da bodo kaznovani radi vstaje in umora. Ladja je bila zasidrana v nekem malem, neobljudenem zalivu Pemberton je šel v najbližje pristanišče po pomoč. Vesla', ie v čolnu vzdolž obale in srečal angleško ladjo »Dei grafia«. Nje kapitan, neki Bark. si je na Pem-bertovo povabilo ogledal »Marijo iz nebes« in sklenil, da izrabi priložnost. Pregovoril je oba zadnja moža, naj zapustita ladjo, ker bi sicer prišla pred sodnijo. Nato je zapeljal »Marijo iz nebes« v pristaniške, prijavil, da jo je našel zapuščeno na odprtem morju in je od njenih lastnikov preie1. visoko nagrado za rešitev ladie in tovora Pemberton je bil tako prestrašen, da je molčal vse življenje, dasi ni bil sploh nič kriv. ker je delal v kuhinji ves čas. ko so mornarji obračunali s krmarjem.
Vse oiilaeihio
potrebščine
najceneje in najbo jše pri
l>r»goSehw«b Mnbliana
S pesmijo v smrt
V Bratislavi je opazil te dni zvečer neki vojak, ki je stopal po mostu čez Dunav. pred seboj dve mladi dekleti. Držali sta se pod pazduho in prepevali vesele pesmi. Sredi mosta sta se usta» vili, se dvignili na ograjo, starejša je štela: »Ena, dve, tri!« in predno je mogel vojak do njiju, sta se že vrgli v Dunav in izginili, na mostu so našli samo njiju klobuka in nenaslovljeno pismo, iz katerega je bilo razvidno, da sta bili dekleti služkinji in da je šla starejša v smrt, ker jo je bil fant za» pustil, mlajša pa enostavno iz — soli» darnosti.
Nova krilatica
Polom pariške Oustricove skupine je samo zaključil dolgo vrsto sličnih dogodkov Iz poročila državnega pravdnika. ki ga je objavilo ministrstvo justice, je razvidno, da so ta čas v Pariz« v teku preiskave radi zlorabe, sleparstva in sličnega proti 181 bankam ter finančnim posredovalnicam V ječi Sante je zdaj 35 bančnih ravnateljev. V zvezi s tem kroži po Parizu nova krilatica: Finančnik se imenuje mož, ki začasno uživa z*.ato prostost!
Zoro voda
proti sivim lasem 1
Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo
Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št 1793—20 kot zs zdravje popolnoma neškodljiva Uspeh siguren in trajen Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA L OREL. Zagreb
Radice va (Duga) al. 32.
Pošljemo po povzetju, m to samo na čitljive naslove.
Vodji dveh ponesrečenih uporov
Polkovnik Macia (razoglavi), voditelj katalonskega upora, pozdravlja letalskega majorja Franka, ki se je po neuspehu zadnje vstaje na španskem otel z begom in se
sestal v Anversi s svojimi somišljeniki.
Dolgovi pri krčmarjih neiztožijivi
Na pobudo osrednje zveze nemških abstinentskih in zmernostnih organi» zacij na Češkoslovaškem je nemška socialnodemokratska stranka na Če» škoslovaškem predložila parlamentu zakonski načrt, po katerem bi bili dol» govi za zapitke neiztožijivi Po vsej priliki bo ta zakon tudi sprejet, ker so ga že za poskušnjo uvedli na Slova» škem in se je tam dobro obnesel V utemeljitvi načrta pravijo predlaga» telji: »Točenje alkoholnih pijač na upanje naravnost zavaja k čezmerne» mu pitju in povzroča cesto lahkomisel» no delanje dolgov in gospodarsko upropaščanje manj imovitih slojev.«
Stare
novice
Ameriška knjižnica v Parizu je otvo» rila zgodovinsko razstavo najstarejših angleških dnevnikov Prva zabeležena novica iz področja sedanjih Zedinjenih držav je izšla v »Dailv Post « leta 1693 in poroča o stalnih bojih belih prise» Ijencev z rdečekožci ter neusmiljeno» sti teh do jetnikov Marsikateri oglasi se vidijo zdaj komični Tako poroča »General Advertiser« iz leta 1774 o novi »javni turški kopelji za gentleme» j ne in ladies v Londonu, ki ima najpri» mernejše prostore za kopanje, umiva» j
nje, kvartanje in prijateljske gostije. Sobe so cenejše za celotedensko ali daljšo najemnino.« Menda so takratni ljudje temeljito pili ali kvartali, ker ni mogoče misliti, da bi se po več dni zaporedoma samo umivali... A pre* težna večina oglasov je tako sodobna, da narekuje prav žalostne pomisleke o počasnosti človeškega napredka. Če pi* še »Daily Gazette« iz leta i744 o zni* žanju oboroževanja na morju in napa* da Francijo, ki si želi preveč križark — to že niso zastarele novice. »British Gazette« iz leta 17%. poroča o nešte» vilnih polomih pariških bank in tudi ti se ponavljajo v naših letih. V »Time* sovi» novoletni številki iz leta 1730. nu* di nekdo za 10 zlatnikov »skrivnost, kako zadeti glavni dobiček v razredni loteriji«. Ni dvoma, da bi tudi danda» nes lahko speljal na led marsikaterega bogastva žejnega človeka.
Udobnost za primer požara
Bolnišnica v ameriškem mestu Mar* leboroughu je poskrbela dobro za var* nost bolnikov v primeru požara. Iz vsakega nadstropja vodi navzdol ši* roka cev V njej so napeljane tračni* ce, dočim so opremljene slamnjače bolnikov s pregibljivimi kolesci. Če iz* bruhne ogenj, dvignejo sluge bolnika s posteljo vred, naravnajo kolesca, ki se oprimejo tračnic, in ga po cevi spu* stijo navzdol.
J
Strastni ljubitelji kopeli
Trije Berlind, kl niti pozimi ne morejo pogrešati hladilne kopeli. Preden pa do-spo do vode, morajo razbiti debel led. Podoba je, da ljudje na mostu bolj zmrzujejo,
nego trije junaški kopalci.
Charles-Louis Philippe:
Snubitev
Na dan pogreba je bil cestar Gazet seveda žalosten. Toda kako se je pomiril. ko se je vrnil drugi dan po celodnevnem delu domov. Po juhi je utegnil snesti še kos marollskega sira in nihče se ni pritoževal, da bi imel slab duh. Pokadil je tri pipe, sicer zato le tri, ker si je premislil prižgati četrto. Šel je rajši počivat. Kako je bil zadovoljen. da ima ušesa! Nihče na svetu mu ni mogel ničesar očitati. Slišal je le tišino; za družbo mu je zadoščalo tiktakanje ure. Ko je legel, je zadovoljno nategnil noge, da se je s stopalom dotikal zidu.
Le nekaj mu ni prijalo. Ce je kdo govoril o njegovi ženi, bi bil najrajši rekel:
»Ah da, okrutno je, da sva se morala zapustiti.«
Tako je minil prvi teden njegovega vdovstva. Ker je delal na cesti, je videl v teh osmih dneh Vse ženske iz kraja, ki so hodile mimo. Če je človek cestar, si lahko privošči nekoliko časa za onazovanie. Oazet ni bil več v tistih letih, ko človek rad pogleda za mladim dekletom, a samo za starimi se tudi ni mogel ozirati. Zato je nekako boia^liivo opazoval te m one. Kmalu je sklpnil:
»To je vendarle prijetno.«
Ce začne misliti moški na ženske, ga ta misel nikdar ne prevlada le površno. Gazet je preživel hude dni. v katerih mu je primanjkovalo mnogo raznih stvari, stvari, brez katerih ni mogel biti. In tako je zasadil nekega krasnega dne lopato k jarku. Manjkalo mu je vsega.
V tem trenutku je bil cestni mojster v svoji pisarni. Šel je k njemu in mu rekel:
»Gospod cestni mojster, prosim jutri za dopust Zaradi smrti svoje žene moram uravnati razne zadeve.«
Drugega dne je Gazet že zgodaj vstal. Da bi bila soba bolj prijazna videtü jo je popravil in si oblekel praznično suknjo. Potem je šel naravnost na postajo. kjer si je kupil povratni vozni listek v Madeleine, predmestje Moulinsa
Prispel je v Madeleine ob devetih, premeril postajni peron in šele na ulici, ki vodi k mostu čez Alliero. je povzdignil oči.
Sreča mu je bila mila. Prehodil je bil komaj sto korakotf. ko je opazil, ne enega, ampak dva cestarja. Šel je naravnost k njima in ju dostojno oozdra-vil. Ker mu ie nrimauiVnvato časa. ni hotel govoriti niti o zadevah pokb'ca. niti o delu. Takoi ie začel: »Pnsinšajta! Jaz sem cec+ar Gazet i> Samt-G^rva->sa. Mesec dn' sem vdovec 'n ne mn-rpni se privadil «amoti M'slil sem. da bi v	nafažie na*»l česar nntre-
bujem. Hočem ljubico ali ženo. Ali mor-
da poznata kakšno, ki bi bila zame?«
Cestarji jih poznajo mnogo. Ker upravljajo ceste, spada vse, kar se na cestah godi. v njih delokrog. Gazetu ni bilo treba iti dalje. Onadva sta se nalahko oprla na svoji lopati, se naglo spogledala in rekla po kratkem razmišljanju:
»Veste, kaj napravite? Plačajte nama steklenico vina. Prav ste naredili, da ste se obrnili na naju«.
Vsi trije so odšli v gostilno. Ostali so* tam precej časa. predno so izpili steklenico vina. tako da jima je nekajkrat utegnil povedati Gazet svojo zadevo. Predno pa so odšli, so rekli gostilničarju:
»Slišiš. Toine. če bi šel nadzornik tod mimo na inšpekcijo, mu reci, da smo pri stari Mahujki«.
Stara Mahujka je stanovala prav blizu, v hišici za dvorcem. Vratca so se škripaje odprla in takoj je pridrla na dvorec starka z metlo: krčila je usta in pripravljena je bila k prepiru. Ko pa je videla, da so moški, se ji je obraz raz-iasnil in vse gub*1 njpnesra obraza «o se ubrale okoli smehl'aWSìh se ust. Nato rti ie prijavno novab"a:
»Stopite noter, stopite!«
Cestarja sta rekla:
»Da. a vi odložite metlo!«
Ona je odgovorila:
»Hotela sem ravno pometati.«
Komaj sta prišla cestarja v hišo, sta zaklicala:
»Danes prihajava v dobrem namenu. Tega-le sva vam privedla.«
Odgovorila je z napol odprtimi usti:
»Tako, niti opazila ga nisem.«
In že je pripravila stole, da bi mogli sesti.
Gazet je začel:
»Jaz sem cestar Gazet; stanujem v Saint-Gervaisu. Mesec dni sem vdovec in ne morem se privaditi samoti. Hotel bi imeti ljubico ali ženo.«
Stara Mahujka mu je prekinila govor:
»O, za ljubimkanje pa jaz nisem!«
Cestarja sta se prizadevala, da bi stvar uredila:
»Pos'ušajte. mogoče bi mogli zdajle odpreti steklenico ribezovega vina?«
Ona je odgovorila:
»Le še počakajte!«
»Le odnrite jo, zato ne boste nič slabše videli!«
Postivila je na mizo štiri čaše, nalila vina in shranila steklenico spet v omaro.
Ko so iznili. se je stara Mahujka nkr^mla k Gazetu:
»Ali imate kaj denaria?«
»N'mam. samo nlačo imam.«
Ch'aria sta dodala:
»Mati. v'deti je. da ne nnzna^e cestarjev Komu pa se bolje godi kakor cestarjem?«
»To je res,« je pritrdila.
In ona sta dodala:
»Če bi imel denar, ne bi sedel tu. Dobil bi še tridesetletno. Saj nt grd.«
Stara Mahujka je odgovorila:
»Nu. še dosti je lepših.«
Ker je Gazet molčal, sta cestarja opazila, da je bil v zadregi. Morala sta mu reči:
»Nu, prijatelj, ali ti je po godu?«
»Pogodu, pogodu toda---«
Nazadnje je priznal, da bi hotel kar danes urediti to zadevo. Za neprijetnosti, katere je imel dosedaj. bi hotel tudi nekaj imeti. Še drevi bi hotel imeti ženo. Sai vendar ne bo po nepotrebnem zapravljal na železnici svojega denarja!
Seveda. Cestarja sta rekla:
»Prav ima! Mati, premislite si!«
Ona je zaklicala:
»V enem dnevu se vendar ne morem poročiti! — In vi bi me vzeli seboj kar tako brez obotavljanja?«
»Da.« je odgovoril Gazet. »Do poroke lahko stanujete pri meni.«
Cestarja sta se vmešala v pogovor.
»Mahuitka. nekaj vam poveva. Držite se ea! Np 'zmiNa*^' b' drugo, ki bi ga tudi hotela in se ne bi več vrnil k vam.
»Še n;koh nisem slišala kaj takega. — Vem kaj hoče!«
Gazet je nato pojasnil:
č>z	dni s»» labV-n vzameva.
Saj morava biti vendar oklicana, sem-

Gorska drama v Južni steni Dachsteina
Stud iz samote — Usodna pomota — Gorski vodje
kot Jnnakl
Spodaj ▼ Ramsarl Je piegai večer. Vsi imo sijajno razpoloženi. Letoviščarjl in domačim m vrte po zvokih harmonike.
Tedaj vstopi nekdo in meni na kratko: »Spet so obviaeH ljudje v Južni steni Dach-«teina« Godba »e je za hip ustavila. Vpra-ftal um «U, aii ve kaj več. Ne Samo to, da m m bržkone vzpeli v Pichlovl ameri in da so že od nedelje v steni. »Od nedelje?« Nocoj smo Stell noč od torka na «redo.
Ura kaže eno. Pohitel «em, da dohittm vodnike fce pred odhodom. V hitrem vzponu začutim, da prihajam od plesa. Tik pred tretjo sem dosegel kočo ob Južni atenL V kuhinji že gori luč. Hanica, Bernardov* bcku*. pravkar kuri. Tedaj sem «e začui težke korake vodnikov, ki bo prihajali is spalnice. Flori jan Simonlehner, Bernard Perner pa njegova brata Henrik ta Rihard, na zadnje Matija Flachbacher. Pozdravimo se. Bržkone so v Ptchlovi «men. V sten! je doeti snega, pa bomo že kmaiu opravili. Zdi se nam, da gre za dva <ili tri ljudi ln Imamo zaupanje. Potem «mo ae odpravili. Prikljuòljo se nam prostovoljno *e trije turisti.
V mraka se vzpenjam« éao iuelfMa ta 'itn smo stopal oa sedlo pred steno, Jo Ml le dan.
Tu leži ae debela snežna plast. Pred Basni se dviga grozotno strma Daehstetaov» «teaa. Misel da žive ljudje v tej strašni
Ječi, stiska srce. Vse Je tiho kakor v gro-fcru. kamenček »e ne sproži. Dozdeva se, ta. je oledenelo vsako življenje v mrzlem Jutro. Mislim na to, da bo v nekoliko urah pceljalo eoln.ee v steno in da m bodo tr-g&b plazovi. d« bo treakak» kamenje, da bodo tormeb slapovi tn da bomo tedaj sredi vsega tega. Toda tam so ljudje ▼ smrtni nevarnosti, kdo bi mislil na svoje življenje?
moSkA glasov > grmelo pieseka-
to pokoj. »Hola — hoof...« TliSna ln spet klic. Tedaj je priSel odgovor od zgoraj,
najprej slaboten, potem močnejši. Navzlic oddaljenosti »e nam zdi, da se glasi radost ta tega odgovora. Od kod prihaja krik. ne saoremo ugotoviti. Zvok se odbija stotero v kotih stene. Vprašujemo: »Hola — noo!
—	Pich-lo-va smer?« — »Daaa!...«
Tedaj gremo naprej. Hitro napreduje-
sao. kajti kjer leži drugače drčljiv grušč, J» asKlaj trd sneg.
Doepeli smo do vstope v Plchlovo smer. Od poči jemo st Bernard Perner nam daje animo in jasno svoja navodila: Sest ljudi pojde v steno, po dva na eno vrv. V vsaki skupim nosi eden okovanae, drugI plezalke- Na strmih težkih meatlh vodi oni s plezalkami, na močno zasneženih, manj strmih, pa oni z okovankami. Nepotrebnega bremena ne vzamemo s seboj. »Ostali trije oelAcete ta. Oe so nesrečniki visoko v aleni ta če moramo Izstopiti zgoraj, zažvižgamo. Tedaj nam prinesete ostale redi ( čevlje, provlant itd.) po običajni poti. Drugače ostanite.«
Potem gremo. Bernard Perner stopo prvi, na njegovi rrvl njegov brat Rihard. Kot druga skupina greva jaz s plezalkami ta Henrik Perner s okovankami. Zadnja eta Flcrijan Simonlehner in eden izmed turistov.
f» Knt n»v«go*.
Yst asce te večkrat oprava Plchlovo ■mer, a danes je ne spoznamo več. £e ob vstopa ležijo ogromne množine snega. Bernard grebe skozi mrzlo, mehko tvar, dokler ne ujame poa njo mailh oprimkov. Užitek ga je gledati, kako enakomerno ta pokojno opravlja težko delo, z neko sa-mo-ob-sebi-umevnostjo, kjer bi se drugi že zdavnaj obrnili. In kakor vodja gre vsa odprava. Počasi a nezadržno napredujemo, navzlic zaledeneiostl žleba, navzlic snegu. Eden izmed obeh v vsaki skupini pleza drugi sledi napeto njegovim gibom, pripravljen, da zadrži morebitni padec. A nobeden ne pade.
Tako dosežemo veliki, gruSčevnl kotel, ki s« je vdolbii v samo steno. Sedaj vodi Henrik, dočirn grem jaz s plezalkami za njim. Bernard in Rihard sta že daleč pred nama. Plezamo po grebenastem rebru, ki m dviga na levi iz kotla.
Solnce še vedno ne sije v steno — noben kamen se ni Se sprožlL Tedaj začu-Jeva Bernardov klic nad nami. Obs tane va ta poslušava Henrik pravi: »Vpije obenem s ponesrečenci.« Da in sedaj čujeva tudi odgovor. Toda — to vendar ni mogoče — nikakor ne. Vse se upira tej misli
—	ta vendar — ni pomota — odgovor ne prihaja Daravnost od zgoraj, temveč daleč od leve nad nami. Vstopili smo v napačno smer ta oni so v Steinerjevl poti. Henrik pravi samo: »Hudiča — hudiča.« A tiho. Oni zgoraj kličejo znova. -Jtrozotno je sliSati ta klic, kakor da se trga naravnost iz gore. Bernard stoji viSje tn sedaj j«» razumel Vpili so: »Pomoč od zgoraj!« To je bila usodna pomota. Spet so zaklicali. Ne razumeva. Toda Bernard nam pojasnjuje — pri izviru so. »Sedem ljudi je bilo, eden je že mrtev —- eden umira!... Sedem ljudi! ...«
kaj ae morem več priti. Drevt vas vzamem seboj. Hočete ali ne?«
Stara Mahujka je rekla:
»In dotlej bova živela kar tako dhr-
C està rta sta st. vznemirila.
»No, gospa Mahu/ka, kaj pa Je rato? Kdor bo o vaju slabo govoril, bo opravlja! le iz ljubosumja.«
Po kratkem obotavljanja je rekJa:
»In kaj, ali tako dobro poznata tega moža?«
»Da. aH se ne poznajo rsJ cestarji?«
Eden je bolj navihan kakor drugi.
»Slišite mati, zdaj vas pusthno samo. Gotovo morate kaj zaviti. Mi trije poj-demo v gostikio, da se pošteno najemo. Ob Štirih vam ga pripeljeva k vla-kn.<
Zaročenca sta prfSla Se tisti dan r Saint Gervais. Stara Mahujka je zvedela, da je bila Gazetova žena umrla, ker se je bila prehladila. Gazet je izvedel, da je bila stara Mahujka že dvakrat poročena. Njen drugi mož ji je bil zapustil celo nekaj soldov. Tem bolje!
(M. LfpužičJ
Ozrem se proti Steinerjevl smeri. Iz navpičnih žlebov visi led in sneg ta na polici tam Je »izvir«. Cisto tenak, bel trak. Tam da so ljudje? Da — nekaj se giblje, neka drobnega — kakor pikica. Od nedelje.
Strini prepad. »... Pomoč samo od sgorajf...« To Je skozi Steinerjevo globel. Tam leži debel sneg na ploščah in strahovito strmo pada globel v brezdno. In opoldne sije solnce vanjo, tedaj se prožijo plazovi in kamni, tedaj — ampak — »... eden umira...«
V kotlu se spet sestanemo. Posvetujemo se. Za Steinerjevo smer bi potrebovali ve liko več vrvi, klinov itd. Tovarišem, Ki *a kajo ob vstopu, sporočimo svoja povelja. Razumeli so in so pohiteli h koči, da bi se bolje opremili ln se potem popeli po obi čajni poti do ledenika in na vrh. Sklenili smo, da bomo preplezali steno po desni strani do Dachstein warte. (Dachsteinwarte Je vršič ledeniške piamole ob robu Južnih prepadov.) Ta stena ni tako strma kakor Pichlova smer in tako smo upali, da bomo dosegli Dachsteinwarto v nepre-dolgem času.
Solnce je ogordo vižje dele steno, snegu zalcdenelo kamenje se Je od tajalo in okrog naših ušes se je pričelo sumi ji vo žvižganje in treskanje. Stopamo kolikor mogoče hitro. Cim višje pridemo, tem manjša je sila padajočega kamenja. Tedaj hitro! Včasi se komu spodrsne v snegu, a vedno stoji njegov tovariš trdno in ga obvaruje. Naprej, naprej! Kamen me zadene v gleženj, samo osmuknil me Je, a kako to boli! Pa le naprej, naprej, nimamo časa. Mesta, lei M jih drugače previdno obšli, zmagujemo s naglico — spodbuja nas večja nevarnost. Hitro so d vi gamo in zdaj stojimo pred zadnjo strmo stopnjo, ki vodi naravnost do Dachsteinwarte. Malo se odpočijemo. Nevarnosti zaradi padajočega kamenja tn nI več.
Gori v Dachsteinovi Južni steni je zdrknila s majhne police snežna plast, drči čim dalje hitreje — se prekopicne — posnema s vseh nižjih polic snežno odejo ta potem zagrmi v prepad plaz, ki podira vse, kar se ma postavlja na pot. Sled ji gre natančno po poti, ki smo Jo prehodili pred kratkim. Sedaj ne čutimo več divjega utripa ln težkega diha zaradi hitrega vzpenjanja Videli smo, kakšna M bila naša usoda da nismo tako hiteli.
Kratek žleb se dviga od našega postajališča. Je pa tako strm, da ni v nJem niti najmanjšega sledu o snegu. Ko ga preplezam in pomagam Henrika k sebi, sproži vrv kamen. Zakotali se, potem sloti naravnost proti tovariševemu obrazu, ki se je pravkar prikazal nad robom. »Kamen!« Bliskovit okret glavo — tovariša ni zadelo.
Na Dachsteinwartl se nam prikaže lesketa vi ledenik, tako da moramo xapreti oslepljene oči. Od tu Je dobro videti Južno steno in na polici ob »izvini« se odražajo neznatne posta vice ponesrečencev. Opazili so nas, menijo, da smo pomoč opustili kot nemogočo ta kričijo. Toda Bernard ta Henrik in Florijan se odpravijo takoj k vrhu, da bi poskusili od zgoraj v Steinerjevo globel. Drugi moramo počakati na nosače, s plezalkami *e nemogoče čez ledenik. Vsepovsod je toliko novega snega Tovariši so dosegli vrh — mi moramo čakati, čakati, čakati — kje neki ostajajo nosači tako dolgo. Solnce sije že toplo na skalovje Dachsteinwarte, stegnemo se po tleh, skoraj dobro se počutimo pri tem in za hip smo pozabili, zakaj smo prav za prav tu. Tedaj so oni v steni spet zakričali. Planemo pokonci, zavpijemo na ves glas, da Je pomoč že na poti. Ne razumemo se. Končno opustimo vsak poskus, da M se razumeli. Na strahotne krike ob-upajočih se privadimo. Toda čakanje Je postalo neznosno. Naši tovariši tam preko nas tako potrebujejo. In vrvi, klini — kdaj pridejo nosači?
Za grmelo je ln zabučalo. Z vrba se Jo utrgal plaz in zboonel v spodnji del Stei-nerjeve globeli, zletel v visokem loku preko roba in se zlil kakor dolg slap preko vse stene. In potem smo videli v globeli tri počasi pomikajoče se pike — tri drzne reševalce. Včasi smo začuli Jasne, trde udarce kladiva kadar so zabijali klin v skalo, da se zavarujejo. In stena je postala živa plazovi, kamenja slapovi govorijo svoj siloviti Jezik, de ml ne bi verjeli, da bi mogla trojica ljudi skozi ta pekel, če ne bi sami videli tistih treh pik. A strah me je zanje.
Moramo čakati — čakati. Enkrat za-«ujem Jasen klic. Veter ga Je prinesel preko: »Vr-vi, vr-vi. po-tre-bu-Je-mo več vrvi!«
Končno so nosači dospeli. Nadčloveška dejanja preprostih mož.
Ko so oni trije dosegli vrh, so se ozrli še enkrat k nam ln preko ledenika a niso videli nobenega nosača. Tako so morali sami začeti z grozotnim plezanjem v glo-bočino, kajti bilo Je že popoldne. Dva sta se trdno zasidrala, eden tiplje navzdol. Vsak korak sproži ogromne kupe snega ki Jih vidimo potem dolgo leteti. Potem so prišli mahoma kamni. Majhni — ti žvižgajo kakor krogle iz puške, veliki — ti tulijo kakor težke granate. Cuješ Jih 2e od daleč. Tedaj stisne vsak lobanjo ob skalo, upa da pojde kamenita toča daleč od onih. visi n» samih koncih prstov na rokah in na nogah nad prepadom. Kamen ga zadene motda v mezinec, toda mišiča-sta roka ne spusti oprimka navzlic bolečini. In nihče ne misli pri tem na smrt_
samo na ljudi tam spodaj, ki kričijo te potrebujejo pomoči.
Spet so se zarili nižje ▼ steno. Bernard Je najnižje in zabija klin v neko razpoko. Tedaj je zagrmel zgoraj plaz Roka se Je krčevito zarila v ozko špranjo. Dva prsta visita v obroču klina. Tesno pod vodnikom je treščil snežni tok v globel. Vse okrog nJega se je zganilo, «drčalo, skočilo, za-grmelo, zatulilo. In leden sneg se podi preko plošč, na katerih stoje ljudje; voda za njim, med njo kamni...
Po petih minutah je spet vse mirno. Tn stoji eden n« maihnem stopu, z eno roko krčevito zariti v razpoki. Dva prsta stiskata obroč klina, in nad njim sta druga dva, ki držita premočeno vrv. Obleka je strgana in mokra, roke razpokane in krvaveče od kamnov. Tako stoje možje v ■tenl, a stoje, navzlic plazu in kam eni ti
tod, uporno te zagTteeno. b prvi so
Sča spet navzdol, počasi ta mirno v grozotno globino. Dokler ne pride naslednji sneg, naslednje kamenje, naslednji potoki vode. Tedaj se spet stisnejo k skali, oprimejo se z vso silo, se borijo obupno za svoje življenje, da se splazijo potem naprej — drugim na pomoč.
Sedaj jib loči samo še 70 m visok prepad od ponesrečencev. Bernard se skloni naprej in zagleda one na polici: »Halooo!«
Kdo popiše radost ljudi, ki so zapazili rešitev neposredno pred seboj.
A premalo Je vrvi in ljudi, da bi varovali rešitelje nad tem brezdnom. žleb, po katerem premagaš sicer to navpično mesto, je zasnežen, zaledenel ta preplavljen z vodo. Takrat nas je dosegel Bernardov klic: »Vrvi, vrvi, potrebujemo več vrvi!«
Cas je skop. Ce se ne spravimo takoj na delo, ne pride danes nihče iz stene. In koliko izmed izmučenih bo prebilo četrto noč?
Tedaj Je zletel konec dolge mri navzdol, da bi dosegla zvezane vrvi ponesrečencev in Jih spravila kvišku. A ponesrečenci ne morejo doseči žleba — preveč je snega In vrv rešiteljev visi zaman. Bernard Jo potegne spet gor ta Jo spusti preko gladke stene bolj na desno. Sedaj je konec vendarle dosegel polico. Prvi izmed ponesrečencev se je že privezal na vrv. Toda stena je tu gladka navpična nepreplezljiva žleb Je nedosegljiv. In tu se je zgodilo nekaj neverjetnega, pravljičnega. Bernard vleče prvega prosto v višino. Sam stoji na skopem prostorčku v steni, ki ga neprestano preplavlja voda Toda noge so mu zakoreninjene v skalo — ves človek je en sam izraz volje in dolžnosti. Meter po metru se dviga na vrvi viseči človek višje. Sedaj se je spustil tudi Florijan do Bernarda in z združeno močjo dovršita ogromno delo.
Prvi rešenec Je gori. Bitjo s upadlim, poraslim obrazom, globoko vdrtimi očmi, s katerimi ne more dojeti, da je med ljudmi, ki ga vračajo s solncem ožarjeni zemlji-
In potem pride drogi, tretji te roko vodnikov so videti kakor iz Jekla.
Tovartt Iz Šolskih let.
Ko «o dospeli nosači, smo se napotfB takoj proti vrhu. Med potoma smo srečali nekega gospoda ki Je ie vedel za imena ponesrečencev. In tako sem doznal, da je med njimi tudi neki moj tovariš iz šolskih let. Se hitreje sem stopil, da pridem v steno. Takoj smo splezali v Steinerjevo globel. Bil sem zadnji ta sem varoval druge. Plezali smo tako dolgo v globino, da smo dosegli zvezo s Henrikom. Tedaj smo sklenili verigo ljudi, ki so stali po 30 m od-
daljeni drog od drugega te te «o MB medsebojno zvezani. Zaklical sem: »Dajte od moža do moža: Pozdrav Franca W.!« — »Od moža do moža...«
Spet se je utrgala skala z vrha grozotno treskajoč. Potem sem zaslišal udarec — spet udarec — potem dolgo nič, končno daleč, daleč spodaj v grušču zadnji udar. To je morala biti ogromna skala!
Nekje kriči nekdo. Strahotno, divje, bližajoča A ml smo danes slišali že toliko krikov.
Rešene dvigamo od moža do moža Ogledujem si njihove obraze. Ni znanega med njimi. Enega moram vleči kakor vrečo moke — to je kepa, telo brez volje. Grči nerazumljive besede. Dam mu piti — pije kakor žival ln voda mu teče čez usta in obraz. Nima niti toliko moči, da bi sle-kel sam premočeno suknjo, in ko mu oblačim suho jopo, se mu roke in prsti krivijo skozi rokav, kakor da nimajo ne mišic ne kosti.
Solnce stoji že zelo nizko, potoki ta plazovi ne bobnijo več. Takrat je priplezal tudi Bernard do mene. Komaj da sera ga spoznal. Izčrpan je do konca Glas mu je hripav m suh. Iz oči mu berepa, da se je moralo zgoditi nekaj strahovitega Potem je dejal : »... eden nam je padel... Kamenje je prebilo vrv...« To Je bila tista velika skala.
Ogledam si Se enkrat obraz reSencev ta ne vidim znanega med njimi. V prtu začutim čuden pritisk.
Pozneje zvem, da so morali pustiti enega spodaj na polici, ker je grozila noč m so morali druge spraviti na varno. In ta zadnji je tako strahotno zavpfl, ko Je videl tovariša poleg sebe leteti v prepad. Se zadnje upanje — morda je ta ki je ostal v steni moj orijatelj. A zadnji, ki sta ga Bernard in Florijan zvlekia lz globine, majhen, čokat možak, ml reče: »Franc W.? To je bil moj tovariS na vrvL Privezal se je takoj za mano na vrv... Bojim se...« Videti mu je, kako na srcu mu je bil tovariš. In stisneva si roka Ko smo vodili rešence preko zapadnega grebena k Adamekovi koči. Je solnce zatonilo ta vrhovi vsenaokrog so žareli v sijajni luči — kakor v zasmeb ...
Naslednje jutro. BOo Jo zgodaj te megleno. Odšli smo, da spravimo zadnjega is stene. Toda ko smo ob osmih dosegli Izhod Stelnerjeve globeli, smo opazili, da so bili že drugI ljudje na delu, kajti vest o nesreči v Južni steni se je bila med tem razširila kakor požar.
Proti poldnevu so privlekli sadnjega ki Je bil prebil četrto noč na policL
Njegov obraz ml je bi! tuj...
K. BL
SPORT
Prvenstvo dravske banovine ▼ table tenisu
6. te T. L m se bodo vršila prvenstva dravske banovine v vseh disciplinah table tenisa in to single gospodov, single dam, double gospodov, double dam, mix ed double ta prvenstvo moštev. Prvenstvo izvede akcijski odbor JTTS za dravsko banovino v Ljubljani.
Po pravilih smejo nastopiti samo verificirani člani JTTS, včlanjeni v klubu iz dravske banovine. To bo brez dvoma največja table teniška prireditev v Ljubljani, kajti videli bomo prvič državna prvaka brata Nemetza iz Murske Sobote v boju z ljubljanskimi igrači. SK Mura bo nastopila v najmočnejši postavi in Je kot moštvo gotovo favorit, saj Je preteklo leto zasedlo drugo mesto v državnem prvenstvu z minimalno razliko za Somborskim SU, ki je že znan prijateljem tega sporta z gostovanja Ilirije v Somborn. V ljubljanskih klubih Mura sicer ne bo našla lahkih nasprotnikov, kajti borbeni LSK in mlada Ilirija, ki sta se letos posebno dvignila, sta nasprotnika ki bosta častno zastopala barve svojih klubov. SK Mura pošlje poleg obeh prvakov tudi odlični igračici gdč. Cim-permanovo in go. Brodar-Jonaš, ki sta že večkrat dosegli zelo lepe uspehe. Ostalo moštvo bodo izpolnili rutinirani igrači, kakor Kardoš ta drugi. Od naših igračev bomo videli dr. Bleiweisa M., Kersnika Pre-lovška, Trea in dr. od Ljubljanskega športnega kluba in pa Grünfelda, Girgena. Lo-wea, Worma in Denesa in dr. od Ilirije, ki so s sistematičnim treningom znatno napredovali. Od dam pe bodo zastopale gdč. Lingova LSK m gdč Tratnik in Geržinič Ilirijo. Žal, bomo zelo pogrešali gdč. Deč-manovo, ki je trenutno ni v Ljubljani.
Na to najlepšo prireditev table tenis sporta v Ljubljani vabimo vse prijatelje tega lepega sporta Lokal in čas objavimo naknadno.
Nekaj o pariškem nogometnem prvenstvu. Kakor sploh v vsej Franciji, tako je tudi v Parizu nogometno prvenstvo na višku. Tudi tu ne manjka presenečenj, posebno za praznike so bila obilna. Stade Francais, ki je na vodstvu, je komaj rešil neodločen rezultat pred CASG, ki je zadnji v tabeli. Red Star. ki je v prvem polčasu proti Clubu Fran^ais vodil s 3:0, je v drugem čisto odpovedal. V prvih dveh minutah sta padla dva gola za Club Frangais, a za izenačenje so bili le prenerodni. Se precej časa bo poteklo, preden bo končano pariško prvenstvo. Nato bodo igrali prvaki francoskih lig za pokal, ki Je obenem državno prvenstvo. Lansko leto si ga je priboril FC Cète, kjer igrata oba jugoslo-venska reprezentanta v Montevldeu, Beck in Stefanovič. Tabela nam po nedelji pokaže tole sliko: na prvem mestu sta Stade Frangais in Racing s 14 točkami, CAP, ki je tretji, jih ima 8; četrti Red star 7; peti Club Frangais 6; zadnji so US Suisse, CA XIV.. CASG po 5 točkč	Rr.
SK Ilirija Odbor SK HI rije vabi članstvo na poslovilni večer Jutri, 5. t. m. ob 20.30 v posebni sobi restavracije »Slon« ka-petanu g. Milku Vizjaku, zaslužnemu članu in dolgoletnemu sodelavcu v odboru, odhajajočemu na novo službeno mesto v Beogradu. — Redna od bo rova seja 6. t. m. odpade. — Načelstva sekcij se opozarjajo na službene od bo rove objave v zadnji številki i »Športnega lista«. — Redni nogometni tre- f ntag prične v četrtek 8. t. m. ob 18.30 na ! velesejmu. Točno!
SK Ilirija (tabel tenis). Danes v nedeljo večerni trening v zakurjenih klubskih prostorih od 19. dalje pod vodstvom g. Denesa, je zadnji pred prvenstvom in je zaradi imenovanja moštev važen. Vsak naj prinese s seboj vsaj eno žogo in copate.
Kolesarska sekcija ASK Primorja skll- I cu je za nedeljo 11. t m. ob 10. dopoldne 1
svoj občni zbor, ki so bo vräü v spodnjih prostorih restavracije »Miklič« (pred glavnim kolodvorom). Razpravljalo se bo o smernicah ta bodočem delovanju sekcije in se bo obenem izvolil nov odbor. Vabljeni so vsi že prijavljeni člani kakor tudi oni prijatelji kolesarstva ki mislijo pristopiti k omenjeni sekciji, da se občnega zbora sigurno in število udeleži.
ASK Prlntorje (nogometna sekcija). V ponedeljek 5. t. m. bo sestanek vseh nogometašev v kleti hotela Miklič, točr«.» ob 19.30. Sestanka se morajo udeležiti vsi aktivni nogometaši. Centr. odbor.
Redni treningi tet*o atletske tekel}* SK Ilirije se »odaj zopet redno vrše vsa« torek in četrtek od 19. naprej na učiteljišču. Res« Ijeva cesta. Novinci se istotam sprejemajo.
V dveh treh vrstah
AH je res nogomet ie preživel svojo najslavnejšo dobo? Pri nas jo še pričakuje» mo, toda v Ameriki se kažejo taki glasni» ki. Sicer pa se Amerika ni nikoli posebno vnemala za «nogobrc» naše vrste. Ce je pri» haialo pred leti do 10.000 ljudi na igrišče jih sedaj naštejejo že samo 2000. Nedav» no se je vršila odločilna pokalna tekma na kateri je bilo vsega, reci in p'Si: 167 gledalcev. Ameriški nogometaši zaradi te» ga niso več angažirani stalno, temveč pre» jemajo po 5 do 10 dolarjev za tekmo in osebo. Angleži, ki so igrali tamkaj, so jo že pop hali. Menda še vseh plač niso dobili Da ameriškega pojava ni vzeti preveč tragično, kaže še bolj glasno primer z an» gleškim pokalom. Finalna tekma je določe» na na U. aprila in vendar je že danes ro zerviranih vseh 93.000 vstopnic za wem» bleyski stadion. Družba je dala 23.000 vstopnic v prosto razprodajo, ostalih 70 tisoč pa je ostaio prihranjenih za klube in športne organizacije. Lani je zahtevalo vs'. >nice nič manj kot četrt milijona oseb. Prosto prodajo vstopnic so prevzele poto» vaine oisarne, ki jih prodajajo nekoliko dražja. S tem pa je onemogočeno veriže» nje, ki ie drugod ob takih prilikah skoraj neizogibno.
V mnogobrojnih bilancah lanskih lahko» atletskih uspehov je prav zanimiva stati» stika švedskega tiska, po kateri je ocenje» nih v 17 disciplinah 30 najboljših rezulta» tov s točkami od 1—30. Po tej cenitvi je vrstni red jakosti posameznih držav (velja samo za lani in neoficijelno) naslednji: 1. Nemčija 1677.5 ; 2. Finska 16 2.5; 3. Šved» ska 887; 4. Angl.ja 834 : 5. Francija 560: 6. Madžarska 456. 7. Norveška 337 ; 8. Italija 331.5; 9. Nizozemska 204; 10. Irska 160. itd. Na zadnjem (22) n.estu je s 4.5 točkami Jugoslavija. Poljaki so na 11., Čehi pa na 13. mestu. Tale pozicija naj bi dajala na» š:. delavcem na lahkoatletskem polju mo« č? in požrtvovalnosti za ogromno delo, ki nas še čaka.
Svetovni rekord v modernem skoku v dalj meji tik za 8 m. Strokovnjaki smatra» jo, da bo v sedanjo tehniko mogoče dose» či največ 9 m skoke. Vse to pomeni ko» maj začetek, če primerjamo dolžine, o ka» terih so nam ^hranjeni podatki iz starogr» ške literature. Na dveh mestih sta omenje» n dva rekorda v skokih po 16.60 ozir. 1<>.30 m. Za te zna in k r vlada že dalj časa ogorčen spor. Dočim trdijo nekateri, da gre za običajno raco, so drugi mnenja da so Sili ti skoki najbrže troskoki. Precej je končno takih, ki so mnenja, da gre za sko» k v globino. 3 m v globino ni 5.50 v dalj je 16.50. Ker pa Grki običajno niso imeli k^Hn ranih disciplin, je tudi ta kombi» nacija malo verjetna. Zaenkrat moramo pač verjeti, da so se Heleni (ne vsi!) po» ganiali 16 m daleč.
Pri nas. to je po Evropi, le malo pozna» mo krita tekajoča: kjer so, jih uoorat .jajo večinoma za kolesarske dirke. Zato je pri nas lahkoatletsko delo noz'mr malone .>me» jeno le nt pripravo r>o telovadnicah. V
A—sriki »o sevuia tema odpomogli; po*
sta ili so krita tekališča in v vseh 48 drža» va'- Združenih držav ac boji nadaljujejo. Te dni se je vršilo v Newyorku prven» stvo v ~ros6*countryu, ki ga je na veliko
pi asesnečenjf in mučno odobravanje prire» diteljev osvojil zamorec Gus Moore. Pro» tekel ie 6 milj dolgo orogo v 33:03.
V zadnjem času se pojavljajo v športnem svetu renoi ualni ženski smrtni talenti, ki se pokažejo ~ ^»viški dobi v izredno moča; luči. Strokovnjaki se zaman trudi» j d bi našii t: j iiotvene vezi med sta« rostjo in uspehi v ženskem športu. Poseb» no vidni so ti «čudeži» v plavalnem spor» tu, kjer so nastopile lam tri odlične pia* vačice z neverjetn mi uspehi. Prvo mesto zaseda 16 letna ameriška plavačica v pro» stem slogu Helena Madison, ki je takore» koč mimogrede zrušila vrsto rekordov, ki so si jih s težkim naporom priborile njene r-ednice. Skoraj nič rnanj nepr čakovano se je pojavila njena mala roiakinja Eleo» nora Holm, ki je v hipu podrla »samo« 16 rekordov v hrbtnem plavanju. Tretja zvezda je Angležinja Celia Wolstenholme. ki bo šele aprila dovršila 16 leto. Zruš'!a je rekorda na 400 n 500 m prsno v enem tednu, tretjega (na 200 m) pa je osvojila mak) pozneje. Slični ženski fenomeni nasto» paio tudi v ostalih športnih panogah.
Rekordi v smuških skokih so dvignili od II. zimske olimpiade precej prahu, ker se je takrat pokazalo, da so dolžine preko 70 m življenjsko nevarne. Zato se sedaj ne grad jo več skakalnice, na katerih bi se dol» žina skokov poljubno dvigala. Norvežani so seveda svoje vrste mojstri v tej stroki in tako jim ne morejo ubraniti, da se bi ne približali prav oni meji. ki je menda že za ostale pogubna. Slavni skakač S Ruud je nedavno v St. Moritzu izvozil kra<» sen skok na 69 m ter dosegel prvo mesto. Drugi in tretji sta bila za par metrov krap ša.
Ko listamo po terminih mednarodnih
zimskosportnih prired tev, je med njimi za* b ' nžena tudi naša mednarodno zimsko športna prireditev v Bohinju. Mnogo virov je slabo informiranih, ker jo napovedujejo na Bledu. Treba bo pravočasno razglasiti po svetu, kje se bo vrš la. da ne bomo imeli nerodnosti že ob prihodu tujcev. Med dragimi pomembnejšimi bi bilo ome» niti: 9»12. I angleško smuško prvenstvo ▼ Wen genu. 22=25. I. češko prvenstvo v Ji» lemnicah, 31 «1. II avstrijsko prvenstvo v Schwarzu (istočasno z našim), 4.»R. II. med» narodne francoske prireditve v Billard de Lausu, 28. I. ITI. švic. prvenstvo v Ade*» bodenu itd. Na severu se bodo vršile vse prireditve bolj pozno. Slavne holmenko1*ke tekme se bodo vršile od 2$. II. do 5. ITL. norveško prvenstvo pa od 5. do 8. marca v Hamarju.
AH veste, kaj Je zapisano za vas ▼ knjigi
usode? Naročite takoj
Napoleonovo knpgo
za prorokovanSa
Ta knjiga vam natančno pove, kaka Je
vaša usoda Pošljite 12 Din in svoj točen naslov na »PROMET« trg. zastopstvo Novi Sad, Äe-
lje2iiička ulica 26.	1825
Beograjsko pismo
Beograd, januarja Orožno je, vsm rečem, to beograjsko vreme! Včeraj najlepši dan, davi pa sneg, ki pač ostaja na strehah, na tleh pa se iz-premhrja v brozgo, proti kateri prav nifi ne izdajo gaioše. Revež tisti, ki mora ob takem vremenu na ulico in mora morda celo hiteti! In izogibati se avtomobilom!
Ob takem vremenu človek res ne ve, kaj bi počeL Naj pametneje se 5e pretoiče čas v uradu, v pisarni; seveda more to samo tisti, ki ima urad ali pisarno. Toda vsi ostali? Saj Beograd nima med svojim prebivalstvom samo uradnikov, kar se posebno vidi pri sedanji razpravi mestnega občinskega proračuna, ki se od včeraj sein zopet nadaljuje v znamenju »pro« in »contra« odpravi mestne trošarine. Vse tis+a, kar živi od plač m plačic, mezd in mezdic, je odločno ra odpravo tega bremena, ki sega prav do dna — želodca. Pritrjuje jim pa tudi vse ostalo, kar živi v majhnih razmerah. In na koncu vseh koncev je želodec pač želodec, tudi če leži v milijonarjevem trebuhu: vedno hoče imeti, kar mu gre, is če mestna občina odpravlja trošarino na živila, bo imel končno tudi pri tej stvari svoj znatno večji dobiček bogataš, ki porabi veliko več, od onega, ki živi od črnega kruha in luka. Ce pa mestna občina Se nadalje obremenjuje s trošarino kavijar, ostrige in šampanjec, naj le, saj tisti, ki zauživajo take stvari, lahko plačajo! —
Vidite, do takihle misli dovaja sne&n« brozga, in Če si človek hoče pregnati take misli, je pač najbolje, da odrine na Mali Kalemegdan in si v umetniškem paviljonu Cvete Zuzoriča ogleda razvoj in napredovanje naše države v desetih letih. Seveda pa je pri tem ogledovanju treba nečesa, česar pri ogledovanju drugih razstav ni treba: ogiedovalec si mora izvežbati oko za primerjanje. Po drugih razstavah ogleduješ predmet in ga ocenjuješ po njegovi zunanji in notranji vrednosti, tu pa ne gre za ocenjevanje posameznih predmetov, temveč edino in samo za primerjanje ne-številnih črt in obrazcev, kar pa vse po-menja stotine, tisoče, stotisoče in milijon« in celo milijarde. V začetku ne gre gladko, ali ko se oko privadi, pa vidiš na prvi hip, da ti je ta izseček trikrat, petkrat večji od onega, da je ta hišica, ki predstavlja 50 šolskih zgradb, petkrat večja od one, ki jih predstavlja samo 10, da je Ljubljana v tem letu tlakovala dvakrat toliko površino ulic, kot jo Se v onem itd. Tako primerjaš in primerjaš, prihajaš do prepričanja da smo ogromno porastii v desetih letih, se zadovoljno nasmehneš in pozabiš i tnv šarine i snežne brozge. Spomniš te šele, namreč brozge, ko zopet stopiš iz paviljona, pa tudi trošarine, ki kljub svoji ogromnosti vendarle še ni bila tolika, da bi bila mestna občina mogla dati asfaltirati dohod k paviljonu od »Srpskega kralja« preko Malega Kalemegdana, m se moraš zato do kolena pogrezati v snežnem blata, kljub milijonom, za katere se kolega San» tič preklja v »Politiki« z bivšo mestno oh črnsko upravo in »Opšttai Gradjeviasktt A, O«
Sredi pesmi
To je bilo takrat, ko sem še stanoval v Zagrebu v visoki hiši čisto pod streho z oknom na dvorišče. Ne vem zakaj se mi je tista sobica tako priljubila. Domačega sem se čutil v njej, da nikjer tako. Kadar sem se zvečer vrnil vanjo ves izmučen od hoje po mestu, sem se zlekni! na posteljo, položil roke pod glavo in se zazrl v strop, kjer je v kotu predel pajek svojo mrežo. Kadar nisem imel kaj početi, sem ga opazoval pri delu. Potem sem ga gledal, ko je oprezno naskakoval muho, ki se je ujela v mrežo in se obupno branila. In tako naprej, dokler se m po tem kosilu umaknil čisto v kot in v miru prebavljal.
In še nekaj: Na drugi strani dvorišča, nadstropje pod mano, je bilo majhno okno. Kadar sem sta! pri oknu, sem gledal tja. Časih je šinilo mimo njega dekle, šestnajst, sedemnajst let ie moralo imeti. Jaz sem jih imel dvajset. Obstalo je ob okencu in pogledalo najprej po dvorišču. Potem na stopnišče v moje okno. Če sem bil slučajno tam, se mi je nasmehnila in izginila. Ce me ni bilo, se je naslonila čez svoje rože l>n čakala, da sem prišel. Časih sem jo opazoval skrit za zaveso dolgo, dolgo. Slonela je med rožami in čakala Ko sem se ji pokazal. se ie nasmehnila in izginila.
Le enkrat ie ostala pri oknu, čeprav je videla, da tudi jaz gledam. To je bilo takole:
Mlad fant. petnajstih, šestnajstih let, potujoč študent, ki se je preživljal z igranjem po hišah, je prišel na dvorišče in začel igrati. Ne vem kaj. Neka sere-nada je bila. ki sem jo prei že večkrat cul. Ko sem ležal na postelji in slišal prve akorde, sem se kar začudil. Tako občuteno zna igrati malokdo. In videl sem študenta. Piave, skoraj bele 'ase ie imel. umetniško razčesane in razku-štrane. Glavo je pritiskal tesno k violini, kakor še nobenega goslača nisem videl. In igral je dobro, za petnajstletnega fanta predobro Lok mu je polzel po violini, zdaj počasi, kakor bi jo božal, zdaj hitro, presekano.
Vse polno ljudi je bilo pri oknih, kajti hiša je bila velika, pa tudi drugod so slišali. Drugo za drugim so se odpirala okna in odprlo se je tudi njeno.
Ko me je opazila, se ie hotela hitro skriti, a vendar io ie fantova violina premagala Preveč živo, preveč od srca je igrala.
Ostala ie. Zdaj sem nekaj časa posluša!. nekaj časa gledal njo. Tudi ona. Nekaj čudnega je bilo v teh pogledih.
Fant je potegnil po strunah in iz violine se je izvii mehak žalosten stok. Potem je sredi melodije obstal in preplašeno pogleda! okrog sebe. Tuji obrazi so ga bili zmotili — nekje se je s truščem odprlo okno in kopica otroških glav se je pokazala na njem. Z roko, v kateri je držal lok, si je popravil lase, ki mu jih je bil veter še bolj raz-kuštral, in njegov pogled je romal od okna do okna Nikjer se ni iztegnila roka, da bi mu bila vrgla dinar ali dva. Čedalje više ie šel njegov pogled, zdaj je krožil čisto pod streho, očitaje, proseče. Tedaj se rnseegl v žep in mu vrgel tri dinarje, poslednje, ki sem jih še imel. Zažvenketaii so na tleh, on pa se je počasi skloni! in i';h pobral.
Potem je zaigral še enkrat. V tisti pesmi je bilo toliko odkrite upornosti in užaljenosti, da so io morali čutiti vsi, ki so ga poslušali. Ko je končal, se je vsula nanj ploha dinarjev in še nekaj bankovcev je bilo vmes. Fantu je je zjasnil obraz.
Tudi dekletu na oknu. Videl sem. kako se je zadovoljno nasmehnila. Malo nato je fant odšel.
*
Ko sem hotel iti proft večeru v mesto, sem jo srečal pri hišnih vratih. Hotela se mi je umakniti, toda zastavil sem ji pot. Bila je v zadregi in ni vedela. kaj bi rekla.
»Kako da se niste danes skrili, ko ste me videli pri oknu?« sem jo podražil.
»Nikar si ne domišljajte bogvekaj,« je hotela reči užaljeno, toda njen glas je bi! vse prei. kakor užaljen. Ko je videla, da njene besede niso zadele, se je prisiljeno zasmejala.
»Zakaj pa vi zmeraj gledate, kadar pridem k oknu?« je dela, ko je ni prišlo nič pametnejšega na misel. Spet ie hotela pobegniti, spet sem ji zastavil pot.
»Vidite, gospodična,« sem rekel očitaje. »soseda sva, še več kakor soseda, pa se mi tako izmikate.«
»Več kakor soseda? Mislite?«
»Vem!«
Te besede so jo zadele v živo. Igral sem na eno samo kvarto in dobil.
»Res je.« je pritrdila in pobesila glavo. Potem ji je mahoma postalo žal, da se je izdala. »Pustiva to, ni vredno. Povejte mi rajši, ali tudi vi igrate violino? Prei ko sem vas videla pri oknu, Hi i je to prišlo na misel.«
»Ne, še not ne poznam, toda lepo glasbo poslušam rad.«
»Potem se pa kaj oglasite pri meni! Sama stanujem in klavir imam v sobi. Kadar ne boste vedeli kaj početi, me obiščite. Proti večeru me vselej dobite doma. Ali pridete?«
»Pridem. Še nekaj mi povejte: kako vam je ime?«
»Vida.«
»Vida. Tako je b'ilo ime tudi mojemu prvemu dekletu. Rad sem jo imel ln poliublial sem jo.«
Preden se je zavedla, sem ji pritisnil poljub na ustnice, potem pa sem naglo odprl vrata in izginil v mraku.
Uro kasneje sem se vračal domov. Počasi, leno sem stopal po stopnicah in
mislil na dogodek, ki mi ni hotel iz glave, — na srečanje z Vido. Smejal sem se, če sem pomislil, kakšen začuden obraz je morala narediti, ko sem jo poljubil in pobegnil. Žal mi je bilo, da nisem vsaj še toliko počakal, da bi jo bil videl.
Ko sem prišel na vrh stopnic, sem se oddahnil. Zdaj mi je ostal samo še kratek hodnik, potem sem v temi jel iskati sobni ključ, ki sem ga imel obešenega na podboju. Ni ga bilo — tičal je v vratih in skozi špranjo je silil majhen pramen luči. V sobi je moral nekdo biti. Kdo? Gospodinja? Ne. Prezgodaj je bilo še. Vlomilec? Mogoče. Narahlo sem pritisnil kljuko in sunkoma odprl vrata na stežaj. Za mizo je sedela — Vida. Malce se je prestrašila.
»Vida, vi... ti tukaj?«
»Da, jaz,« je odvrnila pogumno.
»Kaj naj pomeni ta obisk?«
»Kaj naj pomeni?« je zateglo rekla. »Prav za prav sama nen vem. Poklicati sem vas prišla na čaj. Ker vas ni bilo, sem ostala.«
»Si huda name?«
»Zaradi poljuba mislite? Ne, nisem.«
»Ne vem, kaj me je takrat prijelo.«
»Objestnost. Poznam moške. Vsi ste enaki?«
»Nismo, Vida. Videla, boš.«
»Kaj?«
»Videla boš«
Prijel sem jo pod roko:
»Saj si rekla, da greva na čaj?«
»Da, tako sem rekla,« je odvrnila v zadregi. »Toda skuhala ga še nisem. Sai nisem mogla vedeti...«
Po drugih stopnicah sva šla navzgor in obstala pred majhnimi vrati na vrhu stopnišča.
»Tu je moja soba,« je dejala in se naslonila na vrata.
»Zakaj ne odpreš?«
»Zakaj? Povejte, kaj* ste mislili, ko ste me zagledali v svoji sobi?«
»Kaj sem mislil? Sam ne vem. Tako nepričakovano je prišlo, da nisem utegnil niti misliti.«
Odprla je vrata in topel zrak mi je zavel v lice.
»Pri vas v sobi je mraz.«
»Zakaj me vikaš. Vida?«
Zasmejala se je.
»Saj sva danes prvič govorila.«
»Kaj zato! Dolgo se že poznava... Ce se poznata duši...«
»Sedi in malo počakaj,« je dejala nato.
Nekaj časa se je smukala po sobi in prižigala samovar, potem je prisedla.
»Zdaj ti povem, zakaj sem ostala v tvoji sobi Na mizi sem našla neki rokopis in ga začela citati.«
»Tisto novelico? Ali ti je bila všeč?«
»Všeč.«
»Tebe sem opisal v njej, zato mi je
uspela.«
»Mene?» je sanjavo odvrnila. »To rfi-sem jaz. Jaz sem čisto drugačna.«
»Ne verjamem. Dobro poznam ženske. Prav taka si.«
»Motite se ... motiš se ... Morda sem ji podobna, toda ona nisem. Le okolico, sobo si dobro zadel. Ali si bil že kdaj prej v tej sobi?«
»Nisem bil, Vida, toda mnogo jih je, ki vidijo, ki uganejo to. kar drugim ni bilo dano videti m uganiti. Vedel sem kakšna mora bilt tvoja sobica, ko sem videl tebe. V mislih sem jo videl. Še tiste kotiljone pod zrcalom sem videl in vonjal sladki parfem v tvoji sobici.«
»Potem si čarovnik.«
»Nisem. Ko sem te na stopnicah poljubil, bi bila morala že to vedeti, človek sem, čeprav morda ne čisto navaden ..«
Prižgal sem si svalčico in ji puhnil dim v obraz.
»Takole sem te videl, skozi meglico. Tvoje lesketajoče se oči. bele zobe. ki se zaiskre, kadar se zasmeješ. trepe-čoče ustnice, ki čakajo, čakajo... poljubov.«
Sklonila se je k meni, jaz pa sem nadaljeval:
»Tvoje bele roke sem videl in gladke povoščene nohte. Krempeljčki bi hoteh biti, pa niso Samo božati znajo in ljubkovati. Tudi tvoje lase sem videl. Videl sem, kako si si jih razčesala, da so ti padli na čelo, tn na oči, da so ti jih pokrili, kadar si hotela biti sama s svojimi mislimi. Vse to sem videl.«
»Vse to si videl? Vse to?«
Pobesila je glavo in nemočno spustila roko ob stolovem naslonilu.
»Pogum, dekle, pogum! Kaj si Izgubilo vse moči?«
»Zdi se mi... kakor bi jih bila res,« se je nasmehnila.
Tedaj je prekipel lonec na samovaru. Naglo je vstala in pripravila čaj.
V sobi je bilo že čisto temno. Stopila je k vratom in prižgala luč.
»Ko popijeva čaj, jo utrneš,« sem rekel. »V temi so misli lepše.«
Roka ji je drhtela, ko je polnila skodelici.
»Pomiri se. Sedi k meni in mi povej kaj lepega.«
»Kaj lepega? Kaj naj ti povem? Ali naj ti pripovedujem o sobici? Poznaš jo bolje od mene O vlažnih kostanjih, mimo katerih grem zjutraj v službo? Kaplje megle mi padajo na klobuček, da je ves moker, ko ga vzamem z glave O pustem šefu? Drugega ne vem.«
»Potem mi psglej v oči in molči. Oči povedo zmeraj več kakor jezik. In lagati ne znajo.«
Podzavestno je segla v skodelico za sladkor in vrgla nekaj koščkov v čaj.
»Potem bom molčala.«
Jela je piti čaj. počasi, kakor bi hotela pokusiti vsako kapljico posebej. Jaz pa sem vstal in utrnil luč.
Stopil sem k oknu ln pogledal na dvorišče.
»Pri meni je luč ostala. Nisem je utrnil.«
»Zato si jo pri meni.«
Počasi je vstala. V temi sem videl obrise njenega lepega vitkega telesa. Sedla je za klavir in začela nekaj sanjariti.
Po prstih sem prišel k njej. Ko sem jI položil roko na lase in jo pobožal, je vzdrhtela in grda disonanca je kakor stok udarila iz klavirja.
»Zakaj si me zmotil? Nekaj lepega, tako lepega sem ti hotela povedati. Zdaj ne morem več.«
Vstala je in se z rokami oprla ob klavir.
»Takole W te rad gledal zmeraj,« sem ji rekel. »Ni bilo prav, da sem te zbudil iz sanj.«
»Ali se ga spomniš, tistega goslača? Tudi on je obstal sredi melodije. Tudi njega so zmotili, ko je hotel povedati nekaj lepega. V drugi pesmi jim je to povedal in razumeli so ga. Jaz ne morem tako povedati,« je rekla vsa obupana.
»Ni treba,« sem jo potolažil. »Razumem te brez pesmi, molčečo te razumem še bolj. Kaj ti nisem rekel, da či-tam misli? «
Otožen nasmešek fi je preletel obraz. V temi sem videl, da se je njen obraz raznežil.
»Razumeš me? ... Potem veš... potem veš...«
»Vem. Zdaj bi hotela, da izpustim tvoje roke, počasi, nežno, drugo za drugo, da še enkrat pogladim tvoje lase. Da ti dihnem na uho dve besedici, samo dve. Potem boš pobesila oči in Čakala, čakala... Ko jih boš spet dvignila in pogledala po sobi, boš videla odprta vrata in čula moje korake, ki bodo trdo udarjali po veži. Naslonila se boš na podboj in poslušala. Ko me ne bo več, boš sedla za klavir in tedaj boš lahko zaigrala tisto pesem, ki je zdaj nis^ mogla. Ali nisem uganil?«
»Uganil si, Boris, vse si uganil... Toda zdaj jo reci, tisto besedico reci^.«
Spustil sem njene roke in jo pobožal po laseh. Nagnil sem se k njej in ji rekel tiho, čisto tiho: »Ljubim te...
Žalostno se je nasmehnila in sklonila glavo. Tiho, po prstih sem stopil k vratom in jih odprl. Tedaj pa se je nenadoma zbudila. Planila je k meni in se mi obesila okrog vratu.
»Nikamor ne pojdeš. Nikamor! Pri meni ostaneš vso noč, vso to dolgo noč. Umreti bi mi bilo sami nocoj.«
Rahlo sem se oprostil njenih rok.
»Mora biti tako, Vida. Grem. To je prava ljubezen Razočarana bi bila, če bi me spoznala. Saj si sama rekla, da sem prav tak kakor vsi drugi.«
»Saj nisi tak ... saj nisi tak.. m
»Prav tak sem.. .s
Stopila je korak nazaj ln me premerila.
»Tudi goslač je prenehal, ko je bila
pesem najlepša ...«
»Sadist!« je siknila. Njene oči so brezizrazno strmele vame, kakor bi me hotele prebosti.
Trdo, skoraj surovo sem jo prijel z roko za ramo.
»Zbudi se, zbudi! Ne sanjari! V sanjah življenje zamre. In ti moraš živeti, da ne boš padla... v sanjah, kakor bi bila skoraj nocoj.«
»Grem,« sem ponovil trdo, »v svojo sobo grem. Čeprav je mraz, bom odprl okno in čakal. Morda zagledam tvoj obraz, morda začujem tvojo pesem ... Ne. ne boš se pokazala, ne boš zaigrala pesmi, ki si jo hotela. Potem se vržem na posteljo in zas^rmim v strop, tja v kot kjer prede moj pajek svoje mreže. Ta pajek. Pametnejši je od tebe... tudi od mene... Življenje pozna — midva ga ne... vsaj ti ne.«
»Nikar ne plakaj,« sem dejal nato m vzel njeno glavo med svoje dlani. »Po-
Renomirana avstrijska tovarna za
GASILSKE CEVI
odda
samoprodafo za Slovenijo
Samo med gasilci uvedeni gospodje bodo upoštevani.
Ponudbe pod »Renommiert 45« na österr. Anzeigengesellschaft A. G., Wien I, Brandstätte 8.	1857
gumna bodi!«
Sredi stopnic sem videl, da je prižgala luč. V veži sem opazil, da stoji pri vratih in gleda za mano.
Niti obrnil se nisem, da bi ji pomahal z roko v pozdrav Samega sebe sem se bal. Vrnil sem se v svojo soob m
čakal pri oknu. Ni bilo ne nje. ne pesmi «
Ko sva se drugi dan srečala na ulici, mi ni odzdravila Mesec dm kasneje sem jo videl z drugim. __Boris Rihteršič.
Mladostna
231
lepota
NOVA K02A OBRAZA L uporabo
epohalnrga ii-diOu biološkega yre-»tra'a «ir. Dor.-aine & Oie. Pariz »A.-tng» Pt Spt<i-»i Venu*« postane >br»7 v 10—14 diieD pomlajen Izguo'jo et u »-duo re»- pube, madeži pe<*c bobohire maščoba n groba koì» — Obra* pollane m-ìen. čvež il mehek k .kor pn majhnem otroka. Garnitur» stan» 92 Din
LEPA OKPOGLA IN POLNA PRSA
«t- okra« t, „ki d&me. Ce pra> «o pr.-a se t&ko jako za ržljana in viseča tooii» boiio i uwatio »Lait de Juno« i.»vidno bujno<-t okrog-lost in tri:ijoei r najkrajšem čae*. Sta.n So Dm.
RAVNO DR2ANJE TELESA m doseže i nu> Uvijo »Saia Geradehal-terja« Po«-^einJe normalno dihanje in pravilno delovanje pljuč V 14 dneb prpojrnjeL in grba« hrbet popolnoma poravna Stane 52 Din.
»CENTIFOHA« fcoemetlčnt zavod. Zagreb, JorfSičeva 8. čahtevaj** brezplačne ilu*trovane cenike!	IV
tHavnateH
tvetnico
Ultiri
Wlcnißox
fff
fandet!
J)vQ
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
srečne in u&peino ìlovo Ceto Ì93Ì
18?4 -a
IZVAVHEDNA PRILIZA?
Železna služinska patent postelja zložljiva, a ta-peciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne služ-be«_ in potujuie osobe stane samo Din 390.—. Razpošiljam po poitne-Dom povzetju.
TAKO '^GtCOA SLO2EN
Lesena patent posteli«,
zložljiva, s lapeciranita tnadracotn. zelo prak-lična, alane samo D 280.
Potem imam veliko zalogo	čisto foha-nog peria kg po D 48.-, draga vrst kg po D 38.—< čisto belo gosje kg po
D 1J0__, in čisti puh
kg po D 250—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Modroci punjeni S volnom staneju samo
Din 750.—. L. BROZOVlč, ZAGREB Ilica 82.
Za 10 Din 50 različnih znamk Grčije, Turčijo. Bulgarije Švedske. Švice. Nizoiemsk* Finske ali Dam&e
Zoranka Čuček
LJubljana. Rožna ulica 29
Pozor, ženini in neveste!
modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spalne divane in fotelje nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN
tapet nik Mestni trg fit. IS. 2ima. morska trava, blago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po naj nižji ceni. 312

•htmšu reßlantnm prodaja
se SKaßliueuJe
Cenjenim interesentom sporočamo, da zaključimo našo reklamno prodajo z 10. januarjem leta 1931«
Pravico do aparata po znižanih cenah in posebnih pogojih obdrže vsi tisti9 ki so do tega datuma poslali na naš naslov vprašanje glede radio-aparata. To sporočamo zlasti tistim, ki jim aparata do sedaj nismo mogli še poslati ozir. tistim, ki jim vsled prevelike zaposlenosti nismo mogli še odgovoriti.
Jtadio HJuhlJanm
•Mifctoifčera <?• &
*Celefcn 3*9C

Ljuba Premier t
Pohorska vigred
In potem, ko Jo je bil potolažil, ko
Ji je bil pri Bogu in svoji duši prise gel, da bosta mož in žena. kakor hitro 8e vrne — potem, ko je proli jutru odhajal po rosni travi domov in ko je ona še bedela sključena pod odejo, je kljuval v obeh oni »nekdaj« Kako dol go je že bilo tega? Mesec dni. dva — ali celo trije? Kratka doba ljubezni! Oh, ne — večnosi je bila minila od ti 8tih dob. ko je v obeh èe cvela ljubezniva pomlad
II.
Doli pri fari Je zvonilo k nedeljskemu oprav hu.
Čudovito razpoloženje prvih majskih
dni, ko puhtijo iz tal poslednji strupeni hlapovi presna* ljauja m ko se mlada rasi odpira poljubijajočemu solncu, je viselo nad pokrajino Sladkotrpki duh pomladi, omamen in svež obenem, ki. pronica ? kri in se ovija srca. je polnil ozračje.
Luka je sedel na parobku pod svojo bajto in gledal v dolino, kjer so se belile mlade hruške med živorožnatimi gopki razcvetajočih se jablan širokega farovškega sadovnjaka
Velika revščina srca, tako prazna ln žalostna v svoji ueskončnosti, se je bila polotila Luke »redi žive pomladi
Prav za prav je bilo vse to življenje strašna neumnost in če je bilo tako — čemu potem cvetoča krasota lu doli, brsleča rast vse na okrog in skrivnostna lepota prazničnega gozda lam zadaj ? Ceiu j ?
Vnapotje mu Je bila ta pomlad, ki je hrepenela in obetala in utripala v vsaki žilici veso.jnega življenja V na-poije — ker je budiia in prosila tudi v njem. ki jo je bil zdavnaj pokopal iu poteptal zemljo ua njenem grobu. Kaj se ji je bilo treba vnovič prebujati? Kdo jo je bil poklical?
Slabe volje je bil Luka; žalosten in jezen, nemiren iu nezadovoljen i življenjem in s samim seboj.
Kdo mu je bil kriv vsega tega?
Aj, kv/.iko časa je že tega, ko se je kotalil z Bruinškovima, s Franckom in Miho, po klancu nizdol in metal šolsko culo predse v dolino F'rane je ostal » Karpatih. Miha pa je oblasten bahač doli pri fari In pozneje, ko sta k rev sala z očetom dve uri daleč do železnice, prvikrat v Maribor, v šole Okoren kmečki študenlek v pretesnem suknjiču in nerodnih hlačah ki so bile prekratke da bi bile do*.ge, ln predolge, d;» bi bile prave je štorklja! po ulicah, Be potepal po parku in se druži) e vsakomer kdor mu je bil soroden po rod'J in nerodnosti In pozneje — v šesti, sedrn šoli, ko so se zbudili upori in dvomi, čuvstva in občutja — zdravnik je hotel biti proučevati, spoznavati in
zdraviti Tako silno visoko in lepo si
je bil zamislil bodočnost, po.no borbe za resnico in polno plemeni lega človekoljubja Oh — saj takšni so bili tedaj -skoro vsi — »solnee. zlati cilji, strma pot« — to so bila gesla, ki so jih no sili na svojih zastavah še v snu so se svelila in hrabrila in prikazovala uresničenje Matjaževega kraljestva Svoje tajno društvo so si bili zasnovali fantje oseinnajstletni, mnogo so govorili o Slovenstvu in domovini, kupovali si vsako novo slovensko knjigo, zlagali pesmice in hodili prepevat podoknice dekletom v predmestje Dekleta! To je bilo pa že v osmi šo'ii, v zadnjem letu. Bog ve, kje je zdaj tista Anica?
Luka se je po dolgem zieknil v hladno travo, si podložil glavo z rokami in se zagledal v bele oblačke nad seboj
Na Aniro je mislil, na ono Anico, ki so ji ugajali njegovi okorni stihi, skovani njej, pomladi in domovini v čast. Ni ji bil znal povedati, kako rad jo ima, besede so se mu zdele neokretne kakor on sam, če je stopal poleg nje po stezi k »Trem ribnikom«. Pisal ji je bil drobno, rožnato pisemce, izbiral besede in vendar napisal premalo. In kmalu sta se shajala s preljubo Anico skoro vsak dan: še maturo bi bil zanemaril, da ga ni svaril materin strogo proseči obraz, ki je zvesto hodil z njim vsa leta do... Oh mati! — Hote'.a je »gospoda«, posvečenega služabnika božjega! Vso dolgo noč je jokaje klečala pred njim — tisto strašno noč, eno najhujših uoči njegovega življenja Morda — morda je bilo tam zunaj ke-daj še huje — morda?! Branil se je. prepričeval, govoril, prosil in jokal na zadnje še sam Kaj neki govoričijo be dasti, v8egavedui ljudje, zakaj toliko beseduje.io o volji in značaju? Butci! Kdo je oni, ki je poskusil biti ur.ad s srcem svojega bližnjega, kdo je doživel dušo drugega v svoji lastni duši?! Mati — kdo je mati?! Mati je — žena Ljubosumna na ljubezen svojega sina, nobena druga se ji ne zdi vredna nje govega srca, kakor ona sama in — Bog; zato bi bil najvišji najlepši poklic za njenega sina edino poklic Bogu posvečenega duhovnika Z njim vred bi bila Bogu blizu tudi ona, njegova čast bi bila tudi njena čast in prelepo plačilo bi jo čakalo onkraj groba In zakaj se njen sin ne bi mog£. odreči posvetnega življenja, zakona z ženo, družine in z njo vseh malih in velikih vsakdanjih skrbi in radosti, ko je lahko vse njegovo življenje posvečen praznik? Ona sama je že davno poza bila svojo lastno pomlad — morda je niti ni občutila tako bolestno in lepo. kakor jo opisujejo in pričakujejo mia di; le eno ji je ostalo — vera v Boga
ln večno «vellčanje ln ena aama želja,
ena sama ničem urnost in pono« — videti svojega sina ob oltarju Gospodovem . ..
Luka je stopil* v lemenat — kako
že poje ona stara pesem?
»En študent je dekle ljubil, ljubil jo je sedem let — osmo leto ji je pisal, da jo bo v svet' zakon vzel svoji uialeri je pisal da bo novo mašo pel . . .<
A ni je pel — nove maše Mater Je pobralo že tisto pomlad, ko je tek'.o prvo leto njegovega lemenatovanja Prišel je domov in našel mater med svečami s podvezano brado, suho in drobno, na mrtvaškem odru. Uboga mati!
Vse svoje življenje je živela zapovedi: »moli in delaj!« V nevednosti in trdi, slepi vdanosti je služila višji vo Iji, ki je ni poznala — skoro bala se je te neizmerne, stroge vsemogočnosti. Boječa, trpka in nevedna je bila tudi ljubezen do edinega otroka, ki mu je srce iskalo dragi h potov do zveličan ja, čeprav so bila njegova morda še bolj trnjeva od njene ravne, strme ceste, ki je bila zdaj dosegla oni klanec, za katerim je pričakovala obljubljeno deželo.
Dva ln dvajset let mu Je bilo takrat;
kar mešalo se mu je od zvedavosti po življenju Po onem življenju tam zunaj zidovja, ki ga je holel doživljati sam, ne kot hladen opazovalec, niti ne kot sodnik ln spovednik — o ne, kakor vsak nr.ad upornik se je hotel sam boriti in meriti svoje sile ob živem vrvežu in ob sebi, kjer je tudi vrelo, raslo in klilo na vse strani, pšenica in plevel.
Sam svoj sodnik — sam svoj spovednik!
»Zato — le ne nazaj t suho. učenost, ki je tako ozka v svojih smešno strogih mejah. In hladno je tisto «idovje z učenostjo vred, zelo hladno Saj je morda zares Junaštvo, kar zahteva od človeka, od mladeniča, ta poklic ... A on — on pač ni take vrste junak; in zakaj, čemu bi se odpovedal tega, kar ga najbolj rniče in veseli Saj bo tako tudi dela*., težko delal in morda bo vča-si hudo — a bolje je svobodno se boriti za ono, kar je zapisano globoko v srcu, nego stopati s sklenjenimi rokami po zapovedani poti in mrmraje škiliti preko plotu.
»Vsak ni za kar si bodi!« tako Je bil sklenil Laka in kratkomalo ušel iz bo-goslovnice.
Videl je, da od očeta, ki Je hodil okrog, kakor izgubljen, nima ničesar pričakovati Odkod bi tudi stari vzel denar; saj je bil mahoma ves šibek in reven. Teta Zefa, ki se je bila pred nekaj '.eti vrnila iz tujine, je gospodarila in gospodinjila Niti povedal ni bil očetu, kam pojde odslej — da se ne vrne več v Maribor, ampak da pojde ... Iz
Gradca, kjer Je hotel Študirati na svojo
pesi in živeti od zaslužka v kaki pisarni, je bil pisal teti Dolgo ni bilo odgovora — uekega jutra pa je prišel list, počečkan s krevljastimi črkami. Teta je pisala:
»Bog Ti odpusti, kar si storil. Le domov ne hodi, da bi bil ljudem v stoti-ko, ko je ves kiaj pokonci Ostani, kjer si, in prosi Boga, da Ti pomore; v hi šo nam pa nikar ne nosi sramote Oče so stari postali, mater so pokopali in sina izgubili .« Tako je šlo naprej, zmirom isto in isto na štirih straneh
—	»Bog Ti odpusti« in pristavek med vrsticami — »mi Ti ,ne moremo!«, kla verna Jeremijada! — se je ujezil takrat in vrgel pismo v miznico A ven dar ga je bolela in [tekla vsaka bese da. ki je ni bilo v pismu, bolela zato, ker je ni bilo Pobegnil je bil z doma. kakor pobegnejo mladi potepuhi in zavrženi sinovi, napol trmasto, napol žalostno — zakaj dom je vendarle dom in vsak, kdor sploh čuti, se tega zaveda, pa naj bo še tako mlad in koraj-žen.
Moj Bog, kako dolgo Je že tega, kako silno dolgo, kar ie odhajal od doma? Mnogo Drave je steklo od tistih dob po dolini nizdol. še krvi se ni manjkalo
—	voina je bila — saj res, vojna! Vse ie šlo k vragu! Študij — pisarna, zdravje, upanje in moč! Vse, prav vse!
»Eh — fej!« je jezno zamrmral Daka in se obrnil na komolcih
Kdo pa prihaja gor k njemu? Na cesti pod hosto ie stala ženska, si z dlanjo senčila oči in g*, ed al a vanj. Ali ie že dolgo stala tako? Bilo je. kakor da čaka. dolgo in potrpežljivo . . .
Luka je naglo skočil na nogre In šel ženski naproti Ko je prišel bliže, je spoznal Potoško Uršo.
»Ali tete ni doma?« je vprašala, nalašč malomarno, ko sta se bila pozdravila. in umakni'.a pogled.
»Ne — tete pa res ni, k maši je šla doli k fari «
»K maši — tako — k poznemu opravilu?« .Je začudeno vprašala in se prestrašeno zagledala vanj
Luka je vedel, po kaj je bila prišla Teta Zefa je bila namreč — babica in kljub njeni starosti so Jo kmetje še vedno klicali na pomoč, ker je bila razumna ženska in ni niti preveč zara-čunila, niti pojedla in po p i', a vsega, kar je prišlo na mizo. Znana je bila daleč na okoli.
In Urša je tudi prišla Bogata po-toška hči je bila prišla navzgor po klancu s sramom v licu in težo na duši, ravno tako kakor vsaka uboga dekla ki je v strahu in sramoti delala bridko pokoro za svojo mladost.
»Zjutraj je zamudila maš o— pa Je šla zdaj; naša teta — pa v nedeljo brez maše! Kaj pa mis,.iš?i«
L/aka se je hotel smejati, pa se ni mogel kisli smehljaj na Uršinem licu ga je zmedel in samemu sebi se je zdel
sila neroden in štorast.
Urša je stala še vedno na istem mestu in neodločena zrla predse. Skrivar ti ni mogla več . .. saj je bilo že v poterne mesecu Prišla je k stari Zefi, da vpraša, da prosi... moj Bog, doma še ničesar ne vedo! • • •
Luka je bil izdrl travo ln Jo Je žvečil med zobmi Hm! Pogleda', je po svoji pohabljeni nogi in spet po dekletovem telesu Hm!
»Kaj pa Janez?« je vprašal iznenada in niehkeje dodal: »Ali ti kaj piše?»
»Nič!« Solze so jo zalile in obrnila se je še bolj v stran »Oh, ti trikrat prekleti moški!« je jezno in bolestno zaihtela.
Star je ta vzklik, je pomislit Laka
in se tiho nasmehnil v svojem srcu; a jokajoče dekle, ki bo mati, se mu je
smililo.
»Saj bo vse dobro, Uršika. Se par
mesecev in Janez se vrne. No — in vzameta se! Ljudje bodo nekaj časa govorili in si brusili jezike ob vaju — sicer pa — opravljali bi itak, če bi se jemala brez brez tega. Saj veš, kadar hočeš, da te ljudje opravljajo, se moraš ženiti, Če pa hočeš hvalo in bla-grovanje, moraš pa — umreti. Do tega je pa še daleč, kaj Urša? Smrt nam ne uide — uikomur ue, le to je, da posmrtna hvala in 8.ava nič ne hasue, prav nič vsaj onemu ne. ki mu je namenjena Ce je že enkrat tam, kjer ni muh, ga nobena hvalnica ne pokliče več nazaj in onega, kar je tu doživel, ni mogoče več popraviti. Tako je* — vidiš! Dokler pa živimo, smo drug drugema zmerom nekoliko v napotje ... Ljuba Urša, glej. potolaži se, malo govorjenja moraš pa tudi dopustiti ljudem. Glej, če človek lahko govori o vremenu in setvi, o ku[>čiji in pridelku, čemu ne bi smel govoriti o svojem sosedu, bratu in svojem bližnjem, ki je vendar zanimivejši od farovškega zidu, kf se bo podrl iu o katerem tudi govorijo. Malo opravljanja ni tako huda reč, le pridevati in lagati se ne sme, to je grdo — ali Bog pomagaj, tega pač nihče ne spravi e sveta.«
Urša se je smehljala aa solzami in rf brisala lice a koncem nedeljske rute; Luka pa je razkoračen sta', pred njo in se tudi smehljal Dobro mu je delo, da je bil po dolgem času spet toliko povedal, kar ustaviti se ni mogel.
»Ce ti pa Janez še ni pisal, zaradi tega ga še ni treba preklinjati in sa falota imeti! Veš, Janez je zdaj pri vojakih in tam ni tako, kakor doma, da bi se spravil k pisanju, kadar bi hoteL Če hoče Janez pisati, kaplar pa noče, da bi Janez pisal, urj reče: »Ne boš pisal, pojdi in si osnaži gumbe!« In Janez mora ubogati, drugače ga zapro. Kaplar je tam gospod, Jane» pa metla!«
Nadaljevanje tega romana ¥ sredo
; ii ^ff^gf^			- * , v I
	V-		
			- m ^kd
Obetmm LJnHJaaa XeatM pofiebat n né
Kazmnjame vsem sorodnikom. prijateljem in znancem tužno vest, da je nafl prog, oč* tn »vak, gospod
'v ii
V.
. v* ":
M ' . : ,
I	1
•3rWK
referent Delavske zbornice za Slovenijo
po dotgt, mukepotni bolezni, v 58. letu starosti, danes preminul.
Pogreb dragega nam pokojnika bo v nedeljo, dne 4. januarja t. 1. ob H 4. uri popoldne ta fciä« Žalosti, palača Delavske zbornice, na pokopališče k Sv. Križu.
LJuMJaa», dne 8. januarja 1931.
1800
Žalujoča soproga Marija ta sta Jaroslav, uradnik Javne borze dela.
ISCE dobro vpeljana ljubljanska tvornica kravat za vso Štajersko, ki bi poleg svojega zastopstva prevzel v provizijo tudi kravatno kolekcija
Osebno predstaviti se v nedeljo 4. Januarja t. L pri g. Jovanovicu, začasno v Mariboru, »Hotel Orel«, ▼ času od 9. do 12. in od 2. do 4. ure popoldne.	1853
inteligentno gospodično
/-.možno več Jezikov, predpogoj aem&čtna. trgovsko naobraženo, z večletno prakso, sprejme trgovska druZNa, ki se bo šele ustanovila, kot poslovodkinjo ln samostojno v korespondenci, z dobro plačo in vent. kot družabnlco.
Ponudbe pod »Vestna« na oglasni zavod Al uma Company, LJubljana.	1806
TI
HOLANDSKE LIKERJE

a U*« mk * ____
i posoaoiot Meodetial •U miette. »kstrakU k K" »rat HoUjuul Vrv cM
weacofetmak HU»«r*oa —
J » m » Moki noia J Dte Dobi T» m » T«ab lekan»fc
la lrv«rertj«è t«r bojjiifa «prcwrij^kifc trgwtoafe P« poŠti '»t;«oAHjan« t«e«i ca 9< O» SortiruM) fW lei j« po poötoeo penet)e trank*
»Prnctal« sadni sok!
Zatrafe, ktolM
mla niXETTE*
iaai
AKVIZITERJA
elektrotehn. stroke, pozna vajočega materi jal koraerdjalno in ehuično, dobro vpeljanega v stroki in v podjetjih v Sloveniji, PREJMEMO takoj. Honorar po dogovoru. — Ponudbe pod Elektro-zastopnik« na oglasni oddelek »Jutra«.	1865
il illumini ili iiiiiiiiiiw'wi mi m i amili un ninnili im um nini—mi—i
I
■■■■■■msi
OGLEDALA
vaefa vrst, veükostt tn otoffle
STEKLO
crcabio 6—8 mm, maSinsko 4—0 mm, portalno, iedasto, ala bas ter ttd.
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA VD — Telef. 23-43 4AGUEB CELOVŠKA 81 OSLfEK £fj
V. ' - "V-,' ; 3 ; -	V--	, : ;	J Y^ '
Naznanjamo, da Je včeraj ob ^ 24. url umrl gospod
1868
- C J- f.-i fJ*' * * v
'v ' -T-}/ >:
iS ■-■ « ■ • sm ,■
OMtoa LJaMJaa»
llestm (MigrcUui ut«4
referent Delavske zbornice
S pokojnim smo izgubili izkušenega, neumornega in s tem nenadomestljivega sodelavca.
Delavska zbornica, kot vsa delavska javnost ohrani pokojnika ▼ hvaležnem in Častnem spominu za vse delo, ki ga je izvršiL
V Ljubljani, dne 3. januarja 193L
Sporočamo žalostno vest, da je umri nafi dobri prijatelj in tovariš
J v an TScGan
referent <Oef«sv«£e »hcnrnicm
Pogreb se bo vrStl t nedeljo, dne 4. januarja 1931 ob % 4. uri popoldne iz
Delavske zbornice na Miklošičevi centi.
y Ljubljani, dne S. januarja ISSI.
Predsedstvo Delavske zbornice*
1887
Cradništvo Delavske zbornice«
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske Številke: 2492. 3492
hoče
de» »e mu
po p o iti na» tov aH ßaßo dmgo informacijo ticoco bo matih oglasov naj pritoži o mnamßah a |• «teer no ho prejet odgovora t JLJ^Smm
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
flaètovi maCift oqCaèet?
bi druge Informacije titoče *e oglasov, se dobijo tudi ¥ podružnicah »JUTRA* v
fflovem me&tu
Ljubljanska cesta št. 42
In na (^CAStilCClU
pri kolodvoru Št. 100
Male oglase tn Inserate naročajte v naših podružnicah.

enr* m t
Dobro kuharico
samostojno sprejmem k 2 osebama za dobro pia-io. ponudbe z navedoo dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jr.tra pod »V sredini mesta Ljubljane«.	308-1
Mesarskega
vajenca
poétenega. zdravega ln močnega sprejmem. Anton Brulc. mesar. Trnovo.	309-1
Vzgojiteljico
k 10-letnemu dečku sprejmem takoj. Pogoj nemščina. francoščina, klavir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »B, 10«.
310-1
Dekle
n rs» hišna dela, dobra kuharica z večletnimi nprlčevall, nemško govoreče, sprejme takoj dvočlanska rodbina. Podrobne ponudbe naslovite na dr. Arthur Baron Ho-schek, Sevnica ob Savi.
233-1
Postrežnfco
prMno in pošteno. iščem ta jutranje nre. Ponudbe na o^'asni oddelek ».Tatra« poi » f r-o » Pod rož nik «. St-1
Učenko
»e Sez 18 let staro, t zadostno šolsko izobrazbo iz dobre hiše sprejme trgovina mešanega bla
I	Dekle
mlajšo k otroku ln za pospravljanje sob sprejmem takoj. Pogoji čednost ln poštenost. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dobra služba«.	285-1
Delavko
ki ün» nekolik-o šolske Izobrazbe, sprejmem za stalno delo. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 168-1
Pošteno dekle
čedno, ki govori nekaj nemško, sprejmem za pomočnico v boljšo trgovino. Nastop s 1. februarjem. Predstaviti se je v ponedeljek 5. jan. med 14. in 17. uro v Kapiteljski ulici 3 pri g. Trebar.
Izvrstno pletiljo
za vse vrste pletene robe. zlasti p?, nogavice, sprejmem. šteflca Kra-
kec. Pejačevlčev trg_ 12. , vanju Èf;v!l+,v na 8troje Zagreb.	272-1 Uprehne Presero, Kranj.
28-1
Šivilj, učenko
sprejmem. Naslov v oglas.
oddelku »Jutra«. S&3-1
Trg. pomočnico
dobro lzvežbano. pridno, pošteno, zanesljivo sprejmem s 15. januarjem za manufakturo v Ljubljani. Pošljejo naj obširna pisma o dosedanjem službovanju in starosti z Izpričevali. Znanje jezikov naj se omeni. C. ponudbe na ogl. cdd. J. pod »Dobra moč«. 242-1
Natakarico
čedno, mlajšo, ki bi pomagala tud; v kuhinji, sprejmem v kavarno na deželi. Snnvo zgoraj omenjene osebe nai pošljejf ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Vljudna in poštena«.	54/100-1
Gospodična
t znanjem italijanske korespondence. dobi službo v skladiščni pisarni. — Po nudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Deželni pridelki«.	375-1
Več strej. delavcev
i dobro izvežbanih v izdelo-
Vajenko
sprejmem v trgovino z mp*anirn blagom. Olisce r^sta IX-25. — Predstavite se med 1. in 2 uro 277-1
Krojači
«wm prvovrstni, popolnima izurjeni v delu dam*k:li plaščev. dobe stalno dolo pri tvrdki »Elite«, Ljubljana. Prešernova nlica št. 7.
78-1
Dekle
z da'Ffim spričevalom, ki zna tudi kuhati, spre'm "m
Fanta
zdravega, močnega in pridnega. poštenih staršev, ki ima veselje do učenja mizarske obrti, sprejmem v Ljubljani, s hrano in stanovanjem v h'5i. Ponudbe na ogla.snl oddtilek »Jutra« pod »Poštenost«. 253-1
Trgovski pomočnik
železninar — zanesljiv in spreten prodajalec, dobi f 1 n 1 b o. Ponudbe s pre. nisi «pričeval na oglas. ed. delek »Jutra« pod značko »Ljubljana«.	232-1
Služkinja
zmotna samostojno kuhati in opravljati vsa gospodinjska dela želi službe pri boljših ljudeh. Ponudbe pod »Pridna služkinja« na ogl. odd. Jutra.	282-2
Gospodična
i meščansko šolo in trg. tečajem iSče ks'erok>ii službo. C. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »2W5S«.	55333—2
Snažilca
avtomobilov
dobro izvežbar.ega v pranju. krpanj.! gumij. mazanju itd., sprejmem. Naslov pove Oirlas. oddelek J'i*ra 355-1
Samostojna
gospodinja
izučena šivilja, dobi stalno mesto pri samcu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. *	358-1
fra. Naslov v ogl. odde'ku Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	S02-1 »Jutra«.	366-1
(i Th Rotman:
Osel gospoda Kozamurnika
Natakarico
zmotno samost-oi.no voditi gostilno, ki polo/i par tisoč Din kavcij«, sprejmem takoj. — Ponudbe s sliko, katera s« vrne, in natančnim opisom službovanja na og'asni oddelek »Ju»ra» pod ^-Samostojna in poštena«.
1.-4-1
Kuharico
'tarejo, samostojno in flo-bro izurjeno sprejmem takoj za vodstvo gostilniške kuhinje. Ponudbe « sliko, katera se vrne. in natanč-n:m opisom službovanja na ot'is. oddelek »Jutra« pod šifro »Za vodstvo«. 153-1
27.
A joj, it> epet je bil napak zagrabil! Ko J« p od r žal glavo pod vodno pipo. se je namreč izpremenil »milni prašek« v trdo plast: bil je mare«'! Ves prestrašen in napol za-«Uišen je «tekel v sobo, k.ier je t velikih bkokih dirjal okoli mize.
28
Na sreSo se je bil Janez pravkar vrnil. S àrepkim udarcem je razbil mavčevo plast. A potlej je bilo še treba odstraniti kose in to ni bila šala: čop, zaliy.fi in celo obrvi ga «poda Kozamurnika so bile trdo sprijete i »navcem. ki se ni dal odstraniti, ne da bi bli .vzel lase in kocine s seboj!
!f	29
' »To «e mi ne bo vef pripetilo!« je rekel gospod Kozamnrnik. Kupil si je velik bič in eelo zalogo »žabic«, tudi takih, ki sikajo. >Pa da mi je spustiti vso koreto v zrak. teči mora preklicani dolgouhec in tekel bo!« |e rekel svoji ženi.
Kuharica
M onravliala tudi v»» hišna dela lobi rakoj «luž-bo pri samostojnem gospodu. — Ponudbe s prep'si «r>rič»vsl in navedb" «fa resti na o glasni oddelek »Jutra« rw>d šifro »\f««to na Gorenjskem«. 53810-1
Trgovski pomočnik
manufakturist. zanesljiv in agilen prodajalec, veš? nemščine fo nekoliko hr vaščine ano?«! Izložbeni iranžer. dobi mesto v ma niifnki--nr. veletrgovini Vin ko Savnik, Radovljica
51730-1
Avtomehanik
z večletno prakso, ki je izvežban za amerikanske vozove, ter tri bil oben »m garažni mojster. dobi takoj službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Garažni mojster«. 211-1
Izprašan strojnik
za stabilen parni stroj 6-TO Ks. ki «e po možnosti ra /ume tndi na električne naprave, dobi takoj službo v tovarni pri Domžalah. Pismene ponudbe na tovarno Bonač sin. Ljubljana, Čopova uliea.	200-1
Gospodinja
starejša gospa, pridna ln poštena, z večletnimi spričevali, vešča slovenskega ln nemškega jezika gre k samostojnemu gospodu, tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. J. pod i-dobra gosDodinla«.
307-2
Samostojna
kuharica
želi službe pri kaki boljši mali družini ali url samskem gospodu. Nastop 15. Januarja. Ponudbe pod »Dobra kuharica« na ogl. odd. J.
290-2
Učenca
poštenih kmetskih staršev, ki ie z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo. spreime •Tosip Tiršek, trgovina me. Sanerà blaga, Polzela nri Celju.	146-1
Pošteno služkinjo
v starosti 20 do 30 let. ki dobro kuha in snažno opravlja hišna dela snreimem proti dobri plači. Ponudbe pod »Ta-kotšnja služba« na osti. odd »Jutra«.	92-1
Pošteno kuharico
sprejmem, staro do 35 let. ki dobra kuha meščansko hrano ln pospravlja tudi -fine paketne «obe. pere in lika male perilo Òrirs se samo na dobre mo*ne ose-be. Ponudbe pod »Kuharica* na ogl. oddelek »Jutra«.	91-1
Trg. vaienca
prldneea, poštenega ln zanesljivega sprelmem takoj v manufakturno trgovino na Gorenjskem Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »Priden vaie-neo«.	26-1
Prekajevalca
spretnega ln dobro lz-urlenega. zmožnega ev. tud! male ka velie sprejmem takoj. Naslov se izve v ogl. oddelku Jutra 24-1
Boliše dekle
zelo zanesljivo, vedre narave, snažno, pridno i.n pošteno, vajem-c otrok, sprejmem k dvema stoletnima fantkoma. — Pismene po. nudbe ca ns-slov; Dr. Pn-šeojak, Cerknica. Notranjsko.	381-1
Prodajalko
Pridno in j»ošteno sprejmem v delikatesno trgovino. Nastopi lahko takoj. Pocmdbe na oelns. oddelek Jutra« pod šifro »Takoi. Sen nas+mp«.	337-1
Perfektno kuharico
zdravo ln pošteno sprej-m™ v Ljubljani, k bol'fi rodbini treh oseb. Služba stnlnn, plača. hrana in oskrba relo dobra. ya»lov v oglasnem oddelku J-i(ra 3S9-1
Učenko
sprejmem takoj v dam-sko konfekcilo. Stano-T"an1e brezplačno. Hrana dnevno 5 Din. D. Sattler in M. Leslak. Celovška cesta, Ltub-ljana.	417-1
Pismoslikar
potpuno samostalen «a nismo na staklu Itd. neka se pismeno odrnab lavi ns prvi Karlova*ki plsmosllkarskl atelier D. Matakovič, poduzeče za nreuzlman.le svih vrsta nismo 1 sobosllkarskih te Ilčllarskih radnla Karlovac Utemeljeno 1390. Telefon 101.
409-1
, Postrežnico
na%no, »prejme dvočlanska TodVna r.a Prtilah. Nas-iov v oglasnem oddelku Jutra 407-1
Kolarja
strojev vajenega pred delavca. eve.Tit. pomočnika sprej,meim takoj. Treznost in vostn-ost poirojj — Ponudbe na oglasni oddelek ".Jutra« pod šifro »Sposoben kolar«.	303-1
Natakarico
■pridno in pošteno sprejmem takoj. — Osebr.o se predstaviti pri A. PaS"ik. Laiko.	457-1
Trg. pomočnico
mlajšo, zmožno samostojno voditi malo trgovino na deželi, sprejmem. Zmožne nekaj kavcije imajo nred nost. Ponudbe je poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod »Savinjska doli-na«.	4Ü0-1
Brivskega
pomočnika
ki Je tudi usposobljeni damskl frizer, sprejmem v trajno kondlcijo. Plača in nastop po dogovoru. Snašnl. urni ln simpatični ponudniki raj se oferlrajo na Blaž Zupane, Laško. 4-18-1
Dekle
srednjih let. vešča vsesa hišnega dela ln kuhanja se Išče za trgovsko hišo 6 oseb. Ozira se samo na pošteno, krščansko ln snažno dekle. Vstop s 15. lanu-ariem. Pla*a po 'dogovoru. Seli se osebna nredstava ali slika s «nričerall. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 431
Trg. sotrudnik
mešane stroke, dober oroda'alec s 51etno prakso želi nameščenla s 15. januariem ali takoj. Pismene ponudbe na ocl. odd. Jutra pod šifro ?»;e daj vo-aščine prost, letnik 19C9«.	214-2
Za gospodinjo
gre čista, poverljlva, 33 let stara Sena k boljšemu samostojnemu gospodu ali vdovcu. Nastopi takoj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra.	2S4-2
Mlad zobotehnik
vešč v zlatu ln kavčuku in tudi nekoliko operative, želi službe s februarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro št. 11.212.	276-2
Vdova srednjih let
pridna ln poštena želi mesta kot boliša gospo-dinfa. Ponudbe pod značko »razumna vsestransko« na podružnico Jutra v Mariboru. 254-2
Notarski kandidat
i Mibstitncšjsko pravico, želi pr-esnenitš mesto. Ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod šifro »Sporna praksa«.	S27-2
Pekovski pomočnik
skupni delavec, išče slu i l>o. Ponudbe na podruinie-o »Jutra« v Mariboru ,>od »ianwsljiva 32«. 5-57:}2-2
jMesto sluge
ali tekača
išče pofiten m priden, 18 let »tar mladenič. — p.>-■nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tekač«.
14S-2
Perfektna sobarica
ki zna dobro šivati, želi službo pri boljši družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	103-2
Gospodinja-
kuharica
želi pri vdovcu službo. Ponudbe pod »Solidna« na ogl. odd. »Jutras.
415-2
Potniki
prt trgovcih uvedeni, naj takoj javijo svoj nadov Lahko prodajni predmet '.er s:guren in lep taslužek Nihče naj ne zamudi — A Knez, Ljubljana pošto; predai ät. 28.	>4025-3
Pozor !es. industrije
spreiemam brušenje cir-kularjev ln žag-jarme-nic. nože za skobslnike. izgotavljam kompl. ža-ge-jarmenice. zakeviča-
Za dojenčke
in bolehne
prične — proti naročilu — že prihoda ;e dni redno dobavljati
higiiensko mleko
(speciielnol v steklenicah MLEKARSKA ZADRUGA
M edvode-Svet-je.	371-6
Štedilnik
("Tischherd > zelo dobro ohranjen. s tremi luknjami :n k<»:l->m za vodo. po zelo
nje lestev na pile. bru- j nizki ceni naprodaj. Na s:jo se raznovrstni noži jif>T p0.ve oglasni oddelek
Mayers Lexikon
kompleten. najnovejši, poceni naprodaj. Ponudbe pod »Lepo vezan« na ogl. odd. s-Jutra «
432-8
Obleke in suknje
prodam Naslov v ogiaa. oddelku »Jutra«. 410-U

za papirnice in kavto-nažo Itd. Prva Jugoslo-venska dela^mlca za izdelovanje avtom. bn"5. strolpv. celovffca c. 4t. Ljubljana VII. 403-3
V 3 mesecih
govori vsakdo nemško ali francosko. Ski-pni in posamezni pouk. Moderna metoda. Stari trg 3-II. desno.	236-4
Brivski pomočnik
mlajši, želi službe za ! št. ' 1.3TÜ. takoj. Naslov v oglas nem oddelku »Jutra« 429-:
Priletna vpokofenka
samska, vajena	vsakega
dela. želi mesto	hišniee. Naslov v oglasnem oddetkn
■»Jutra«.	3S7-2
Brivski in frizerski pomočnik
dober delavec, bubistucer in onduler. išče službo, z nastopnim po dogovoru. — Ponudbe na oglas., oddelek »Jutra« ped »Pomočnik«.
53468-2
Mlajša frizerka
Išče službo izv«L, ali tud
Ljubljani, ponudbe oglas, oddelek »Jutra« prnl šifro »Frizerka«. 54M6-f
Steklar, pomočnik
dobro izurjen, išče staln in "sto. Po dogovoru o-i d. tndi steklarsko pravico. — Ponudbe na pedr. »Jutra v Celju pod šifro »Lepa priložnost«.	4,34-;
Mlad trg. pomočnik
z enoletno prakso, želi pre meniti službo v mesto ali na deželo. Naslov pri podružnici »Jutra« v Cel ;u
452
Absolventinja
gimnaz'ie
''perfektnlm znanjem nemščine iti slov stenografije išče primerno službo. Naslov pove ogla-sni oddplek » Ju tra«.	4-1*5-!
Trgovski pomočnik
mlad. Seli premenltl me-?to v trgovini z mešanim blagom ali s čevlM °onudbe na ogl. cdd. Jutra pod šifro »B^HSe mesto«.	305-2
Prodajalka
%Äetnlca. Izurtena v me®ani stroki, žel! na-m°«-onfa klerkol! v r.hjbHanl. Ore tudi na deželo. Ponudbe nod R. B. na ogl. odd. Jutra.
312-2
ŠiviHa pomočnica
službe. Naslov v ofl odd. Jutra	313-2
Mfinarsk? oom.
'a valloni mlin, d^bnj ''rurlen 'Itnlh Izdeiti-ov. roll službe Takolšei nastot». Naslov pove 0"t odd. Jutra.	314-2
Zobotehničarka
""mo«rtoiria delavka Seli inreineriit! mesto. Po-"tidbe na. o~l. Jutra pod »Zobotehničarka».
194-2
Frizerka
dobra omdulerka in irar.5-kerka. vešča tudi vodne ondiilac.ije, išče službo. — Ponudbe na oglas, oddelek 'Jutra« pod »Frizerka«.
53469-2
Kuharica
ki opravlja tndi draga hiSna dela. Išče službo za čez dan Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra kuharica«. 357-2
Sedlarski pomočnik
vajen šivanja strojnih jer men in ličanja i-šfe službo v tovarni ali kaki večii industriji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ličar in jermenar«.
S53-2
Brivski pomočnik
mlad in pošten, želi službo Ponudbe pod »Trezen 53« na podružnico »Jatra« v Mariboru.	255-2
Tamburirarica
io ročna vezilja za cerkvena oblačila in drugo, išče službo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 166-2
Ekspedient
z večletno prakso, prost vojaščine, izučen špecerist. ki zna hrvatsko ln nemško išSe službo. Ponudbe pod 'Samostojen 30« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
139-2
Administr. oficir
ekonom, stroke, mlad, v penziji, ki popolnoma obvlada slov., srbohrvaški in nemški jozik. tehnično na-obražen, išče primerno nameščonje v večjem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »357/31«.	854-2
Starejša kuharica
varčna in poštena, želi mesto gospodinje. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 353-2
Dekle
i gospodinjsko šol», bimvi-ps kuhanja, išče službo. — Naslov v oglasnem oddelk» »Jutra«.	370-2
Pikolo
star 14 let. išfe namejčenje v kakem hotelu ali kavarni Naslov pove podrufT.ica »Jutra« t Celi«. 143^
Fina šivilja
k! govori nemSko, hrvat-*'**> in slov., feli službo vzgojiteljice aH sobarice. Naslov pove og!-s. oddelek »Jutra«.	424-2
Absolventinja
državne trg. žole, s trimesečno prakso, dobra steno-tipi.-tinja, z znanjem slov. srbohrvaščine in z lepo p: savo, išče primernega mesta. — Cenj. ponudbe ca oglas, oddelek »Jutra« pod »Absolventinja«.	432.;
Brivski pomočnik
spreten v britju ln stri ženju, mlajša moi, želi sprejeti mesto. Cenjene ponudbe poslati na oel. odd. »Jutra« pod šifro »Mesto ali dežela«.
421-2
Gospodična
Perfektna kuharica, samostojna gospodinja, z večletnimi spričevali išče mesta k boljši družini ali samostoinemu gospodu. Govori sloccn-sk.. ln remško. g-e n<-dl na deželo. Kastelle Frančiška. Pragersko 3P ft^^ H 2
Absolventinja
trgovske šole z dveletno prakso, vešča slov. ln nemškega jezika, strojepicift. stenografile ter izvežbana v bla<ra!-nlšklh poslih, išče nameščen Ja. Zadovolll se s skromno pla*o. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
460-2
Kuharica
samostolna. Seli mesto za takot v Ljubljani ali v okolici. Grem tudi k snmostolnemu gospodu. Ponudbe na o«rl. oddelek »Jutra« pod »Pridna kuharica 435«.
435-2
.■»i a
še 3 zastopnike
asrilne in spodobne, ta prodajo raznih s+roiev. «prejme v stal no slnžbo vpelia na. velika svetovna tvrdka Resni ki pošteni reflrktan-tj naj pošliev) ponudbe 7. <yplsom dosedanjega delovanja n» oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strn'nn stroka«.	333-3
Naorei stremeči
izurjeni potniki, priložnostni proda'alci in drtrri. kateri so seriozn! in pola gvo va£r.«st na dober zaslužek — na' pršejo pod
»CeloMem racln'if];: — pi«.
m «no in pogodbeno ga'in-tiraimo«.	320-3
Osrmmen zaslužek
ca vsakega, v v«aVeim mentii kral!e^ine. Zahtevajte ipoffoie, priložrvSi 5 Din v msnrkab zs vrorre. — Mord vin o v, Beograd N;e-
goševa	63760-3
Nemško govoriti
se vsakdo hitro nauči po moji metodi. Uspeh zajamčen. Lintova, Poljanska c.
347-4
šoferska šola
fio.iko Pipenbacher
Oblastveno koncesji.mirana Ljubljana, Gosposvetska 12 Zahtevajte Informacije
53118-4
Pouk gltare
želim. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 371-4
Čamemlkova šoferska šola
Ljubljana. Dunajska e. 36 ;Ju?5 Auto). Prva oblast soDcesionnana. — Prosp-k' «astonj. Pišite ponjl 25!
»Jutra«.
237-6
Anodni akumulator
za radio 120 volt. pro.iam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	160-9
Otroški voziček
nnprodaj v Zeleni jami — Val. Vodnika nI. 28. Ogledati med 10. in 12. nro.
202-6
D'ra, koJeseli, san? j uooro onrsn. ene pro-
in razna konjska oprema I dam, ln sicer 18. 24 ln naprodaj v St. Vidu št. 23 30 sedežne. Ponudbe na
3 avtobuse
dobro ohranjene
nad Ljubljano.
108-6
Dijake
nižjih razredov, v realnih predmetih in nemščini po učuje absolventinja gimna zije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 417-4
Znano ie
da plačamo najvišjo provizijo dobrim in ■ delavnim moč um. Zato potniki pokonci: proč z nekoristnimi zaslužki in čas izgubljajo r Lm delom! Z nekaj hu-moria v srcu dvignete svoje dohodke, stanje in izkustva. Kaj se hoče še več iri tej vladajoči krizi? — Naše polje dela je naš svet — naj postane tudi Vaš. Zadostuje oznaka na siova. Brez velikih Htanij Ager.tuia »Omnia«, Ljubljana, Miklošičeva e. 14.
SI 9-5
Poleno vko
namočeno ali «uho. mlado.
najboijše kakovost? vedno v t.or vse 5pecerijskr' h]aj»n oo najnižji cen' nud; F R K^vačiČ. palača Pr k>jnin-ke<n zavoda. Ljub Ijana. Miklošičeva e. št $2 360 6
Premog, drva, koks
r>r nitja Vinko Podobnik t ržaška jesta Itev. 16. — leiefor 33-18
Puhasto perje
.imo. čohane ke pc iS* ijir, Iruga vrsta po Din 38 kg ■Sisto Bele gosjt kz pc 10"' l>in io fisti puh kg po Dš' •250 Razpošiljam no oošt •iem povzetju L Brotivir
irren Hie» go kem ^ fistilnica perja	20?
Blagajna
s pokončnim pisalni kom naprodaj v vili v Knafljervi uliei štev. 18.
437-6
Kuhinjsko opravo
po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni odd»l.>k »Jutra«,	439-6
ogl. cdd. Jutra pod »1000 avtobus«.	2S3-10
Limuzina
5—Tsedcžna. fine francoske znamke fakoj ugodno ca prodaj. Naslov v oeiasnem oddelku »Jutra«. 54743 10
100 močnih vreč
enkrat rabljenih, kakor tudi
50 sodov
od ca. 200 kg proda Eta« v Kamniku. 408-6
Najboljšega sena
več vagonov proda Korče, Mala Brda pri Posto'ni.
894-6
Podjetje brezalkoholnih pijač v Celju
dobro vpeljano, radi selitve prodam Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Takoj 53«. 455-6
Potnika
dobro uvedenega v Špecerijski stroki, sprejmem takoj za Ljubljano in okolico. proti fiksumn in pro viziji. Oferte na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Uveden«.	a46-5
Libella separator
posnemalnik. popolnoma nov ter plnjo zraven prodam. Naslov: Josip Sažon, posestnik, Cerknica pri Rakeku. 287-6
Slike
srebrne gardinije za ro-
re. servis za pivo. tap?-ili'no kl opino. sukn jo (Oehrock), va.-.ivelce o-kf-nj. obešalni'« za fcri-ln 1r.t-»e malenkosti poceni p-odam. Na-3. o v v ogl. cCd. Jutra.
50272-6
Železno peč
in ?4 črno politiranih skri-nj:e za kartoteko, narodno proda slaščičarna na Du-najski ce&ti 7.	S»-6
Železno peč
dobro ohraLjeno prodam. N i sl ov pove oglas, od d e lek »Jutra«.	400-6
Telefonski aparat
rabljen, v zelo dobrem stanju, za avtomatsko centralo, kupim Naslov v ogl. odd. Jutra. 311-7
Bufet
v centrumu Zagreba, na
zelo prometnem mestu prodam zaradi osamljenosti. Mesečni promet 1SOOO Din. Prostori In oprava fina. Cena 25.000 dinarjev. Naslov v ogl. odd. Jutra. 54308-7
Fiat 501
v dobrem stanju, prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »501«.
413-10
Tovorne in
autobus-chassis
vseh velikosti. Nove 6 CiL 6 sed avtomobile brezkonkurenčne cene. Rabljene osebne ln pol-tovorne avtomobile za 400 in 600 ke — nudi iz skladišča pod ugodnim- ponoil. Iampret in tìnti?, družba Ljubi lana šelenburgova ulica 4 Zahtevajte ponudbo!
B. M. W. avto
vožen 2500 km. pn nlzk! ceni prodam. Vprašati pri tvrdki A. Goreč. L1ub11ana. Palača L1"b-lianske kreditne banke 416-10
Otroka
od 3 let naprej,	zdravega. spre4mem v	dobro oskrbo. Naslov v oni. odd. »Jutra«.	404-14
Bukove tentone
300 m« I O, III ?0 mm,
2.23 in. 407c 10—35 in 26—35 cm kupim proti dobavi do konca februarja t. 1. Ponudbe z nax-edbo cen p franko Postojna ali Sušak, na oglasni o<1<Ie!e& »Jutra« pod šifro »Sirom» plačilo«.	S34-15
Pragove
bukove in hrastov«, J.W» X 24 X 14 y 15. franceck«-
sa ali i"talijanskesra tipa,
kupim proti akreditivu. _
Nu ine ponudbe na oelavii oddelek Jutra« pod šifr» »Dobro blago«.	1G2-1S
Trgovsko podjetje
dobro vpeljano, žeil družabnika — po možnosti mehanika ki Ima pravico do samostojne obrti, z nekal kapitala v svrho razširjenja obrata Naslov v podružnici Jutra v Celju.	260-lfl
Kdo bi posodil
večjo vfjoto denarja pr«H
vknMibi na vel «posestvo? Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ve!e-posestvo«.	321-lfl
Družabnik
S 5(V_ioo.nf« Din prietont
s sod"lovanjem k samostojni boljši rostilni ali h kakemu drugemu podjetja — r lastnimi vinskimi pr'delkl Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celi® ped značko »Skupno g«>-spoda rstvo«.	14! -10
Moško kolo
dobro obranjer.o pocer»« naprodaj. »Eirvres^«. Vesova
nlica št. 8.	368-11
Pozor! Pohištvo
na obroke. Kdor si želi nabaviti pohištvo, trpežno In poceni naj se obrne na mizarstvo Pava, Kolodvorska ul. 18. 306-12
Pohištvo na obroke
spalnšce .... 2!K*> Din omare ..... 560 »
postelje .... 260 » kuhinjske kredence 5^0 » in vsakovrstno pohištvo »,er sprejema naročila za trgrv ske oprave mizarstvo Sava. Kolodvorska ulica štev. JS 8812
6 stolov
staronemikih. z visekfmi
naslonjali poceni prodam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«.	224-12
Družabnika
s 50.000 Din iščem tu
dnblükano^no podjetje. —• Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	462-16
Kam na treh kraljev
dan?
V Dobrunje, k Paterno-
stru 'gost. Grešnik), kjer priredi Kolesarsko društvo »Ljubljanica« veliko predpustno veselico z lepim sporedom! Godba, p'es. dobra pl'a-?a ln prigrizek. VI lud-no vabi odbor. 283-18
Otroška postelja
modrocem na peresa, poceni nanrodai. — JCaslov v trgovin'' Razboršek. Mir'e. Lepi pot.	193-G
Sani in vozovi
«novprežne 1 ivnvpre? t.e «ani. enovprežno liro bre» peres rabljen ta prav Ijenec iu ve? eno ter -ivo-vprežnib koč-ij naprodaj v Slomškovi ulici štev (V
54768-6
Rasprortalnmo Izvrstna
bela vina po Din 3.50 ?n Din 4
■»n liter na debelo, vsled opustitve ve'«trnovi-> e. "lokler trat« zpio~a »VI-iea« vel't'-To-.-lna z vl-"orr Rudnik pri nubiani.	54438-6
Pnv'l'on
za mes»rl5o ili braniari-r> proda"- N'.slov v op-1 oddelku Jutra.	12-6
Premog in drva
prodaj« Jezeršek, Vod"
soo
Cepanega kolja
borovega kupim več vagonov, pet četrtin debelo, 1.60 do 2 m dolgo, ali okroglo podzemlji-kovo iste dolžine. Cenj. ponudbe z navedbo cen ra Rudolf Rižnik. Dali. Slavonija.	55811-7
Boben
dobro ohranjen k n p ! F. Burlačinko. Medija-Tz'nke.
344-1
Piscino mizo
kunim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šif-o »St 254«.	364-7
V^čre vinske sode
dobro ohranjene kupi Vinska zadrmra »H?To?an« v Sv. Andrežu v Halozah.
149-7
Pi«a1no miro
po možnosti am"rikan«ko. kupim. Pismer.e pomudbe na oirlasni oddelek »Jutra« pod »Dobro ohranjena«.
229-7
Sode
c* 100 hI. v dobrem »tamju klim' tovarna »Produkta«. Ježica pri LhiMisni. 207-7
Dve veliki omari
eno trodelno. eno dvodelno z velikim ogledalom ter otroško postelj poceni prodam. Stark, Gorupova ulica 16.
395-12
Jedilnica
temna, polltlrana. skoraj nova. naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	428-12
Omaro za spise
že rabljeno kupim takoj. Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pod »Omara«.
411-12
30 plesnih oblek
novih (pariški model "i počen! prodam. Nov! trtr 1. pritličje.	317-13
Frak In suknjo
za frak ln damskl plaš* or odam. Naslov v od odd. Jutra.	281-13

Starejša kuharica
odda osebno pravico. Gre trudi kot natakarica, na ra-un. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Zmožna nemščine«.	262-U
Lokale
s pritlkllnami, sa vsako tudi večjo obrt aH trgovino ocidam v najem. — Stanovanje v hiši, električna napel lava. V neposredni bližin! Kran ta. Vprašati ogl. odd. Jutra.
194-17
Veliko delavnico
s pisarno in električno ra». svetljavo oddam v najera r.a zelo prometnem krajo, 10 minut od Ljubljane. '— Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	179-17
Pek amo
dobro idočo, na pr»me<ml
točki odd;im v najem. Ponudbe pod šifro »Promet 14« na podružnico »Jutra« v Celju.	142-17
Hiša z vinotočem
vrtom in eon^darikim poslopjem pripravna za trgovino. zraven rudokxpa, se nrodr.o odda v našem.. Dopisi na oglssni oddelek •Jii'ra« pod »Sijajna bn-iočnoet«.	30—17
Flacahto
dnb*o obran'eno kupim.
Na.«1ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	305-7
Smoking
dobro obranien. tred-nV velikosti!, amndno Tisproda'
D?led»ti pri »frentlema"«. Miklošičeva cesta Ste-».
3W-13
TTcn*en moški Unhih
poceni prodam. Naslov v osrlasnem oddelku »Jutra«.
S38 13
Nov plašč
r»er»1anerk1anen in gare!«
V»P0 poeeni prodam. Cesta na Rožnik 19. 55865-19
Že'erno neč
mnilino. knr»m Naslov v
oglasnem oddelka »Jntra« 89Č-7
' Vozvh (TTaarrvpjz)
de.bno ohr.in'en prednm. -N'slnv v oglasnem cddeiv-u »Jutra«.	SOS-13
Poročenca
brez otrok
mlada, resna. želita v
najem gostilno v ve*'em -nest.u Sloveni ie all pa ra debeli v indu^tri'skpin '*raju. ki le na dobrem Tla su Ried Ima prednost. Ponudbe pod »Januar 20« na ogl. odd J.
20-17
ff?*n v Tacna «t. *2
pod Smararo goro oddam v najem.	4>42-lT
Hišo z vfnotočem
vrtom In gospodarskim posi op tem. pripravno za trgovino, zraven rudo-kona, se u «rodno odda v ^»'em. Popisi na osi. odd. »Jutra« pod ».Sijajna bodočnost«. 80-17

4.000.000 je v rabi pisalnih strojev

ker je neprekosljiv v trpežnosti, zalo tndi najcenejša
! Olavna zaloga: LUD. BABAMA, Še I «* bi b « r go v a ulica štev. 6 -
17763
Telefon štev. SO-SO
Gostilno
4obro idolo mmcm t ds jom ali ua račun » Olju ■ali okolici, eveal. v Sa vinjaki iolini. Lahko tufi: dober vinotoč linim «eb th> pravico. Ponudbe ua po-lružnico »Jutra« v Celju po4 značko »Owbna p:a_ vica 53«.	453-17

V.ajhno trgovino
dobro :<i'>čo -xidam v aa jem. Potrebna kapital ca S<i,jO Din. Dopise na po družnico »Jutra« v Mari 'pora pc<! »Rentabel«.
463-17
Čevljar, delavnico
a vsem inventarjen oddam v na em. Naslov pove oel. odd. »Jutra« 436-1"
Trgovino
s papirjem in galanterijo ter majhnim stanovanjem na piometneni prostona poceni prodam Dopise prosim pod značko »Prima 26« na podružnico Jutra v Mariboru.	253-18
Natakarica
c osebno pra. leo želi gostilno na račun. Naslov v ogl. odd. J. 265-iS
Opremljen iokal
■na prometnem kraju v Ljubljani VII. takoj oddam v najem. Vodovod, elektrika. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra tod »najemnina 500.—<x. v	169-16
Trgovski lokal
vsem inventarjem, v katerem Je 100 let obstoječa trgovina z mešanim blagom, s potrebnimi skladišči in stano- ...	, Sem taXoj oddam. - drugo malo se pre-Na hiši le hišna gostil- ™me. Naslov v ogl
Posredovalnica
.slariooi oouna uuoa 30
prodaja posestva •iras^ine do 600 oralov, niše viie, gostilne, üage, .aline, industrije, voom pogon ln pekarije. 304-20
Primorski Slovenci! Pozor!
V zelo lepem Kraju Slovenije takoj prodam dvojnu posestvo; prvo obstoječe iz novozidane niše. pripravne za vsako obrt kakor tudi za malo .rgovino, z gosp. poslopjem. ležeče tis prometne okrajne ceste 7 minut od postaje, z vinogradom. sadrmosniki in njivami. Drugo obstoječe iz lesene hioice ln enakimi gospod, poslopji, vinogradom, travnikom. <ozdom ln njivami. — ?kupna cena Din 150.000. Naprodaj tudi deljeno. Vprašanja pod »Dvojno posestvo« na ogi. odd. »Jutra«.	303-20
Hišo
novo ob glavni cesti na Dolenjskem, dve postajt iz Ljubljane 2 sobi, kuhinja, shramba, prodam zaradi selitve. Naslov v ogl. odd. Jutra. 291-20
Hišo
z lepim hramom, («vinjakom pralnico ln vrtom prodam blizu Novegj "nesta Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 266-20
Hišo z gostilno
na lapem kraju puriferijt mesta prodam radi družin skib razmer. Ponudbe rs oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Ljubljana«. 315-20
Zamenjam
krasno enodružinsko, visoko hišo, pritlično. t velikim in !ei«iin vrtom, za posestvo v bližini Celja ali Maribora — Naslov pri podružnici »Jutra» v Celju. 359 20
Enodružinsko hišo
n&vwdano, z velikim vrtom poceni proda Kmet.ič Mihael, Tezr.o. Ptujska ce sta 175. Maribcr. 140-20
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin. na lepem kraju v novi hiši v Stožieah laß. ob Du najsfci cnsti oddam. Ixi «e r Stožicah štev. 5
342-31
Posestvo
v Savinjski iolini. obsto j"če h gospodarskega stanovanjskega po^iopja vse v najboljšem ntanju, t 2>i0 arali zemlje. njiv travnikov io gMdo'V. na prodaj takoj za Din 275.000 Naslov »e live v podruž niči »Jutra« v Celin.
WS54-- 20
Lepo hišo
5 min. odi glavnega kolodvora Maribor, eno in polnadstropna, elektrika, vodovod, klet suha rementirana. z
Posestvo
prvovrstno. » lepem krtjn »k »lice trg-j Konjice, »d "ialjeno četrt ure od le lezniške postaje »bstoječe I? -20 oralov prvovrstnega zemljišča 'o je travnikov njiv gozda vinograd"» m <adino«t,iks. kater4	i
inbreai Iftt.n 2 vagon» !» h«lk Poslopja »o- 2 ti Lini h;i' it gospodarska irfwinpja Prodam i v«em živim in ftirt.vim inventar jftm za 350.000 Din rad iružinskih razme.r Pojas nila daje Vrhovšek Ciril trgovec Konjice. 54364-20
stanovanjem tn vrtom z donosom mesečnih Din 3000. Potrebno Din 200
industrijski ob'ekt
manjši t vodno moč j« •jedi Slovenije zelo i g-vi . no prodam Ponudb* pod lepim'šifro »Objekt« n»
ničarska pravica. Nahaja se v ietovlščarskem menu na Gorenlskem. Pismene ponudbe na ogl odd. Ji' :ra pod »Trgovski lokal«.	55349-19
Trcovino v Zagreba
e kolonijalnim blagom in jasebnim točenjem alt» bolnih pijač na najprnmet •neišero prostoru in kri_ SišČn cest prodam radi »tolemi. Letni promet Din 3,(Vtn.00«l. promet v pijači ■znaša: vina 250 hI. P" l.V hI in mnogo žsranib
■nr:af _ Vse popolnima
-wr-r-'-aii '^nn napr*>daj * za lojo blaja. v ist.ini ren*a-jüfti; obrt. Potreben kapi tal 400.000 Din Stanova prrle? trsro-vine. v«e enim kljnče-m Infir mic.iie daje proti porto anamk' aH Tsehin Pavle-^vid. Zaereb. Dica 14A'T lavo.	301-19
Lena nriüka
trn nud: H«teimu k' knp' tn« jo rr"dno in mamifik turno r.rffr.v'ro "iahaiai Cr se v zelo n^nrr^rppm in di;s:t.r?;=k=m "kti in fr'Vr»ni ske Potreben kat»i»al e» JOOOfiO I>in Tozadevne pr. g.idbp na	-vdd»l<>k
»J'i^r.T« po«i Sifrft prodaia (.rinvine«. 54741 19
Veliko skladišče
»uho o?nia varno ort pravno	za «froino ie
'avnir-o s-knnno » oisirnn v bl;žin< ?'avne?a kolo-dv.-vra Mdnrn VnraSanj» po.1 Sifrn »S'ibr sk1ad;5*e« ca oglasni oddelek ».1'i-ri.
■27—19
Naslov odd. Jutra.
270-20
Hišo
dvostanovanjsko. dobro-4dočo koračnico z velikim dvoriščem na prometni cesti 15 minut od tnerta. prodam. Na=lov v 03I. odd. Jutra. 269-20
Posestvo
v Konjicah, s solidno -raj eno enonadstropno oodkleteno vilo, 3 več-iim gospodarskim poslopjem, s 7 orali dobre nemile tn sadonosntkom ->b železniški progi, pri-nravno za lesno industrijo ali kako drugo ~>brt proda Dobnik Ma--tia, posestnica v Slov Kon'tcah. Parceie za stavbišča. Cenjene ponudbe naj se po^l'eio ia gornji naslov. 273-20
Novo hišo
dvostanovanjsko proda Jernej Lampret, Dolgi most, Vič.
oddelek »Jutra«. 53S29 20
Hiša
v bližini kolodvor*, t veli kirn prpdvrtoai poemi na prodaj. Nas-lov » oglasnem oddelkn »Jutra«. 2ö7-2ft
278-20
Vec'e n^car-niške pro^^ore
frnrnma pn^tr-vne orr«f,orp oddnm « t. f^bmar^m. — Po:7ve an - ptoarn' dr. Irana TarSarja. Tav?i-;e ra aiica 2.	3SS-19
nri+lir5»!^ PTm+nr^
pripravna r a k r ^ * ^ ' n vi Ji« ^ti itiprio ar»d! Tj'nb 1'ane -vddam VoraSat! v J)-.I4><TTI posestnikov Pa-
lendrwa 6.
Posestvo
obstoieče Iz 3 gozdnih parcel. 20 mernikov po-setve. zraste 4 do 5000 kg sena in mlin za Izd. 'aneneea olja, ali se vo da lanko porabi za kak drug poTOn. prodam. — Aloizlj Trampuš. Golo-brdo 23., pošta Medvode.
280-20
Posestvo
srednje veliko kupim na
orsmetnem kralu blizu "-ele^nice Ponudbe z onisom in ceno na Jutro pod št. 24. 54772-20
Hi?o s pekariio
vrtn.m in njivo. n3 deželi »vidam tak o' ali s 1. februarjem v na'em. Kaslnr v oglasnem oddelku »Jutra« 3?2-20
V Novem mestu
kupim. hišo, vilo .ili stavbno parcelo. Ponndbe z navedbo cene ta oglas, odd "lek Jutra« pod 5ifm 335-20
Novozidana hiša
z dvorna sobama, kuhinjo, shrambo, gospodarskim poslopjem. studencem tn velikim vrtom naprodaj. — Stanko Vrazova ulica »4. Pobrežje-Maribor. 458-20
230 19 »Hiäa in vrt«.
1 o1'«'?!	Hi^o kimlm
m vino'o? It? deHtrate«o v Ljubljani ali bližnji oko S*-m a!-' prev7am»m že Kes. "oruidhe na oglasni ▼r>e"*n v4nof«J« v T.;'iblia oddele.k »Jutra« pod "'sifrn TT, als Pol'ii. Ponudbe na : >Do lfiO.OOO«.	334-20
od^nio^ »Jutra« ood ;__
»VinotoS t no«.	187 19
T ptürpo na	J
pripravno 7.3 zdravnika. UTodnn rirodam z	'u-
vpnt.ar'f-m. — Tr.forrmene daje Jo*'p Kn?5er. V'tmte
Hr.fel
* r^tavTaft^o n»d Ir^'o-tJf^m. s 14 konnnlotnt-
Jril	tp 7 ^rep-*
n+r^ ) fn *Vt efltrplro b^T^-^lnf» t p-	Ifn*
i fn-n fMIlr t-^t
£	TTprfln^ft^A trt
p,, , —
n T-t-r. - r.
T--r)*-!	to- +r>-
I*' TT*I	rli-on^iftn,
co -«fri	TT
tel-A' Tv 1 « T-n Tnaca^n^	'om - lrvm
r—	r*-*
Enonadstropna hiša
v predmestlu. par minut od tramvaja, na-prodat. P°t sob. sobici "se prlt-lk'ine parket, ^anrta verar"t<\. vodo-449 19 I vod. n'in. elektrik* vrt ti-^ir^ifa in di-var"lca ovnn lct-q nreu-e-rtltpv h'"-' stroškov rno-rTtxa Oi^i^ano O^T>1Qa1-To. Ponudbe ria oaln=t»«
o-'-ifi^ »Jutra« «n* »Opl?n«.	445-2'1
Nova vila
"tirip+ono-^Bntska nt" Sv	nanro^ti,«
— Por»"''!-*«» p« o ^toari1 o-M. »Jutra« pod t'-'" vila«.	434-20
2 «'avhtij narcoll
«ta—bnJ-rn matprita blÌ7.ri £ nI e v •- S'pVÌ po tiiTki c An? ri,-n''",tn
r'*	rtat» «•.»1. ! potT-ve «e v sro«tiln? Ifo-
odd. »Jutra«. 323-19 va«, Dravlj« 58. S30-20
Raznovrstna
posestva
nis«, «le, kmetije, trgovine. gostilne, milni 'aee, stavbiVia, ceni o-fmerno naprodat. Velika Izbira. Posredovalnica Mat. Les tak. Teharje prt celfu -4 Za odgovor prosim .m-ke-	<30-20
Lepo stanovanje
2 sob. kabineta, kopalnice ln vseh prltlklln v pritličju oddam s 1 februar fem. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 299-21
Stanovanje
V LJubljani Vil. 1. n(Mj. stropje s 5 sobami, predsobo. kuhlnlo. balkonom. s samouporabo vrta in event. garažo oddam. Cena brez garage 18">0.— Din mesečno. Ponudbe pod fTakot 225* na podr. Jutra v boru.	271-21
Hišnica
pridna in poštena, ki W pospravljala sooe, dob prosto stanovanje in oe kaj plače — Pismene ponudbe na Uenja:.iico, pre Sernov» ulic« št 46. Ijana.
Stanovanje
sob», kuhinje in pritiklin odda takoj Kiemenčič Ivina, Koseze 80. 343-21
Dvosob. stanovanje
3 _ kuhinjo, shrambo, elek triko in vodovodom takoj oddam v Rožni dolini cesta II ät. 5a. 350.33
Stanovanje
2 sob in po možnosti »o-bice. kuhinje in pri-tiklin išče boljša o-bite-lj 5 oseb v bližini centra, za marec ali pozneje. — ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Do 1*09 Din«. 338-21
Sobo
s posebnim vhodom takoj
oddim gos.pudu v	Knaf-
ijevi ulici 18.	43^-23
Sobico oddam
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	441-23
Stanovanje 3 sob
sobe is služkinjo tn priti klia. » bližini ban«ke npr» ve oddam - Ponudb» pa >gla«. oddelek »Jutra« »od značko »Takoj staaovani»« __69 81
Solnčno stanovanje
3 velikih ,eb kopalnice in pritiklin moderno, na aovo irejeno, » eontm mesta id iam Ponudbe na oglasn-idde!«k »Jutra« pod iifr. »Udobno«.	7Q21
Enosob. stanovanje
V Ilirski ulici oddam e 1 februarjem sa 400 Din mesečno. Adaptacija 1000 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ilirska 55808-21
Elegantno sobo
takoj oddam solidnemu gospodu ali gospodični. — Nasiov v oglasnem oddj!!;u »Jutra«.	409-23
Jurist
išče mirno in svetlo sobo z zajtrkom, boij v sredini Ljubljane — Pismene ponudbe na podružnico Jut.ra v Celju pod »Soba 56«.
4.56-23
Zračno sobo
mlrnr, čisto, lepo opremljeno, v visokem pritličju vile v centru blizu banske uprave in opere, s posebnim vhodom. odda starejša dama boljšemu gospodu. Na željo s celo event. diietično hrano. Telefon ln kopalnica na razpolago Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 433-23
Prazno sobo
oddam takoi v Ro*ni dolini c. VI. 22. 289-23
Sobo s kuhlnlo
odda Ceglar, Trnovo _ Mivka št. 23.	StJ5-2I
Stanovanje
2 »ob kuhinje in verande takoj -ddam v Rožni dolin cesta X/4.	89 21
Učiteljica
išče eno ali dvosobne »ta novar.j« v mestu, ali na periferiji, plača do 500 Din mesečno Ponudbe na ogl. Oddelek »Jutra« pod Šifro »So.!n6ao in snažno«.
378-21
Stanovanje
S sob, kuhinje in kopalnice fali brez), v bližini IHr ske ulice Pčem s 1. majem Ponudbe na ogla», oddelek »Jutra« pod Šifro »Solidna ia anaina češka družina« 414-21
Stanovanje
3 šoti, če mogoče « kop»! nico. v mestu iščem » 1. februarjem - Ponudbe n» cvetličarno Bajt. 233-21
Stanovanfe
2	sab. sobice In pritiklin oddam « februarjem. Poit vedeti med 10. In 11 Ifc. v Zeleni jami. Simon Tregor čičeva št. 1 _ pri Kr„.„
______223 12
Stanovanfe
3	»ob. kuhinie ln pritiklin na Pnilah ali Mfrjn i&čem s t. ma-ftm Ponudbe na o?las oddele-k »Jutra« pod »Točen plačnik 15«. ->;i vi
Dvosob. stanovanfe
t «lektr'ke !n vspm* »n t.ikiinam' addam » I ?»n. Ni 'azpotagr tnd* vrt Od O'iSte *idaliene pol ire. Piiasnils laje hišn'* fl rinete.	53704 31
Stanovanje
1 sob. kuhinie ln pritiklin. rračno ln šolnino.,	.........,„
elektrtka takoi oddam	takoi. Van-ltKv nove
~ «glasni	oddelek »Jutra«.
Stanovanfe
Knhtnje in sobe oddam v Mepanji vasi! St. 6. 440-21
St«nnvan?e
Vohinje in priHklin
-» Din 500 mesečno. Pr. TTr»*en}na. Tržaška 49. Vič.	274-21
157 21
Stanovanje Sobo ln knhlnto 2
v novi stavbi, pn postati |»d d» m s februarjem .
Ä» *""«SiX»" » -
Pvosob. stanovanfe
iščem za februar. Event. plačam tudi za deli časa
na-rirei. Ma.sltw v oglasnem o-idelku »Jutra«. ' 335-31
Leno stanovanje
? ma'Viib sob ta knb'nie.
v bližini Dur.aipke eeste fri>t: Taboru, išče «s fe b-uar. ali ma» tričlanska, orir. dv<ičla.n=.lra mirna in ""'•ia ve« dam odsotna ">dStas. Ponndbp n» s^iČarno na Dunajski cesti št. 7.	340-31
Sohn Jn knlifnlo
oddam od-a«Hm n*eti»m v
Kavškov" u Mei ìtev K
3GO-21
Solnčno stanovanfe
Jn shrambe ^	m« odas.
oddeif-k »Jutra«, 4f>l-31
Dosmrt. stanovanje
ali za več let. solnčno. v ravnmi. 5 minut -vi m«t, odda Hrovat Anton. Pad hram — Laško. 425-21
Enosob. stanovanfe
mtrsfca) odda s l t<>-hniqriem Meso*no 400 HNTiarW. A fioritaci tr inno Din. Ponudb« oort »Ilirska« na oglasni oddelek »Jutra« 5580-21
Sobo s kuhfn'o
Sostanovalca
sprejmem takoj. Poljanska c. 54., vrata 34.
292-23
Prazno sobo
s štedilnikom in posebnim vhodom oddam poceni. Naslov v ogl. odd. Jutra.	316-23
Solnčno sobo
na novo opremljeno oddam s 15. Jan. 1931. Na ogled od 13 do 14 ure. Rimska c. 7-III., vrata 20.	295-23
Opremljeno sobico
želi mlad. ves dan odsoten gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjerkoli«.	297-22
Za sostanovalca
gre mlad. ves dan odsoten uradnik — najraje k dl'aku. Ponudbe na ogl. odd. J. pod »Mlsd uradnik«.	298-23
Opremljeno sobo
Ali zdaj
lepo. oddam na Mirju. — I ko )e zima in se je po-
Xaslov v oglasnum oddelku »Jutra«.	850-23
Opremljeno sobo
« poseb. vhodom in elek trično razsvetljavo oddam f-olidnemu sospodu Pred škofijo 20/1II.	313-23
Manjšo sobo
blizu kolodvora išč<-m za takoj. Pijriudbe s ceno na ogias. ivi d elek »Jutra« pod šifro »Kolodvor«. 203-23
Sostanovalko
sprejme boljša gospa. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	192-23
Lepo sobo
v bližini pošte odda Coc-ron, Knafljbva ulica 4/II.
367-23
Gospodično
sprejmem kot. sostanovalko NV.-i trg št. 2/II — desno 377-2S
slovilo leto občutiš tiho žalost za vsemi bežnimi lepotami minulih dni!? Ali ti Je cvetoča pomlad uresničila vse lepe sanje? TI Je bilo poletje naklonjeno z veseljem in si v otožni jeseni našla svojo srečo? SI se veselila mladosti in ti je v srcu utihnila skrivnostna pesc-m hrepenenja? si živela vse to. ti	Katera
dobra prisrčna mladen- j vd<wa ali gospodična, «ta-
Razporočen obrtnik
v Mariboru, želi ženo dobrega in resnega srca. cilj : skupno gospodarstvo s sodnljsko poroko Gospodične, vdovice razporočenke do 30 let naj izvolijo poslati naslov & sliko na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »en otrok ne škodi«.	258-25
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko event. s hrano, v Gosposki alici S/I, desno. 382-23
Gospoda
sprejmeim na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku >Jutra«.	383-23
Lepo sobo
v centru me«ta oddam 3 ocebam s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 384-23
ka. ki z jasnim pjeledom Teš v bodočnost? — Taz nisem — Morda tudi ti ne — ? Oglasi se ln zaupal ml zekal — Spoznajmo se! Ponudbe na osi. odd Jutra pod »Tiha mladost«.	1-24
? dfstfngvfrani dami
» poklicem, iščeta 2 plesna partnerja, velike postave. 28—10 let starosti. — Po nudbe s polnim naslovom na oglasi odd»1«*k »Jutra« i»od značko »Dober p!e«a lec«.	53811-24
Gospod ali gdč.
dobi poceni stanovanje — event. s hrano. Naslov oglasnem oddelku »Jiit.r» SÖÖ-23
Sobo
poleg SiSenskega trga od dam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem "oddelku »Jutra«.	402-23
Opremljeno sobo
z elektriko in posebnim vhodom _ sredini mesta takoj od .am boljši ln stalni osebi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 300-23
Sostanovalca
»preimem. Sv. Petra c. 78 dvorišče.	296-23
Solnčno sobo
s posebnim vhodom, e-ektrično razsvetli avo oddam blizu Tabora Naslov pove ogl. odd. Jutrn 249-2"
Opremljeno sobo
blizu parka ln kolodvora oddam v Mariboru, vaslov v ogl. odd. Jutra.
267-2?
Na stanovanje
sprejmem dva gospoda Blizu Trnovske cerkve Naslov pove ogl. odd. J 279-23
Sobo za pisarno
oddam na Miklošičevi cesti Naslov v oglasnem odd»lkn »Jutra«.	376-23
Ooremlieno sobo
s posebnim vhodom oddam s 15. januarjem na Poljanskem» nasip« 12'II, vrata 12 163-28
1 ali 2 opremljeni sobi
separiranl. s kopalnico in komfortom oddam na Do mobranski cesti štev. 17/1 245-23
Sobo
s souporabe kopalnice od dam dvema boljšima go-s<pviiSnama Naslov v ogl oddelkn Jutra«. 833-23
2 Kospoda ali gdč.
sprejmem na stanovanje hrano. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 2Ò8 23
Opremljeno sobo
» parketom električno rar svetljavo in posebnim vho dom i d d a m takoj poleg nove šišenske cerkve Na 3'ott pove oglasni oddelek »Jutra«.	173-23
Prazno sobo
n-inrosto |5Vm kjerkoli. Ponudbe na ogl "dd. »Jutra«, pod »Kle-far«.	405-2?
OnremHeno sobo
solnčno. blizu glavnega ko ]odcora (Maistrova ul. 141 oddam.	331-23
2 preprosti
sostanovalki
sprejme® na stanovanje v Hrenovi ulici Štev. 14.
832-23
Opremffpno sobo
leipo. » potrebnim vhod>m. event z dobro domačo hrano oddam takoj v hli žini univerze Vprašati na Jurčičevem trgu št. 3'T.
829-23
Sobo, orfr. postel'o
oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasmem oddelku Jutra«.	851-23
Of»rptr»'?°«n
oddam takoj šivilji na Starem trgu štev. Ila.
348-38
Senarfrano sobo
parketom itn elektriko oddam 2 soiidr.imi osebama. Na slov pove o<rl*«ni oddelek »Jutra«. 849-28
Stanova«**»
dvn-obno. v Polipi B*S-
rrnda. or.ir. Diinaielre co- ,
išfp. m ra tat:(v» Pft-'t» februar išče mlad	z* nndhe n» ogV«ni o^dMpk konaki par. Ponudbe n*
»Jutra« pod »Stan o*-» «'e«. ojlas. od d ml "k »Jutra«	pod
S59 31 šifro »Februar«. 112-28
Sobo
• posebnim vhodom oddam takoj a.li » 15. januarjem »olidnemn gospodu ali go spodični Po^zve se v tr sovini Anžlovai. Sredta» it- 11 (Prole). 51706 23 1 Nada, Milica.
Stanovanje fn hrano
i«čem ta lijsH prvošolra najraje pr kakšni prife
sorski »H iičiteliski družni Cenjene ponudba pre sim na ogla«ni >»ddoI»)t •J'ltra« poj ,§ta
nor^nft
za takoj«.	gg_22
30!etni gospod
v dobri službi v Beogradu. velike postave, želi poznanstva z gdö. ali "dovo z nekal gotovine Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Beo-rad«.
315-2-J
Gospod
star 31 let, želi resnega •znan la z gospodično blondinko. starost 20-26 'et. blatera srca ln lepe •zun an 1 osti Cen J. ponudbe. prosim, s polnim -»asJovom na osi. odd Jutra nod šifro »Harmonija 10«. • 318-24
Dotični gospod
ki me le iskal prt se*tr* M. Marti*. šmartlnsk« c. 8 rtobl mol naslov ogl. odd. Jutra. 275-2"
Tri mladenke
neojnarloSov^ne preteklosti bi se rade sezna-nl'e s tremt lntell^ert nlml eroppodl v svrho no^nania. Le resne po. nvrthfl na o"l. o^d»'»*-T"tfa nod «ifro: Ade'" 231-24
Mlad drž. uradnik
nujno proM da.mo za 3fi00 IMn posodila proti povra čilu. Ponudbe na ogla=ni oddelek »Jutra« pod Šifro »Razpolagam«.	362-24
Preti mi samski davek!
Dekleta, ako ve,ste za kak Sno. da je višje postave, simpatična fai značajna. da bo liubiti ta kuhati znala ter šteje kakšnih 32 spo mladi, povejte mi za nio I>»pi«e na oglasni odd»Iek »Jut.ra« pod »Uradnik — Beograd«.	161 34
Proti Izpadanfn las
in boleini lasiSča je »Ines« edino u^i>pštio sredstvo Lonček 3« Din. — »Ines« I.'uhljana, Merosodna ulics ^t. 1.	81-34
Psa volčja ka
eno leto starega. j»o zelo ugodni ceni prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	180-27
ra nad 45 let, z nekaj gotovine.. reSi 51 let starega vdovca z ženitvijo davko plačevanja. Dopise na og!. oddelek »Jutra« pod Šifro »To-varnifek: poelovod:a«.
3Ò9 25
Samostojen obrtnik
z nekaj premoženja želi poročiti gospodično, katera poseduje posestvo ali kaj premoženja, staro 18 do 28 let. Vdove niso izkllučene. Ponudbe z natančnim ot)!«om ln sliko na oerl. oddelek ».Tntrai- pod »Srečno bo dočnost«.	420-2?
Šivalni stroj
popoinoma nov prodam. Naslov pove oglasni odd. Jutra.	263-2b
Dva šivalna stroja
levorojna. znamke Singer. eden nov, drugI 2 leti rabljen, prodam. — Cena nizka. čevljarji ugodnost. Stanko Gliha Žužemberk 67. 153-"!9
Radio aparate
prodaja popravlja. mi.lfT-nzira, vzdržuje uajugi.d-neje Jote Markeè. Je-.^nic« 80
Amaterska dela
-azv >knj«- .a »owraDje, m foto maien^l >e najc»nej«l jO loto Joško Smuc Woi-tov» 12. (K><1ruluir» B od.
Kovčeg-gramofon
dobro ohranjen, t 18 pio ščami. in dvosedežne
športne sanke
ugodno prodam v Predo vičevi alici &t. 9/1 — Sel o 301-26
Pianino
naprodaj Naslov v oglw oddelka »Jutra«. 872-26
Črn pianino
Farster eleganten komad proda Skof. Maribor. Ko roška 34.	55850 26
2 ve«elf Hrvatici
že-Iita znanja » «t^reiSima gospodoma. — Dopise na «isrlas oddelek »JutTa« (»od »Crnia. Piavuša«. 390-24
Gosnodfčna
frednje starosti v državni službi t 60.000 Din. teli znan?» r drž nradnikom nairaie Jel p7n;tVim. «ts-:ir ?-S_4fS let. Pisma » sliko, katera se vrne. na oddelek »Jutra« pod «frn »Dalmatinka«.	373-24
Ali zdaj
ko Je zima iti se ie posln vilo leto občutiš tiho la lost za vsem' hežnimi le potami minnl'Ji dni' Ali t* ie cvetoč» pomlad iresn-' čila vse lepe «an'e? T« ie bilo rwüctie r.aklon'eno t v<v»e|ißm fn «< v otožni ie
seni naS'a «vaio «reč" ' Pi «e veselila mladost» ta TI _ je » «iren ntihn'la
«krivtKMtn, nps«-m hret»e "«■n?»' R: *!vp1» vse tn T* dohra nri^rčn» m'ad»r> k» ki ? iflcnlrn Ooff1ed-»tr zrej v hodn*nrwt? _ Ju-, nisem _ Mord» ' tnd' T* ne	Od In rsuoa'
m'	_ Rrwi»ns'mn .e'
Ponndbo r», 0ff1a«rJ -vile ek »Jutra« pod »"Hba mladost«.	j_94
'"■""o ln veselo novo leto vsem «>nir>n1.
Dva nesrečna
ntička želita v svrho ^anfa tn ljubezni ozdraviti svola bolna srčka. Torel ed* katere imate zdravila za bolno srce. hitite n" nomoč. Pisma naslovit« na o«»l odd. »J"+t~>* ood »Srčka«. 426-29
Donisovati
t nad 4fi let stari™ inteli gentom ?pli premočna go soodična. r>oni«e n» owi^o »Jutra« pod šifro BoKčmo raz.položen'"e»
899-24
Klavir
angleške mehanike, t 3 pre lall original Stingi Mig non. v mahagonijevem le su. skoraj oov. naprodaj, priložnostni nakup Dobrajc Maribor, Frančiškanska n!
St- 21.	55858-26
Klavirji!
Kupujte na obroke od Din 400.—
prve svetovne fabrikate Bflsendorfer Steiiway F.lr {•ter Hölzl Stingi original ki so nesporno najboljši'
(Lahka precizna mehanika' Prodaj» jib izključno le »edni izvedenec ta bivg' učiteli »Glasbene Matice.
ALFONZ BREZNIK
Vlestni trg §tev. 3
Velikanska Izbir» v b e b
glasbil in strun. Najcenejša izposojevalnica' 885
Gramofone
šivalne stroje itroške vr-zičke rt kolesa popravlja •iajbfrljše «.pecialna mena nična delavnica Justin Gu stjnčii Maribor. Tatt»n bachov» ulica 14. nasproti Narodnega doma. 110 30
Č.rnffi fro^nhov
in dam ie veliko. K!e «« pa poeebna znamenja?
427-24
Mlada gospodična
iz meAčanske rodbine, krlstjanka. skromna, dobra gospodinja z lepo doto v gotovini ln nepremičninah želi zna-nia za možitev. NI m1 do boerastva. nego želim prvi vrsti zna*alneea 'n solidnega soproga, ki bo znal molo osebo ceniti tako kakor molo doto. Ponudbe s polnim naslovom pod znamko «plemenit *naxa1 540* na ogl. odd. Jutra. 54377-25
Poročfl bf cdč.
primernim premoženjem, i ti taia smisel za lep in miren dom ter ki mi«'i. da bo možu lahko tudi zv *ta. S«m ne po lastni krivdi ločtm. mlad. boljS uradnik z dobro plačo in pravom na per.izno. in felini še enkrat poskusiti erečo. Cen'P>ne ponudbe s polnim naslovom pod šifro »7ve*tob* z» zvestobo« na OTlasni oddelek »Jutra». — Diskrecija taktna stvar.
»26-35
Pes volčjak
? nagobčnikom ln znamko št. 389 se Je lzeubi) v okolici Viča. Sliši na ime »VJobt«. Oddati: Ko--enova 11.	219-28
Čistokrvne fokste-rierje in jazbečarje
prvovrstnih lovskih staršev prodam v Ljubljani. Gra dišče 17.	391-27
Lepe grlice
oddam zastonj v dobre roke _ Gruberjevo nabrežje St. 14/11.	240-27
Šivalni stroj
»Singer« dobro ohranjen naprodaj v Tavčarjevi ulici št. 5/1 V, vrata 10. 246 29
Čevljarski stroji
V si ed večjega nakopa ma lo rabijenih čevljarskih strojev, prodam po zel« nizki ceni sledeče- stroj za sekanje podplatov Sranzmaschine). čistilni t'troj Ausputzmaschine), za skoz šivanje (Durcbnäh masehine). ščipalni stroj (Zwickma.schine). stroj ta zbijanje podplatov (Holz •laeelmasch-ine) ter več drug-ih v to stroko spada jočih strojev Ponudbe p» naslov: Ivan PreSeren. tovarna ievljev, Kranj.
84-29
Polno ja rmenik
60—65 cm odprtine — na krogi jičnem ležišču (Ku gellager). nove konštrukci je. v popolnoma dobrem stanjn kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped »Polnojarmenik«. 55850 29
Stružnico
avtomatično za kovine It železo prodam Vprašati v St. Vidu 23 nad Ljubi ;ano 199-29
Motor
Kupim motor za lsto-smernl tok od 110 do 300 Volt 1 HP do 2 HP. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	405-29
Akvarije
vseh vrst, velikosti to obliki ■ Sipami, ▼ betonu za vrtovè ter s šipami v kovini za okras v hiši izdeluje Rudolf Klepej ml. Laško.
54749-3C
Krojači!
Kompletno krojaško obrt prodam radi odpotovanja. Dela po meri dovolj. Več »e izve na Bregu štev. 2.
352-30
Kolesarji, pozor!
Končala je sezona za vo ziia! Sedaj je treba pre skrbeti za prihodnjo bliž njo pomlad In sicer d» Vaša kolesa pustite are diti t malim: stroški k» kor nova Kolesa popoi noma narazeo vzeti, emaj lirati ponikijati. vse !e žaje temeljito očistiti zbru si-tč ter na nove t najbolj vazelino namazati, ter sestavita. tako la boste ime.li kole z» prihodnji lete prenovljeto Shramha koles in motorjev čez zi mo. priporof» «e največja specialna mehanična delav niča Justin Gustinčič Ma rihof. Tattenbachova u!;ca št. 14 — nasproti Narod nega doma. — Brezkonkn renčne cene ter točna in solidna postrežba tli 30
Svarilo
Dolgove, katere napravila Albina Planlčka ls Zg. Šiške — napravlja izključno na svojo odgovornost in njen mož ni plačnik za iste! Planlčka Ferdinand. 181-31
I. Cihlar
tovarna cementnih izdelkov
naznanja, da »e giaa njen»
telefonska št. 27-35
ne pa kakor je v imenik« zaznamovana 27-55. 3&7-31
Opozarjam
Alojzijo Pustoslamšek. d* poravna v 8 dneh, drugače etvari zapadejo. — Seinčir, Celje.	451-31
Hišo
z v*an posestvom, r Dr», lovki pri Kranju, za Dim
175.000 iz proste roke proda Rant Primož. Križe 4i, p. Križe na Gorenjskem.
197-39
Fižol
»Dmbriakomi« kupim ta t», kojšnjo dobavo. Povzorčen« obvezne ponudbe z navedbo množine je poslati na naslov: Josip TirSek, Polzela pri Celju.	14S-SJ
Jtik
11*

Srebrne krone
staro zlato in «rebro kropu j e Rafinerija dragih kovin. Ljubljana, liirska u!5» ca 36. vhod ii Vidovdan-ske ceste pri gostilni M<»-žina.	79
Vsakovrstno zlato
Kupuj» do najvišjih -<»n»ti
Černe — juvelir
Ljubljana. WolTova alica S.
68
Vrednostne papirje
srečke, obligacije, delnice. kupuje upravništvo »Merkur«, Ljubljana, šelenbunrova ulica «-IX. tel. 30-52.	448-35
Sporočite nam množi* no ln pošljite vzoreo VaSe zaloge suhih gob!
SEVER & KOMP, Ljubljana
1820
PERJE
od Din 35.— dalje. Posteljne odeje lz puha, volne ln bombaža. KemiCno čiščenje perja Din 15.— za kg. — Fein, Zagreb, Zrinjsld trg 17.	302
Franjo NOVAK, LJubljana
kongresni trg
Objava!
Od 2. januarja se prodaja SUKNENO in MANUFAK-TURNO BLAGO zaradi Inventure
PO ZELO ZNIŽANIH CENAH
OGLED BREZ OBVEZNOSTI IN NAKUPA!
prihranek do 20 % in več.
Samo na Kongresnem trg« št. 15, nasproti nunski cerkvi
pri tvrdki NOVAK, Ljubljana.
®ri naraslih *tt otrocih
. 4. iuui. umugo iskano zdravilo «a čiščenje želodca tn črevesja, ter «t zdravljenje bolezni ledvic, ! "er n hemeroidov, kadar so te v zvezi s slabo prebavo. FTGOL se dobiva v vsaki lekarni, a po poŠti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna dr. Semellč. Dubrovnik 2/43 Tri steklenice s poštnino 105 Din, osem steklenic 245 Din, 1 stekJ a 40 Din.	365-a
SUROVO MASLO
CTafelbutter >
•ajflnejSe, dobavlja v vsaki množini od 4 kg narirei franko, in sicer po ceni 30 Din kg proti povzetju
«0»
Franc Kolleritseh
Apače pri Gornji Radgoni
Ona napravi, da postanejo zobje naglo beli«
KONTORISTINJO
8 primerno pisarniško prakso ln le na podlagi lastnoročno pisane obširne ponudbe sprejme tvrdka
Schneider & Verovfiek w Ljubljani
Prednost imajo kompetentlnje, Id so
zmožne slovenske in nemške korespondence s stenografijo.	1873
IV ~	~	17823
Zastopstvo
domače tvormce. za prodajo dobro uvedenih predmetov, samo proti proviziji, išče dobro upeljana tvrdka. katere astniki potujejo po Jugoslaviji. — Ponudbe pod značko »Brez kolekcije« na Jugomosse. Zagreb. Jelačičev trg št. 5
KOLYNOS napravi, da postanejo «obje naglo oeli, ker odstrani ž njib zoprne rumene madeže, zaostanke brane in zobni kamen. Njena antiseptična pena, ki čisti, prodre do vsake brazdice in raz po kline in uničuje nevarne klice na ustnah, ki povzročajo gnitje zob.
Ako želite imeti dobre zobe, blesteče bele, eačnite uporabljati KOL V NOS I V treb dneb boste ugotovili razliko. Zadostuje en centimeter te kreme razmazati po suhi ščetki.
RAZGLAS.
Pri mestni občini kočevski se odda provl-zorično mesto občinskega blagajnika proti mesečni plači Din 2000.—. Z blagajniškimi posli je združeno tudi pobiranje občinskih trošarin.
Prošnje, svojeročno pisane ta pravilno kolkovane, je vložiti do vštetega dne
20. januarja 1931
pri podpisanem županstvu.	1834
Sprejemni pogoji so razvidni la natečaja, ki je objavljen v »Službenih objavah« dravske banovine (»Jugoslovan« št. L, leto n z dne 1. januarja 1931).
Županstvo mestne občine Kočevje,
dne 29. decembra 1930.
Baio! Plesalke!
Za plesno sezono Vam nudi trajno ondulaci-jo, plesne bele lasulje ter šminkanje po ugodni ceni damski salon
aPOLANC«
Kopitarjeva ulica 1,
pri Jug. tiskarni 1878
Telefon 205
5?
P r e m o p suha drv?
Pogačnik Sofw-ßev»
Karbit
aa malo ln veliko csODOAD« orijen «a ir ažba za izdelavo kisika in razkrojenega aceti iena, Zagreb, lira : jlce Marije 23. — Telefon 21—97.
381
Brezprimerno sa p re pre-Se vanje in za odpravljar aje prehlajenja. nahoda, grlobola, vnetja krhlja, akutnih ln kroničnih katarjev, hripa, influence, naduhe, zasoplostl itd. Poizkusite vsaj eno Škatlico pravih razkužilnlh
pastilj ,V ALDA4
la se uverlte o njihovi Čudoviti učinkovitosti. Toda pazite ln zahtevajte Jih v vseh lekarnah ln Irogerijah samo v škatlicah z napisom
„VALDA"
t
Ifaft zlati malček
IIIUOJE
Je danes ob ^ 1. ponoči v najneS-neJSi starosti odšel k svoji seetrid Marljanld med nebeške krilate«.
Brežice, 2. januarja lSSL
Globoko žaJuJofiti
MARJAN, IRMA TREPP, starä LEONARD, MARJAN, BOGDAN, bratje.
1853

V globoki žalosti najmanjamo vsem sorodnikom, prijateljem lo znancem, da je naS nad vse ljubljeni soprog, oče, sin. brat in svak, gospod
Rudolf Sede?
elektrornonter
dne S. t_ m. po doigi, muke polni
bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 5 januarja 1931 ob pol 3 uri popoldne iz hiše žalosti, Zg. Šiška 61. 62 (pod bribom ) na farno pokopališče v Dravlje.
Zg. SlAka — Ljubi Jam, L januarja 1931.
£ AL Ü JOČI OST ALL
OMtaa l<JtM)uu ■«
«te »,e vročeni ia ,n?w ti?
Naznanjamo, daje umrl sodrug
Ivan Tokan
član upravnega odbora strokovne komisije za Slovenijo
S poko;n kom so izgubile strokovne organizacije neumornega delavca in zaupnika.
Časten mu spomin! LJUBLJANA, 3. januarja 1931
Strokovna komisij» za Slovenijo sa oblastni odbor UHSSJ.
o
1
Vsakovrstne trgovske knjige. Atrace. mape, noteze, herbarije. od je malne knjižice, bloke, zvezke itd

ondi m po skrajno ugodnih cenah t NA DEBELO--NA ÜKOBNO
Anton Janeiiü
LJIJBI^JANA. Florjanska aL 14
Knjigoveznica In črtalnlea trgovskih kn fig.	S
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naS nad vse ljubljeni sin in brat, gospod
Hugo
podporočnik 45. p. p.
dne 3. januarja 1931 po dolgi, mučni in zahrbtni bolezni v starosti 25 let preminul.
Pogreb preblagega pokojnika bo v ponedeljek, 5. t m^ ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče.
Šmarje pri Jelšah, dne 3. januarja 1931.
1877
2a!ufo£i o stali.
trgovec, dobro šolan, splošno naobražen, z prvovrstno prakso v državi ln Inozemstvu,
Išče delokroga
Obvlada absolutno:
notranjo službo (stil, diktat, bilanca, Sest jezikov, propaganda),
zunanjo službo: pogajanja, obisk odjemalcev, nadzorstvo prodaje, potnikov, zastopnikov, poučevanje osobja, priprava ln uresničenje prodaje, sodobna služba v korist odjemalčevo.	1856
Ima: siguren nastop, uglajeno vedenje, takt, energijo, voljo za delo, visoko razvit čut za odgovornost! Le smotreno pripravljeno delo ima večji uspeh! Pokličite me k sebi pod »Več pare!« na ogl. odd. »Jutra«
+
iMSii^»: ; mm
Globoko potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom m znancem, da nas je za vedno zapustila nepozabna soproga, predobra mati, stara mati in tašča, gospa
Marija Kovic roj. Ciglar
dne 2. januarja 1931 ob 8. zvečer, po daljši ln mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere. — Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo dne 4. januarja 1931 ob popoldne lz hiše žalosti Vodmat. Zaloška cesta 14, na pokopališče k Sv Križu. — Sveta maša za-dušnica se bo brala dne 9. januarja ob %7. zjutraj pri sv. Petra
Blago pokojni co priporočamo v molitev In blag spomin.
Vodmat, dne 3. januarja 1931.	1883
(VAN KOVIC, soprog — KAREL, sta — JOSEFA, MARIJA, ANGELA, hčere — ta ostali sorodniki,
V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem ia znancem pretužno vest, da je dne 31 decembra 1930 po dolgem, mučnem trpljenju, previdena ■ tolažili svet« vere, v 76. letu starosti, mirno v Gospodu zatisnila svoje oči gospa
MARIJA SUŠNIK
vdova, posestnica na Gorenji Sort pri Kranj«
Pogreb blage pokojnice se je vršil dne 2. januarja 1931 na pokopališče Šmartno pri Kranju. Ob tej priliki se najiskrenejše zahvaljujemo g. dr. Bežeku za njegovo požrtvovalnost za časa bolezni kakor tudi častiti duhovščini in vsem udeležencem za častno spremstvo pri pogrebu
Kranj, (Jršna sela, Toplice, Kočevje, dne L januarja 1931.	1869
FRANC, MIHA, sinov» — KATRA, IT A NA. MARGARETA, FRANCKA In MARJANA, hčere — In ostali sorodniki.	1871

m
-i
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da j« naša iskreno ljubljena, dobra mama oziroma tašča ta teta, gospa
Marija Fürst roj. Korošec
zasebnics
v petek, dne 2. januarja 1931 ob 23. url po dolgi, močni bolezni ln previdena s tolažili svete vere, v 80. letu svoje dobe, boguvdano preminula
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vrSll v nedeljo, dne 4. Januarja 1931 ob 16. uri lz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne d. L aa. ob ?. uri v stolni in mestni župni cerkvi
Maribor — Ormož, dne 3. januarja 1931.
LEOFOLDLNA In zet DR. FRAN J O LOVREO.
Mestni pogrebni zavod Maribor.
I
-f-

aznonfamo, da nam je umri naš upravni tdbornik
Svan ^okan
Časten snomin vrlemu našemu nenaaumestt/ivemu sodt-lavcu.
Ljub Liana t dne 3. L 1931.
iDelavsko glasbeno društvo „ZARjA"
Cu« Qroy
Ho zadnjega moža
Roman
»»Eh,« Jc osorno rckel Blaisdell, »vnrimo se k stvari... Jaz sem
» to, da sprejme blue poveljstvo nad našo četo m da ravnamo vsi tako, kakor bo oa ukazal.«
Gaston lsbel se je uprl tej izvolitvi in Jo k celo nekoliko zameril, nameraval je sam voditi svojo stranko.
»Wu prav,« je odvrnil Blaisdell. »Povejte sami, kaj naj storimo.«
»Jahajmo za Jorthom — in ga ubijemo tako ali tako — samo da ga ubijemo... S tem je ves boj končan.«
Kaj se je godilo v možganrh starega 1 sbela? Poslušalci so majali z glavami.
»Ne,« je zatrdil Blaisdell. »Jorthova smrt utegne bfti konec vaših zedjà, lsbel, a naše borbe ne more končati. Predaleč smo že prišli... Ce jo uberomo za Jorthom, tedaj moramo iztrebiti vso to razbojniško tolpo ali pa sami pogrniti do zadnjega moža.«
»Da, bogme!« je vzkliknil Frederioks.
»Na to pumo!« je dejal Blue. In čudno, vsi so se obrnili proti temu texanskcimi strelšiaču; nagonsko so Stpoznaii v njem glavo in srce, ki sta ga usposabljala za vodstvo take odprave. Blue je utegnil vse izgubiti, pridobiti ni mogei ničesar. A njegov značaj mu ni .dovoljeval, da bi se bri polakorrmil možnih dobičkov in pustil dolg nepoplačan. Vsi so mu napili, še Jean, ki je sovražil alkohol. In ta napitnica je bila višek in konec posvetovanja. Takoj so se lotili priprav za odhod.
Jean je potreboval zase le mak> časa. Konj, odeja, malha z mesom ® kruhom, poljska steklenica m puška s toliko streljiva, kolikor ga je mogel covoriti — taka je bila njegova oprava. Nosil je usnjeno obleko, golenice in mokasine. Četa je bila kaj naglo pripravljena za odhod. Jean se je nalašč trudil, da ne bi gledal, kako se je BiH IsbeJ poslavljal od svojih otrok; a tega se ni bilo moči ognite. Kako čudno so malčki razumeli pomen tega slovesa! Do zadnjega trenutka so bili resni in bledi, nato pa so se zrušil: in jeh jokati. Ali so čutili, da ne bo očeta nikoli več nazaj? Ta mrka, usodna slutnaa je zgrabila Jeana za srce; m spačene črte Bilia Isbela so mu pričale, da je pretresala tudi njega. Jean ni gledal, kako se je Bili lsbel poslavljal od svoje žene, a slišal je. Stari Gaston Lsbel je pozabil ogovoriti otroke, ali pa jih nemara ni mogel. Niti pogledal jih m. In njegovo slovo od Ane je bilo takšno, kakor da jaše samo po opravkih v vas. Vso Žensko ljubezen, slutnjo in gorje je bral Jean v njenih očeh. Ni ji mogel uiti. »Oh, Jean, brat!« je zašepetala, ko ga je objela. »To je strašno! Krivica! Krivica!... Z Bogom!... In če že mora biti tako, da ljudje umirajo
— glel da pototieJ Jortbovc! Z Bogom I«
Še v krotki m blagi Aal se je v poslednjem hemrtkn ogfaSala
Isbelova kri. Jean je položil Ani bledega Cohnerja v naročje; nato
je odhitel venkaj, k svojemu konju. Tega hladnokrvnega rušenja doma skoro ni bilo več moči prenašati. Ljubezen je vladala tukaj. A kaj bo ostalo?
Colmer je bil zadnji, ki je priše! iz hiše. Nič kaj ravno se ni
držal, stopal je kakor človek, ki mu ni jasno pred očmi. In potem, ko so molčeči, srditi možje zajahali svoje konje, se je pokazal na pragu deček Bilia Isbela, njegov starejši otrok. Vsa njegova posta-vica je izražala čuvstva, ki niso bila prav nič podobna žalosti m obupu. Njegov obraz je bil pravi Isbelov obraz.
»Papa — kar vse jih postreli!« je za vpil s strastjo, ki Jo je brio zaradi njenega čudnega nasprotstva s krhko vreščenim glaskom tem bolj divje slišati.
Tako je prehajal strup sovraštva z očeta na sina.
IX. POGLAVJE
Po! milje od Isbetovega ranča je kavalkada dospela do kfofere,
v kateri je živel Evans, oče tistega dečka, ki je bil z Bernardinom pasel ovce.
Gaston lsbel Je velel »staviti konje. Evarts ki njegov ste sta se pokazala tako naglo, da je bil vsak prepričan, da sta üb pričakovala.
»Kako se imate, Jake?« je rekel lsbel. »Rad 51 govoril z vami besedico med štirimi očmi.«
»Seveda, boss, kar raz jahajte ln stopite noter.«
lsbel ga je odpeljal v stran in mu tako nugoo prigovarjal, da
je Jean že po gibih uganil ztnisel njegovih besed: oče je Evartsu izbijal namen, da bi se udeležil vojne med Isbek>vci bi Jorthovci. Evarts je že dolgo delal za Isbelove m zvestoba mu je sijala iz robatih črt, ko je strastno ugovarjal.
»Ne, pravim!« je starec povzdignil glas. »Bn s tem Je rse povedano.«
Vrnili so se h konjem in preden so Jih spet rajah aH, se Je lsbel
mračno ozrl na mladega Evartsa, kakor da mu je prišlo nekaj na um.
»Ali st pokopal Bernardina, sinko?«
»Včeraj sva bila z očetom tam,« je odgovor!! deček; »ie sreča,
da ga kojoti niso našli.« »Kako je z ovcami?«
»Pustil sem jih tam. Hote! sem ostati pri njfh, a tako samega me je bilo strah... Ovcam se dobro godi. Trave in vode Je dosti. In ob tem času se zveri redko oglašajo.«
»Poskrbite za čredo, Jake,« je rekel lsbel. »fn če se po naključju ne vrnem, so ovce vaše... Prav bi mi bilo, če bi vaš dečko jahal v vas. Ne z nami, da bi ga vsi videli, ampak nekoliko po-
■eje. Ml bomo prt Ab ki Meekerjn.«
Spet je obšlo Jeana tesnobno čuvstvo, da oče skriva svoflm Widern neko rnisei ab neki načrt. Ko se je kavalkada premaknila z
mesta, je Jean zajahal ob njegovo stran in ga vprašal, zakaj hoče poslati mladega Evartsa v Grass Valley. In starec je odgovoril, da bo mali, ki lahko brez nevarnosti teka po vasi, zelo koristen zanje: poročal jim bo, kaj se godi v Greavesovi prodajalni, kjer se je bila nedvomno ustavila vsa Jorthova tolpa. Vse to je bilo videti zelo razumno, zato je Jean pogoltnil ugovore, ki so mu bili na jeziku.
Cesta po dolini Je bfla zapuščena. Ko so jezdeci mHjo dali«
prijahali mimo skupine koč, tik ob robu vasi, je Jeanovo naglo oko ujelo sliko zbeganih ljudi, ki so izkušali kaj videti, ne da bi jih kdo opazil. Očividno je bila vsa naselbina polna napetosti in strahu. Ta mračna, tesno strnjena skupina jezdecev je najbrže zbujala v njih isti vtis, kakor nedavno Jorthova četa v Jeanu. Jahali so v umerjen drnec, ki ni bil razodeval ne naglice ne razburjenja. A vsako zahodnjaško oko bi bilo čutilo posebni značaj krdela, prav kakor da je bil jezdecem njih namen razločno zapisan na obrazih.
Kmalu so dospeli na rob vasi. Tu so jih pričakovali, ali vsaj že videli, da prihajajo. Jean je videl moške, ženske m otroke, kako so gledali izza vogalov hiš in skozi na pol odprta vrata. Ko so krenili dalje, je opazil temne moške postave, ki so smukale skozi dvoriščne izhode, sadovnjake in zelenjavnike in tekle na sever, proti sredi vasi. Mar so bili to prijatelji Jorthovih, ki so hiteli poročat, da so Isbelovci prišli? Jean je videl, da oče ni čisto pravilno presojal načina, kako so sosedje gledali na Jortha in njegovo spremstvo. Najbrže je bilo res mnogo naselnikov, ki jim je bilo več do ovčarstva kakor do govedarstva in so se zaradi tega z vso poštenostjo nagibali k Jorthu. Nekateri so imeli seveda tudi druge razloge, ki so bili sicer enako odkritosrčni, ne pa tudi enako pošteni.
Goston lsbel Je popeljal svojo četo naravnost po S roki cesti, dokler niso prišli pred kladaro Abla Meekerja. Za Meekenjevimi vrati in okni je bik) opaziti isto radovednost kakor ob vsej cesti Na Isbelov klic so se vrata odprla m čokat, temnopolt mod Jo stopil na prag. Na rami je imel puško.
»Alo, Gass!« je dejal. »Kaj bo dobrega?«
»Ho, Abel, nič dobrega, rajši slabega. ProsM vas moram, do ml prepustite hišo.«
»Rad. Poslal bom svoje #udi k Jhrra. h če me morete porabiti
sem z vami, lsbel.«
»Lepa hvala, Abel. V to prekleto zadevo nočem zapletat! soben i h sorodnikov in prijateljev več.«
»Ho, kakor hočete. A vražje me mika, da bi se vaui pridniflL
Mojega brata Teda so snoči ustrelili.«
»Teda! Mrtev je?«	' ' """ "
Zgm,.
Ortgtnahri <rHU «pote, Vogava, dalmatinski »Burgunde«« fai »Dingaäc a •tok» Pelješea.
Pilpmoft* «v«)» vtna v stektaodcak Oi S do
T ded:

ma
-cü
»Vttki OHJen&k«, »Viška »Profiek«
O Ako««»» tu-Jtth spedante* V
ta sodih m lahko prepričat«
t Zagreba v »Grajski kleti«, na SaSaka v »Hotelo Kontinental«
kakor tudi po raeö öoljSlh restavi aci Jak ta
gostilnah v vsakem večjem mestu noše domovine ter na parobrodth
»Jadranske ptovidbe«.
Ifajboij m pa prgpriCaf. ako
■ami za poskušnjo naroäto! Vsa naročila »e izvrtujejo hitro tn točno.
IRGOVINH
E Dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom, trafika, deltka-tese ter točenje alkoholnih pijač v steklenicah oa dobro ido-čem prostoru, s vsem Inventarjem radi bolezni takoj pod ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbe pod »Novo leto 1931« na podružnico »Jutra«, Maribor.	1858
Največja zaloga
kovinastlh krst
T DRAVSKI BANOVINI
Rovinaste krste ca deeo: 80 do 160 ca dolge, «50.— do 1100.— Din. Rovinaste krst« za odrasle: 200 cm dolge, 1500.— do 2300.—■
Din s zaloge v Mariboru. 405 Izbira v vseh velikostih. Najmanj 40 % prihranka potom nakopa pri
MAKS (JSSAR. Maribor, Gregorčičeva nL 17.
v
ANAT0RIJ
V MARIBORU
Gosposka ulica 49 — Telefon 235?
Lastnik in vodja: primär!] dr. černič, specijalist za kirurgijo
S&natorij je najmoderneje urejen za operacij« ln opremljen z
zdravilnimi aparati: vi&inskim solncem za obsevanje ran, kostnih to sklepnih vnetij; toniEatorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; dlatcrmijo za električno pregrevanje tn električno izžiganje; žarnico »hala« ra revmatična In druga boleča vnetja; »enterocleaner«-Jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. — Cene zmerne!	80
Si let pomade Ana Csillag (,Jaz Ana Csillag')
Milijoni (gospč, možj6 to otroci) so s CsMag-pomado reSill svoje lase. Kar se je v 53 letih po vsem svetu izkazalo kot najboljše, bo pomagalo tudi vam Toda ne čakajte, da vam začno lasje rapidno izpadati ali da izgube svojo naravno lepoto, temveč naročite Se danes garnituro (pomado) in pribori za Din 85.—, 125.— ali 200.—.
Ta te 53 let svetovno znana Csillag-pomada odpravi nadležen prhljaj v 48 urah, prepreči nadaljne izpadanje las tn krepi novo rast las povsod tam, kjer so Se lasne koreninice zmožne življenja, daje lasem naravni blesk, svilnato mehkobo in jih obvaruje predčasnega osivenja. Naročite Se danes in adresirajte natančno- »AUKORA« Sekt. 16, Novisad, železnička 38.	384

v
DIVJAČINES
vseh vrst in ▼ vsaki količini kupujem v vseh letnih časih. Imam veliko zalogo »epih strojenih polhovih kožic. V Ljubljani Sv. Florjana ulica štev. 9.	388
II i
□mmaDDDDDaODODCXDDCXXDnnODQUL
Eleganten lokal
na najprometnejšem prostoru Trbovelj ODDAM s 1. februarjem v najem.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1827

TOUUUUI H I 1IJULJUUUULIJUUDÜGODL
Modni salon „VERA"
LJUBLJANA, Miklošičeva e. 84 teU vsem cenj. odjemalkam srečno ln veselo novo leto ter se priporoča za nadaljno naklonjenost.
■■■■■■■«■■sm«*
ZA PLETILJSTVA
nudi po najnižjih cenah ta najpovoljnejSlh pogojni vsakovrstno volno, bombai v kopsih, Regina, Rnlting. Mako,
»vilo, sukanec, gumbe kakor ves ostali pribor za pletenje, tvrdka
ANTON ADAMIČ v KRANJU
Zahtevajte vzore« in ponudbo! Barvna karta gratis l
12864
Najugodnejši nakup pletttnlh strojev, novih tn rabljenih. — Na zalogi stalno Igle, krtači ce (Rauhkarden) tn vsi ostati strojni
--------deli.-------
AGRIPPA
(Švedski patent)
je nafpraktfčneJBa kartoteka v
obliki knjige Upe.jana je v vseh evropskih državah Prekaša vse vertikalne kartoteke s prostimi listi vsled enostavnosti, pregledne kontrole, prihranka na času, nizke nabavne cene itd. Priporočljiva je osobito kot salda konti ali blagovna knjiga za podjetnike in trgovce, kot imenski register sa denarne zavode, urade, odvetnike, šole, društva itd. Prospekte, pojasnila ter proračune daje gratis
TIČAR, Ljubljana, šelentmrgova 1
Glavno zastopstvo »AGRIPPE« za Jugoslavija
KOČIJ AN JOSIP KOČIJ AN A M AT.TJ A roj. SEVER

poročena
Trbovlja 182«
Ljubljana
na k sip
Rokavice
Nogavice
dmško ter drugo perßo, damske torbice to aktovke, vate. ROBČKI, vsakovrstne TOALETNE POTREBŠČINE» naramnice in sploh GALANTERIJSKO BLAGO.
JOSIP PETELINC, Ljubljana
n vodo, blizu Prešernovega spomenika.
Zara A velike zaloge znižane eene!
fiìotfipjòtii $ctòtopni(k
manufalrtarne stroke za Ljubljano In ofcolloo m ttèe sa takoj, n
veliko podjetje z dobrimi pogojL — Ponudbe * navedbo dosedanjo zaposlitve poslati pod Šifro »Blaudruck« na oglasni oddelek »Jutra«.
1859
I
Kupujte
samo zajamčeno trpežno barvano svilo
JUGOČESKA KRANJ
-	> V
v ' tuš. b	' • : ■


m
$4
m m
0'i

'<C'!

>rvt j
H !!
Ji
naznanilo.
Podpisana tvrdka se tem potom zahvaljuje vsem cenj. odjemalcem za dosedaj ji izkazano zaupanje in pri tej priliki naznanja, da je prešlo s 1. januarjem 1931 zastopstvo
CHEVROLET in G. M. €.
avtomobilov na tvrdko
lì ESA, družba z o. z,
Ljubljana, Dunajska cesta 12, ter jo vsem interesentom toplo priporoča.
V. & Me Barešič & Co
LJUBLJANA, MARIBOR
v. I
Ri
»ALADDlN'-svetiljka
p*
80 sveč jakostl
z 1 litrom petroleja gori 16 ur
Oena, dokler traja zaloga,
»in »«©•— ,„
iz skladišča, pošilja po povzetju
9d$ar$eC d. d. SuCeilea

Naznanilo.
Dovoljujemo si naznaniti spoštovanim odjemalcem General Motors Continental proizvodov, da smo prevzeO s 1. januarjem 1931 zastopstvo
CHEVROLET in G. M. C.
avtomobilov za Dravsko banovino.
Prvovrstno asortirana zaloga rezervnih delov v Ljubljani, Celju in Mariboru in sodelovanje šolanih mehanikov v vseh mestih nam omogočajo brezhibno postrežbo.
Prosimo za blagohotno naklonjenost.
DESA
družba z o, z. LJUBLJANA, CELJE, MARIBOR
vvsabdom1
VI ta Munwi m V«um-druZta« tanko * traiteli Igra ka* laurumea; po
bom aa&ega tsrezplvafgfc tičnoga »Saja. *** "1 uatvar dom« pri J etri« »ečere. Z» htevajte š* dan» nai veliki
brezplačni katalog
• amia doott* tudi m»tonj jw«4no tnjttteo >lUi postanem dober godbenik«. Prilik» aa nakup }* ogoa aa. Instrumenti poceni učenj» lahko Nudimo Va
. f*	Dk I*.— éaly
. «d	Dio «s®— >
•d	Dia	»
. «4	Dia hd.
fMtH ... M Ola «U
■imMIm . «d Dia :3*— fttan .... »d Din W7.- ki»»» Mbartoa . .«IDIe 98— grataofoa« haratmrfk» w) Dta «5— «Ulj»
KajraCja
trrdka glasbil V JogMtevlji
IfUOneUlb^rtd
tvomica glazbil, gramofonov tn harmonik Prodajna podr. MARIBOR St 101
Žlahtne kanarčke
•»jatn*« l«t« H »rti • * riè)* Pr«d pe»e» par* u pi rta«, Untk« Krat«. >«(<> *dr»r?l» treie»f>imr< • • b I k • draipweoiin, aavodilj pn*lj» empiafem Srotasneht Heydenrelek Bad Soderodt IM. Hart.	413
REGE
64
I
S
B
g
ss
»REUBNTUU je najpopolnejše sredstvo td popolnoma varuje steklo pred dežjem snegom, ledom tn meglo
Trgovci restavraterji gospodinje, avto mobiliati očistite svoja stekla «izložbe, šo ferske Sipe. očala itd. » z »REOENTOLOM< Tudi za časa najhujšega dežja snega, leda in megle ostane steklo vedno čisto tr prozorno
1 Škatlica »KiÜCJKNTOUA.« 30 Din Pot lemo po povzetju z navodilom uporabe OASOKSfT« avo7.no tn izvozno idjelj«-Beograd, Kralja Milana 46. Tel 80- 6. 400a Zastopnikom-prodajalcem 30 %
NOVOLETNA DARILA
Od dobrega najboljäe je
rRITZNER — ADLER Hvalili stroj la kolo
Elegantna izvedba — najboljši materija! I
Navost!
Šivalni stroj
kot damska
pisalna silit
Le pri
I. PETEUNC - LJUBLJANA
ELEFON INTERURBAN 2913
ZMERNE CENE.
a obroke 10% popusta, pri takojšnjem plačilu 15% popusta lud.
do 10. januarja 1931.
Mreže za ograje
m sejanje — različnih dimenzij — ae dobijo po zmernih cenah, kakor tudi vsa ključavničarska dela solidno in ceno pri:
IVAN LUZNAR. ključavničar, LJUBLJANA, Poljanska cesta št. 69
Urejuje Davorin Kavjjen. izdaja za koozorcü »Jutta« Adott Jühnikae. Za Narodno npfcar»"» d. d. Juti ttfàaraatia £xaac JezefScà. Là. gyrnram <k j^od^uvucaa A*#a*é èkttaà. )LU v I juHft