Iz slovanskih pokrajin. O O osnovi jamskega mnzeja r Postojni. Eer se aahajajo v Postojaski jami prizaaao aajkrasaejše okapiae, posebao jamsko živalstvo, čigar aajbolj zaaai ia maogozaželeai zastopaik je človeška ribica, ki so jo imeli veliko časa za zagoaetao žival, ia ker je o jami napi9aaa že bogata Iiteratura, ki razpravlja o aji ia o Postojai z besedo ia slikami, zato se je že večkrat izprožila misel o osaovi posebaega jamskega muzeja v Postojai. Toda te lepe aamere, ki bi gotovo še bolj priljubila jamo ia še bolj povečala promet, žal, doslej ai bilo mogoče uresaičiti, ker ai imela jamska aprava dovolj prostorov aa razpolagaaje. Daaes pa je čas aapočil, da je mogoče aapraviti jamski mazej, ki bo astrezal vsem željam ia potrebam. V aovem aradaem poslopju c. kr. glavarstva so se aapravili potrebai prostori za jamsko upravao komisijo. S tem se torej izpolni preiskrena želja, da se bo laogel osaovati jamski muzej, potem ko bo vse obilao prirodopisao ia kajiževBo gradivo, ki se tiče postojaskih jam, skrbao urejeao ia poshraajeao. Samo ob sebi se razume, da bo ta jamski mazej obiskovalcem Postoajske jame dostopea, t. j. da bo aa željo spadal k obisku. Gotovo bo izvrstao služil svojemu zaaBstveaemu ia praktičaema aameau ter maogo obiskovalcev Postojae ia Bjeae jame vzpodbudil, da bodo po več dai bivali v kraju, morebiti se bavili oadi celo dlje časa s štadijami. O Ljubljana je imela dae 1. avgusta 1899 vsega skupaj 194 ulie, cesta ia trgov s 1559 hišami. Dae 1. avgasta 1909 šteje pa 221 alie, eesta ia trgov s 1855 hišami. V desetih letih se je torej po regulaciji mesta število ulic, cesta ia trgov pomaožilo za 27, število biš je pa aaraslo za 296. O RazstaTO rsega sloranskega dasopisja aamerava aapraviti E. J. Gruber, ravaatelj celjskih zvezflih podjetij aa jesea v Narodaem ali pa v Sokolskem domu v Oelju. Ta razstava bo zdražeaa s primeraim predavarijem o postaaku razvoju ia kultaraem pomeaa slovaaskega časopisja. Predaval bo prireditelj razstave sam, ki ima v podobaih podjetjih že velike izkašaje. O Na mednarodni teloTadni tekmi v Lukaembarga so dosegli 3loveaski Sokoli lep aspeh. Tekme so se udeležili Fraacozje, Cehi, Italijaai, Belgijci, Slovenci ia Laksembaržaai; v tem reda so tadi številke točk. Sloveaci so torej nadkrilili Luksemburžaae. O Praska politika protl Poljakom. Vzlie silnim milijonom, ki jih troši pruska vlada za germanizacijo Poljakov, je uspei. te politike enak ničli. Leta 1890. je bilo v Nemčiji 2 mil. 922.475 Poljakov, 1900 1. 3 mil. 305.749, 1. 1905. pa že 3 mil. 646,446. Osobito so se pomnožili Poljaki v okrožjih Dusseldorf, Arnsberg, Munster, Potsdam in Berlin, in sicer v Dtisseldorfu od 4672 na 45.633, v Arnsdorfu od 20.131 na 97.702, v Munsteru od 5490 na 40.723, v Potsdamu od 9000 na 30.000, v Berlinu od .12.000 na 24.000. — To vznemirja nemške hakatiste in zato jim je zdaj žal, da so uvedli zakon o ekspropriaciji na Poznanjskem, ker s priseljevanjem Poljakov v nemške kraje postajajo ti dvojezični. Boje se posebno za Potsdam in Berlin. Zato bi zdaj najrajši, da bi vlada zabranila izseljevanje Poljakov iz Poznanjskega, ker vidijo, da ga ne morejo ponemčiti. — Ees je: Edor drugim jamo koplje, sam pade vanjo. O Sokolska razstara bo v Pragi povodom VI. vsesokolskega zleta 1. 1912. V prvi vrsti bo kazala življenje in delo češkega sokolstva. Predočila bo organizacijo sokolstva od početka do danes, svrho sokolstva na polju telesne in duševne vzgoje, uspehe sokolstva, dalje vlogo sokolstva v boju za češke manjšine, v dviganju narodne zavesti, v širjenju ljudske prosvete. Eazstava dokaže, kaj vzmore pravo sokolsko delo, ki ima svoj temelj v nerazrušni sokolski disciplini. O Creneral Kaulbars bolgarskim nJnnakom". Povodom iz:eta bolgarskih ,,Junakov" v Odeso je imel glavni poveljnik odeški, general Eaulbars, navdušen govor Sokolom, iz katerega posnemamo sledeče stavke: nŽelim, da bi se vsi slovanski narodi razvijali v svoji rodni zemlji svobodno, kakor si sami želijo. Siner sokolskih društev utrja v meni vero, da vsi slovanski narodi, ko pride odločilni moment za obrambo slovanskih interesov, stopijo složno kakor en mož na bojišče za sveta prava slovanska. Sokolska društva goje čut vzajemnosti in siovanske edinost. In kakor se Sokoli na vežbališču brez pretnje pokoravajo pevelju, tako sem prepričan, da bodo tudi slovanski narodi znali zadostiti svoji dolžnosti in da se postavijo čelom proti skupnemu neprijatelju. Q Antlmllltaristl na Češkem. V Pragi je bila razglašena obsodba proti 46 članom narodne-soeialne stranke, ki jih je državni pravdnik obtožil zaradi antimilitaristiškega gibanja na Ceškem. — Eazprava je končala že 20. minolega meseca, obtožba pa je bila izrečena šele e n a j s t dni pozneje. — Obsojenih je bilo enajst obtožencev na pet, oziroma štiri in tri mesece. Vsi ostali so bili obtožbe oproščeni.