CINKARNE V ZAGORJU, SENTJANZU IN CELJU JOŽE SORN Veliikio govorimo o zgodovini železarstva in premogovništva, le redkoikdaj ipa se s(pom- nimo na pisane fcovine cink, baker in svinec. Zato se nam je zdelo prav, da opišemo zgo- dovino njüiovegia rudairstva in fužinarstva. Za začetek bomo na kratko obdelali cink. Cink oiziroma — kot pravi industrija — siu- rovi dnk je končni proizvod taljenja cinkove rude. Le-ta nastopa v naravi najpogosteje v zvezi s svinčevo rudo. Zato ni nič čudnega, da so tudi na slovenislkem oizemlju in v nj^egorvi soseščini nakopali največ cinikove rude v mud- nikih, kjer so pridobivali pretežno svinčevo rudo. V Avstriji je bilo cinkove rude znatno manj kot ipa na primer svinčeve ali celo žele- zove rude. Da bomo dobili pravo podobo o pomienu iakopa cinkove r^ide in o koHičini pridobljenega saorovega cinka, bomo morali na kratko obseči vse bivše avstrijske dežele (dežele ogrske krone puščamo tokrat ob strani). 1. CINKOVA RUDA V AVSTRIJI Najprej moramo opozoriti na dve pomemb- ni dejisit.vi: na prvo, ki ugotavlja, da se je ipo- večala proizvodnja cinka nič prej kot šele proti koncu ipredmarčne dobe, in na drugo, ki zatrjuje, da je bila prav Galicija nekaj de- setletij vodilni proizvajalec tako cinkove rude kot surovega cinka in da jo je Koroška dohi- tela šele pod konec 19. stoletja, ker so se pač galicijski rudniki izčrpali. Za orientacijo gle- de vodilnega dogajanja nam bo tu pOiVisem zadoščalo, če bomo napravili preseke skozi štiri različna leta. Tako so 1877 v Avstriji nakqpiali od 24.000 ton cinkove rude: Galicija skoraj 56 "/o. Koroška 30 '"/o, Tirolska že znat- no manj, le 10 "/o, železarsko zelo pomembna Štajerska komaj S'^/o', Kranjska kot peta in poslednja omembe vredna cinkova dežela ne- znatni 1 "/o te rude. Leta 1890 je Galicija na- kopala 54*/o rude. Koroška že 32 "/o. Tirolska manj kot 9 "/o, Štajerska 6 "/o, Kranjska niti ne 0,1*/». Glavna tekmeca sta si torej bila Galicija in Koroška. Do preobrata je prišlo prav v letu 1891, ko je Galicija nakopala le še 43'%, vsa Koroška pa že 43"/o; Tirolska je s svojimi 11 */o močno zaostajala. Vsi drugi rudniki so proizvedli bore 3 "/o cinkove rude. Od imenovanega leta dalje je Koroška stalno' napredovala (Galicija pa stalno nazadovala), dokler ni dosegla leta 1910 svojih 90 »/o, Ga- licija pa svojih 6*70 (Češka 4 "/o, ostale po- krajine pa tega leta niso nič nakopale).' | 2. CINKOVA RUDA V OSREDNJI SLOVENIJI Ker je zgodovina o kopanju cinkove inde v obrobnih predelih slovenske zemlje še kar zadovoljivo popijsana,^ nam preostane kot dopolnilo obdelava te rudarske panoge na Kranjskem in na južnem Štajerskem, pred- vsem pa oris historiata talilnic cinkove rude ali cin-kaim, iproizvajaloev surovega dnka. Prav preseneča nas, da na obrobju, kjer so pridobili največ dnkove rude, ni bilo večje ali pa siploh ni bilo nobene cinkarne, da pa so tu v sredini, kjer tako rekoč ni bilo cin- kove rude, v primernih časovnih razmikih zrasle tri oinkaime, vse tri znatnega pomena. Ko si odmislimo omenjene obrobne rudnike cinkove rude, namreč rudnike v Rablju, Blei- bergu niad Beljakom ter na Ped in okoli nje, se vprašamo, kje v osrednjih delih Slovenije sio kopali dnkovo rudo in jo — z uvoženimi količinami vred — v cinkovih fi:ižinah talili v surovi cink? V splošnem skromna nahaja- lišča cinkove rude so bila na terenu med Vačami in Ponovičami, v hribih takoj južno od Litije, na ozemlju med Mokironogom in Šmarješkimi Toplicami, še zlasti pa okoli Trebelnega, dalje okoH Radeč pri Zidanem mostu, končno na Bohorju in v njegovi bli- žini (Planina nad Sevnico, teren severno in vzhodno od Sevnice). Prezreti tudi ne smemo dkolice Šoštanja in pa Ožbolta ob Dravi. Le malo kopov dnkove rude je obratovalo ,pod firmo samostojnega pridobitnega podjet- ja. Največkrat so jih eksploatirale družbe, ki so imele svoje težišče drugje (premog, svi- nec). Kot samostojna podjetja je treba ome- 129 niti le tri firme. Najstarejša specializirana družba se je konstituirala leta 1850 in se je imenovala Rudnik srebro vsebujočega svinca, bakra in cinka v Dravskem gozdu (Drauwal- der silberhaltige Bley-, Kupfer- und Zink Bergbau).' Večinski deležnik Je bil Jakob Krušnik iz Radelj ob Dravi, manjšinska pa Ivan Baumgartner in Kari Kranz, dva ljub- ljanska podjetnika, ki sta se tudi sicer živah- no udeleževala gospodarskih poslov (rudniki isvinca in premoga, veletrgovina). Firma je si- cer imela v naslovu besedo ,cink', toda zara- di revnih rud ni bil učinek njenega dela kaj prida, saj je na primer leta 1851 nakopalo 33 delavcev 235 ton železove rude (ki je sploh ni imela v programu!), leta 1852 pa okoli 60 kg srebra in 17 ton isvinčevega glaja (torej o cin- ku nič podatkov).* Zaradi revnosti rud ni bila družba od leta 1855 dalje kakih 25 let nič več aktivna.^ V letu 1874 sta bili ustanovijani naslednji dve družbi (istočaisno tudi poslednji dve družbi pred prevratom). Prva izmed njih se je imenovala Rudnik cinkove rude Trebelno, lastnika pa sta ji bila radeški tovaimar Jožef Terček in Jožef Plaznik iz Hot.emeža.« Rudo sta, kolikor sta je pač nakopala, prodajala šentjanški cinkarni. Drugo podjetje se je imenovalo Rudnik svinca in dnka Friderici na Bohorju.'^ Družbo so sestavljali nekaj do- mačini, nekaj pa Dunajčani. Tudi to podjetje je kqpalo cinkovo rudo s spremenljivo srečo (obe družbi sta vsaj pravno obstajali tudi še v stari Jugoslaviji). Končno naj omenimo, da so od leta 1877 dalje kopali cinkovo rudo pri Jablanci blizu Litije bratje Stareti iz Mengša,^ lastniki tam- kajšnje pivovarne in manjšega premogovni- ka blizu Zagorja. Ker so aaradi tega že bili rudarski podjetniki, jim ne moremo reči, da so se specializirali na izkop cinkove rude. Čeprav bomo vse druge kope dnka ome- nili pri cinkamaih, ki so jih eksplaatiriale v lastnem imenu, se nam 23di kljub temu smi- selno, da že kar tu povemo, kohko cinkove rude so v osrednjih delih Slovenije nakopali v letih, ko so je nakopali največ ali pa naj- manj (računano v tonah): 1871 1876 1384 1891 1894 1900 Kranjska 507 255 28 46 65 30 Juž. Štajerska 472 745 O 25 40 O Skupaj 979 1000 28 71 105 30 V splošnem vidimo, da so tod po letu 1876 nakopali vse manj in manj cinkove rude; naj- uspešnejša so bila leta med 1845 in 1876. Na južnem Stajersikem so poslednjič kopali cin- kovo rudo leta 1894, na Kranjskem pa leta 1900. Potem je zamrla tovrstna rudarska de- javnost pred prevratom.« 3. NASE TRI CINKARNE Avstrija je sicer imela 2—3 manjše dnkar- ne že v začetku 19. stoletja, toda vise so bile ziunaj slovenskega ozemlja.'" Na Slovenskem sta v predmarčni dobi (pred tem jih tako ni bUo) delovali le dve dnkami; obe sta bili šibki in kratkotrajni in nista bili kakšne po- sebne vrednosti. Prvia je bila erarna in je pričela delovati v Železni Kapli okoli leta 1820 ter je büa v bistvu le del tamkajšnje svinčame (kdaj je ustavila delo, še ne vemo točno), druga je bila Rosthomova na Preva- Ijah in je obratovala skromna štiri leta (1824 do 1828)." Pomembnejši obrati so zirasii proti koncu gospodarsko konjunktume predmarčne dobe. Po skoraj 15-letnem pnamioirtu je pričela z de- lom v Zagorju olb Savi fužina za cink, ki pri- bližno 20 let ni imela niti na slovenskem ozemlju niti v njegovi okolici domala nobene konkurence. Bila je last znane Premogokopne združbe v Zagorju ob Savi in je bila le eden izmed več industrijskih in rudarskih obratov omenjenega podjetja. Firma se je konstitui- rala poleti 1842 in je prvenstveno eksploati- rala premog, v idrugi vrsti pa pridobivala su- rovi sivinec, sunovo železo itd. Cinkarna v Lo- kah pri Zagorju z dvema pečema za taljenje cinkove rude je bila kot prvi obrat zagorske cinkarne koncesionirana konec leta 1842, spske rude. Obe peči v Lokah sta imeli majhno zmog- ljivost: letno sta dali le po 90 ton surovega cinka. Ko je steklo še taljenje v Toplicah, se je proizvodnja povečala in dosegla včasih tudi po 300 ton dnka letno. V Toplicah je stala v bhžini cinkarniškega obrata majhna peč za pridobivanje koksa; le^ tega so pri taljenju primešali cinkovi rudi. Koncesija zanjo je bila sicer dana že leta 1843, toda podatek o dodajanju koksa rudi 130 datira šele v maj 1847; ne prej ne poznieje se ne omenja kdks v zvezi s cinkom, pa tudi sicer ne vemo, kako in koliko časa so pote- kali poskusi z nazžveiplanjem zagorskega rja- vega premoga. Premogokoipno zidiružbo v Zagorju ob Savi (od 1858: ,Združba v Zagiorju ob Savi') je kupila leta 1880 dobro znana Trboveljska premogokopna družba. Ta proizvodnje suro- vega cinka ni ustavila, ker je bila zagorska cinkarna še vedno rentabilna.. Opazi pa se, da je pričela prodiukcija cinka kmalu pešati, saj je npr. leta 1893 proizvedla 689 ton cinka, naslednjega leta pa 623 ton. Delo v cinkarni so dokončno ustavili leta 1907. Druga cinkarna je bila utemeljena v Šent- janžu na Dolenjskem ob taonkajšnjem rud- niku premoga. Le-tega je kiupil leta 1862 du- najsiki trgovec in industrialec Ijudwig Ku- schel in ob njem t^oj sezidal še fužino zia cink, ki je pričela redno obratovati že leta 1863.1' Talil je predvsem koroško rudo, ker je bilo dolenjiske premalo, čeprav jO' je kopal v lastni režiji od leta 1868 dalje južno od Mokronoga, vzhodno od Sevnice in v okolici Zidanega mosta.i* Sentjanška proizvodnja surovega dnka se je dAdgala hitreje kot pa nekdaj zagorska proizvodnja. Tako je leta 1863 pridobil pod- jetnik 259 ton dnka, naslednjega leta 351 ton, leta 1865 že 560 ton, končno leta 1866 kar 700 ton.i' Proizvodnja seveda ni bila večja samo zaradi izidatnejše koroške rude, ampak tudi zaradi zmogljivosti in kvalitetnejših peči, ki jih je Kuschel montiral že ob samem začetku, medtem ko je morala zagorska dn- karna dolgo vrsto let delati s 'Sitairim tipom peči in je šele s pomočjo večjih investidj za^ menjala ziastarele luttiške peči (po mestu Lüttich, Liege) s sublimadjsfcimi pečmi, kjer je ostalo v žlindri manj čistega dnka. Močan proizvajalec koroške svinčeve in cinkove rude je bila v tem času Bleiberger Bergwerks-Union. Ta je leta 1871 resno ob- ravnavala misel, da bi zgradila lastno cin- karno kje v bližini večje žele2)niške postaje (česar Kuschel ni imel!). Misel je res imela realno osnovo, saj so na primer prav tega leta na Koiroškem nakopali 80*/» vse notna- njeavstrijske cinikove rude (na Kranjskem in južnem Štajerskem le 20'"/» te mde, drugje v tam delu Avstrije pa je bil izkop povsem neznaten), sta ,pia le kranjski dve fužini talili to rudo. Vendar se je pokazalo, da Bleiberška rudarska unija nima dovolj investicijskega kapitala za postavitev in opremo modeme cinkarne in vse je ostalo pri starem. Tako sta torej predvsem iz koroške rude natalili obe cinkarni 784 ton ali 44'"/o celotne avstrij- ske proizvodnje surovega cinka (Galidja iz svoje ruide 51,6 */o, Tiroilska pa iz svoje 4,4 */o). Zaradi nadaljnjih modernizacij sta mogli pre- delati naši dve cinkarni še več koroške rude, namreč toHko, da sta pridobili leta 1872 kar 918 ton surovega dnka, leta 1875 pa celo 1177 ton. Ob teh številkah se moramo vprašati, kalkšno mesito po vrednosti zavzema surovi cink v družbi z drugimi miontanskimi iproiz- vodi na Kranjskem. Leta 1864 na primer je znašala vrednost privatne proizvodnje v tej deželi za surovo železo 38,92 "/o, za rjavi pre- mog 27,64'"/o, za surovi dnk 10,57 "/o, proiz- vodnja ostalih montanskih panog skupaj (svinec, baker itd.) pa manj kot 8 "/o. Čeprav je cink močno zaostajal za premogom, kaj šele za surovim železom, je kljub temu zase- del tretje in tako rekoč poslednje mesto v vrednostni lestvid. S tem je ponazorjena struktura rudarstva in fužinarstva na Kranj- skem, medtem ko je bilo na južnem Štajer- skem pnav obratno: prevladoval je premog, sledilo mu je surovo železo. Kaj je bilo tu na tretjem mestu, ni lahko ugotoviti. Kuschel je zašel leta 1872 v krizo in pro- dal vso svojo dolenjsko lastnino eni izmed vodilnih idunajiskih bank. Dve leti pozneje je to .premoženje kupila neka dunajska delniška družba za montansko industrijo, od nje pa maja 1878 spet Kuschel sam. Ko je podjetnik postal samolastnik, je delo v cinkarni usta- vil konec junija 1878. Tretja cinkova fužina je bila državna cin- karna v Celju. Ze pri utemeljevanju tega obnata je bilo določeno, da bo to fužina za taljenje izključno rabeljske dnkove rude. Od takrat dalje sta rabeljski rudnik in celjsika cinkarna idejansko bih proizvajalnia, to je, poslovna enota; nekaj tudi zato, ker sta oba obrata bila erama last. Cinkarno so pričeli graditi leta 1873, delo pa je steklo oktobra 1875.'8 Prvi direktor je postal J-ulij Pogačnik, do takrat rudniški in fužinski upravitelj pod- jetja za izkop bakrove rude in njeno taljenje v Škof jem nad Škof jo Loko. Od trenutka, ko so prvič prižgali ped v tej najmodernejši in največji cinkarni na Slovenskem, pa do kon- ca leta 1875 je obrat iproizvedel le 32 ton dnka, potem pa se je produkdja zelo naglo večala. Da bomo njeno kapaciteto in položaj med avstrijskimi cinkarnami konkretno opredelili, bomo k primerjavi pritegnili še Galicijo ozi- roma njene peči za pridobivanje surovega cinka v mestu z imenom Kaczyka. Na ta na- čin dobimo naslednjo razpredelnico o proiz^ vodnji (gl. tabelo na str. 132). Gahdjske cinkove fužine so z letom 1902 še bolj napredovale v proizvodnji. Ko je leta 1907 prenehala obratovati cinkarna v Zagor- ju, je bil odnos med proizvodnjo peči v Ga- liciji in Celju ta;kle: peči v Kaczyki 8303 tone, 131 Leto Gallcij-skega cinka v tonah Slovenskega cinka v tonah Od tega v tonah celjska v «/o slov. cinkarna v •/„ avstr. cinka 1876 1815 1994 494 25 13 1878 1736 1887 500 26 14 1882 1923 3077 1539 50 31 1888 1445 2557 1453 57 36 1890 2173 3313 1859 56 34 1893 1927 3943 2565 65 44 1897 3941 3362 2563 76 35 1899 3548 3644 3077 84 43 V Celju 2906 tion (= 26 »/o celotne avstrijske proizvodnje). Leta 1909 je bil odnos že boljši v korist Celja, kajti njegova cinkarna je ta- krat pax)izvedla 30 "/o avstrijske produkcije. Odnos 70 Vo : 30 o/o v korist Galicije je v glav- nem veljal za ves čas pred prvo svetovno vojno.^' V letu 1914 je celjska ctnkainna dogradUa objekt za proizvodnjo žveplane kisline in ob- jekt za proizvodnjo modre galioe. Postala je delno tudi kemična tovarna. Po prevratu je prešla kot bivša avstrijska državna last v roke kraljevine SHS. Ker je bila nova državna administracija glede vpra- šanja tržišča neelastična in neprilagodljiva, jo je dala leta 1922 v zakup privatni družbi. Od najnižje količine 210 ton leta 1921 se je proizvodnja po šestih letih povzpela že na 1760 ton surovega cirtka. Cinkovo rudo pa je marala še nadalje kupovati v tujini, ker rude iz slovenske Koroške ni bilo dovolj. 4. ŠTEVILO DELAVSTVA Ko smo se tako seznanili z nahajališči cin- kove rude in s cinkarnami samimi, moramo odgovoriti še na vprašanje, kakšen je bü splošen gospodarski ipomen teh rudnikov in fužin. Brez posebnega obotavljanja lahko takoj odgovorimo, da izkop cinkove rude ni dajal lastnikom nobenega iposebne omembe vred- nega dobička, če že ne vsaj občasno čisto izgubo. Drugače jie biLo s suroivim cinkom. Cene so sicer zelo nihale (8—12 fl za cent ali 56 kg), če pa orientadjisko določimo ceno za cent surovega cinka na 10 fl, potem vidimo, da so podjetniki za tono cinka prejeli pri- bhžno 180 fl. Kosmati dobiček vseh treh cin- karn bi leta 1876 po tem računu utegnil zna- šati 359.000 fl. Po odbitku vseh stroškov (nar- kup rude, gorivo za fužine, mezde, investicije) bi moglo ostati čistega dobička vsaj 25 */» ali nekako 90.000 fl. Ker so vso irudo uvažali, so zanjo iztržili denar rudniki Rabelj, Bleiberg itd. Tudi čisti dobiček ni ostal doma. Lastniki zagorske cinkarne so bili podjetniki iz Innsbrucka, Salzburga in z Dunaja, lastnik šentjanškega obrata z Dunaja, lastnik celjske cinkarne pa državi erar. Tako so ostale doma skoraj iz- ključno samo mezde; denar za prodano gori- vo že znatno manj, ker so cinkarne dostikrat imele — podoibno kot fužine za železo — svo- je lastne gozdove. Morda so kaj malega za- služili še privatni kovači in drugi rokodeld, kmečki prevoizniki itd. To pa bi bilo v glav- nem tudi vse, kar je — razen nepremičnin — ostalo v deželi. Kot je osrednja Sdovenija büa šibka v iz- kopu cinkove rude pa močna v proizvodnji surovega dnka, tako je bibo tudi število ru- darjev v cinkovih rudnikih skromno, število fužinskih delavcev v cinkarnah pa znatno. Tabela za Kranjsko v letu 1874 kaže zapos- lensko strukturo v področju, imenovanem ,montanisticum' (= rudarstvo in f užinarstvo):, Ruda, rudnina moških Zaposlenih žensk otrok rjavi premog 835 24 5 živosrebma ruda 739 4 0 železova ruda 424 14 1 cinkova ruda 25 9 2 rjavi manganovec 34 0 0 svinčeva ruda 15 5 0 čml premog 20 0 0 Seveda so bili pri fužinskem delu spet ve- j liki skoki: absolutno so prevladovale talilnice \ železa, iprecej manj ljudi je odpadlo na vse ; druge talUniške obrate, kar se konkretno: pravi, na idrijske peči in na obe dnkaini: i Fužine moških Zaposlenih žensk otrok za železo . . . . 309 0 0 za živo srebro . . 160 0 0 101 7 0 za svinec . . . 2 0 0 Potemtakem je ibUio v vseh rudnikih in fužiniah na Kranjskem zaposlenih 2664 mo- ških, 63 žensk in 8 otrok, skupaj 2735 ljudi. Toda vrniti se moramo k cinku. Ce hočemo spoznati pravo mesto ,slave!nskega' cinkovega rudarstva in fužinarstva v okviru Avstrije, moramo k vrednotenju pritegniti tudi Gali- djo, ki je bila glede tega vodilna dežela. Ta- bela, sestavljena za leto 1875, nam pove, da je imela Galidja glede na nakopano kohčino cinkove rude nesorazmeimo veliko število rudarjev; ker pa gre tu gotovo za delavce, ki so istočasno kopali tudi svinčevo rudo, je ra- zumljivo, da nobena statistika ni nikoli niti od daleč poskušala ugotoviti, kdo je v istem 132 svinčevcHcinkovem rudniku izkopal samo sivi- ^ nec in kdo samo cink. Podobna ugotovitev : velja tudi za Koroško in Kranjsko. Gre le za to, da vidimo, kako malo je pomenila o-sred- \ nja Slovenija v tej panogi rudarstva: ' Dežela Zaposlenih moških žensk otrok Proizvodnja cink. rude v tonah Galicija 624 177 95 14.122 Koroška 26 18 12 7.743 Kranjska 11 1 0 72 V iproizvodnji stu-ovega cinka so številke že znatno bolj realne, ker so fužine za cink služile res samo taljenju te rude in njihovi fužinarji niso bili zaposleni s taljenjem še kakšne druge rude. Mesto Zaposlenih moških žensk otrok Proizvodnja sur. cinka v tonah Kaczyka 177 38 11 1589 Zagorje + Šentjanž 122 17 4 1117 Celje 70 0 0 32 Sentjanška cinkarna je imela več fiažinar- jev kot zagorska. V letih pred ukinitvijo je zaposlovala 70 moških, 10 žensk in 3 otroke. Po likvidaciji pa se je povečalo število delav- cev v zagorski fužini in že dve leti pozneje je zaposlovala 84 moških in 14 žensk. Število fužinarjev je seveda nihalo, toda do ,preloma je prišlo sredi leta 1899, ko je število padlo od 78 na 52 delavcev, pozneje še na manj. 5. POLOŽAJ DELAVSTVA V naslednjih odstavkih želimo nekaj male- ga spregovoriti še o delovnem času, o neka- terih bonitetah, ki so jih uživali ctnkarji, in o bratovskih skladnicah kot prvotni obliki socialnega ziavarovanja. Tja do prvih desetletij 19. stoletja so ru- darji in fužinarji v Avstriji delali v posadah ah šihtui, ki so trajali sedem ali pa osem ur. V predmarčni dobi (1815—1848) se je zaradi vse večjega povpraševanja po gospodarskih dobrinah pričela proizvodnja dvigati, kar je konkretno za delavce pomenilo podaljšanje delovnega dne. Tako so koroške fužine železa v Treibachu vpeljale 10-urni šiht že leta 1806, huttenberški knapi pa so büi leta 1837 prisi- ljeni zamenjati svoj 8-umi šiht za posado, ki je trajala pri nekaterih podjetnikih 10 ur, pri drugih pa 12 ur. Prav tako na 12-umi šiht so morali leta 1847 pristati delavci podjetij grofa Eggerja na Koroškem.^« V prvi cinkarni na Kranjskem so fužinarji imeli — podobno kot vsi delavci Premogo- kopne združbe v Zagorju ob Savi — posado, ki je trajala 12 ur. Pričeli so delati ob 6. uri zjutraj na znak zvona, končali pa ob 18. uri. Ker je bila vmes ena ura odmora (od 12. do 13. ure), so efektivno delali 11 ur. Plavžarji so delali vseh sedem dni v tednu. Otrok do 14. leta starosti niso zaxxislovali. Vsi ti delav- ci so prejemali mezdo in uživali brezplačno stanovanje ter deputatni premog, niso pa do- bivali hrane in obleke.^i Kusohlovo podjetje v Šentjanžu, sestavlje- no iz premogovnika in cinkame (ter ,rudni- kov' cinka), je ^radüo 10 družinskih hiš z 99 stanovanji, torej tako imenovane kasarne, , kjer je stanovalo 170 delavcev. Tu stanovanja niso bila brezplačna. Podjetnik jih je dajal v najem >>po zmerni ceni«. Brezplačno so prejemali le deputatni premog in vrtičke. Na voljo je bil špital; kdaj je bil zgrajen, še ni- smo ugotovili, vsekakor pa je leta 1873 že fimkcioniral. V ;istem letu se omenja tudi šola. Tako špital kot šolo je delno vzdrževalo podjetje, delno pa bratovska skladnica.^^ Ko je steklo delo v zagorski cinkarni, je tam bratovska skladnica že obstajala, šent- janški rudarji in fužinarji pa so jo dobili leta 1866; njena začetna glavnica je znašala 1435 fl, osem let pozneje je imela 12.590 fl premože- nja. Celjska dnkama ni imela svoje lastne bra- tovske skladnice. Delovno enoto sta sestav- ljala rudnik Rabelj in cinkarna in prav zato je bila tudi bratovska skladnica ena in enot- na za oba obrata. OPOMBE 1. Statistiki rudarstva in fužinarstva je posve- tila C. kr. statistična Centralna komisija na Du- naju posebno serija publikacij s skupnim naslo- vom Der Bergwerks-Betrieb im Kaiserthume Oesterreich (nadaljevanje nekdanjih Tafeln zur Statistik). Naše navedbe so izračunane na osnovi podatkov, ki jih imajo zvezki za citirana leta. — 2. Predvsem Der Bergwerks-Betrieb (vsi letnik-), dalje H. Wiessner, Geschichte des Kärntner Bergbaues, II. Teil, Geschichte des Kärntner Buntmetallbergbaues..., Klagenfurt 1951 (Ar- chiv ... 36/37 Bd) — V celoti, končno I. Mohorič, Industrializacija Mežiške doline, Maribor 1954 (Poljudno-znanstvena knjiga, 4), str. 159, 170—171. 3. Arhiv Slovenije (AS), Ljubljana, Steiermärlci- sches Berghauptbuch für den Cillier Kreis — V. Rudarska knjiga A, str. 185. — 4. Bericht der Gratzer Handels- und Gewerbekammer... im Jahre 1852, Gratz, tabela H. — 5. Oesterreichi- sche Zeitschrift für Berg- und Hüttenwesen, XXVI, Wien 1878, str. 232. — Leta 1878 je ru- darska oblast zagrozila družbi, da ji bo zaradi nedelavnosti rudnik odtegnila, če se ne bo ogla- sila V 60 dneh. — 6. AS, Verschiedene Werks- komplexe, Supplement Band, sign. M 3, str. 458. —• 7. AS, Steiermärkisches Berghauptbuch... — , 133 i v. Rudarska knjiga C, str. 781. — 8. AS, Ver- schiedene Werkskomplexe, Suppl. Band, str. 52?.. — 9. Der Bergwerks-Betrieb za citirana leta. — 10. Za Dellach v dravski dolini in Dollach v möllski dolini (obe erarni) ter Komposchevo v Lainachu prim. Wiessner, op. cit, str. 119. — 11. Za Kaplo prim. Wiessner, op. cit, sitr. 225, za Prevalje med drugimi Mohorič, op. cit., str. 73. — 12. Vsi podatki o zagorski cinkarni, o koksu in a rudnikih so vzeti iz Arhiva rudnika Zagorje (ARZ), spisi v jamomernici in v fasciMih VI in VIII. — 13. AS, Steiermark. Berghauptbuch... V. Rudarslca knjiga A, str. 465. — 14. Der Berg- werks-Betrieb za citirana leta. — 15. Der Berg- werlöi-Betrieb za leto 1863. — 16. AS, Posestna knjiga, str. 114, in Verschiedene Werkskomplexe, Suppl. Band, sign. M 3, str. 347, 355, 436. — 17'. Der Bergwerks-Betrieb za citirana leta. — 18. Oesterr. Zeitschrift, XXIII, 1875, str. 123, XXIV, 1876, str. 103, ter Der Bergwerks-Betrieb za citirano leto. — 19. Der Bergwerks-Betrieb za citirana leta. — 20. Wiessner, Geschichte des Kärntner Bergbaues, III. Teil, Kärntner Eisen (Archiv... 41. u. 42. Bd), Klagenfurt 1953, sti". 101, 106, 122. — 21. ARZ, fasc. VI in VIII. — 22. Der Bergwerks-Betrieb za citirano leto. 134