Kdo je kriv? ^isoko c. kr. namestništvo v Trstu je naznanilo z f$ odlokom z dne 25. listopada 1898. 1., št. 11.712/VII. vsem okrajnim šolskim svetom, da od 395 nadomestnih rezervnikov, poklicanih od dne 1. sušca leta 1898. iz Istre, tržaške okolice in z Goriškega na osemtedenske vojaške vaje, je bilo le 284 veščih pisanju in čitanju. — Od pozvanih 395 ni vedeloimenaNjegovega Veličanstva cesarja 31, Nje Veličanstva cesarice pa 182; 314 ni znalo, kdo je bil nadvojvoda Albreht, 3 7 6, kdo je bil feldmaršal Radecky in 176 n i vedelo, h kateri državi pripada Istra. Dalje pravi oraenjeni odlok, da je razvidno iz tega, da se na ponavljalno-nadaljevalnetn tečaju ali pouku veliko preraalo ponavlja v vsakdanji šoli proučena tvarina. — Potem pa vabi visoko c. kr. namestništvo slavne c. kr. okrajne šolske svete, naj vplivajo na šolska vodstva in na učiteljstvo, da bode natančno postopalo v poučevanju v zgodovini in zemljepisju, ter da se mladina dobro priuči gori omenjenih stvari, in da to otroci ne pozabijo tako hitro. — To je vsebina označenega odloka. Sedaj pa poglejmo, kaj je na tem resnice! — Učiteljstvo na Goriškem zavrača z vso resnostjo omenjene trditve, zakaj raed slovenskirai rezervniki na Goriškera se gotovo ne najdejo taki, ki bi ne znali tega, kar je zgoraj omenjeno; statistika govori, kako redno pohajajo pri nas otroci šolo, o čemer priča tudi dejstvo, kako malo analfabetov se nahaja od nas v naši vojski. — Ako se je res našlo toliko takih, ki niso znali, kar je zgoraj omenjeno, je gotovo iskati vzrokov v Istri in v okolici tržaški. 0 šolskem okrožju tržaškem je sploh znano — kar ni baš v čast aviti colturi in tam gospodujoeemu zisterau — da se tam sploh nihče ne briga, ali otroci pohajajo šolo ali ne; o Istri pa vemo (seveda o slovanskem delu pokrajine), dajetarn več nego 6O°/o za šolo godnih otrok, ki ne pohajajo šole, ker sploh sol nimajo. To vnebovpijoče stanje je ožigosal že gosp. državni poslanec Spincic v državnem zboru. — Ako torej nasi Istrani — Hrvati in Slovenci — nimajo učilnic, kako naj bi potem kot vojaki znali to, česar se niso učili?! — Ni treba torej praviti, na koga da pada vsa krivda. — Naj torej poskrbi slavna vlada, da tudi v slovanskih krajih Istre dobe potrebnih šol, in potern se gotovo pride v okom takim nedostatkom. Da se v nas temeljito uoita zgodovina in zemljepisje, je dobro znano. Saj imamo celo podrobne uone načrte, ki predpisujejo učiteljstvu, kaj naj uoe. Tako n. pr. nahajamo nied uonimi slikami tudi ono »Cesar Franc Jožef I." v ,,Tretjem Berilu". — V isti sliki je natančno ospisano, da se je naš cesar dne 24. raal. travna leta 1854. poročil z bavarsko princesinjo Elizabeto. Naši otroci vedo torej, da se je cesarica nazivala Elizabeta. Dalje nahajamo v ti sliki, da je v krvavi bitki pri Novari slavno premagal Italijane junak Radecky; torej znajo, kaj je bil Radecky. — Baš tako vidimo v omenjeni sliki, da je pri Kustoci zmagal nadvojvoda Albreht in pri Visu admiral Tegetthof. Vse to znajo naši otroci, znajo naši dečki in znajo naši vojaki. — Saj je v nas celo narodna pesem: ,,Na Laškem puške pokajo itd.", ki jo prepeva narod. Dalje se glasi v ti pesmi: »Radecky ima belo glavo, pa vendar na Laško gre ž njo" itd. ln da bi potem naši vojaki ne znali, kdo in kaj je bil Radecky?! Označene trditve so torej glede Goriškega neosnovane in ovržene; zato svetujemo vojaškim oblastnijam, da v bodoče beležijozopetštevilo onih vojakov, ki ne znajo čitati in pisati ter gori označenih zgodovinskih stvari, a naj si beležijo tudi kraje dotičnih vojakov in potem zvedo, da so ti ubogi vojaki iz zapuščenih delov slovanske Istre, kjer nimajo . o 1! Dajte jiin torej šo 1, in vsi taki i n enaki nedostatki vara kmalu izginejo !