Predsedniški zbor JUU — sekcije za dravsko banovino Aktualne stanovske in prosvetne zadeve — Monopol učnih knjig — Spomenica o perečih problemih šole in učiteljstva v dravski banovini V nedeljo so se zbrali v Mariboru predsedniki sreskih društev JUU sekcije za dravsko banovino. Naravnost odlična udeležba na tem predsedniškem zboru nam jasno kaže, da se funkcionarji in člani zavedajo dolžnosti, stati neomajno v borbi za učiteljske pravice, še posebno v trenotku, ko je učiteljstvo moralno in materialno močno prizadeto. Zboru je prisostvovalo 13 članov upravnega in nadzornega odbora in od 34 sreskih društev 31 predsednikov odnosno njihovih namestnikov. POČASTITEV SPOMINA t TOV. ANTONA HRENA. Pred prehodom na dnevni red se je predsednik tov. Ivan Dimnik spomnil pokojnega tov. Antona Hrena, katerega delo za orgar nizacijo in stan je očrtal v kratkih in značilnih potezah. Prisotni so počastili spomin dragega pokojnika z enominutnim molkom in vzklikom »Slava«. PREDSEDNIKOVO POROČILO. Predsednik sekcije tov. Ivan Dimnik je podal stvarno in izčrpno poročilo o najvažnejših vprašanjih, ki »zadevajo naše •iidruženje. Takoj v početku svojega poročila se je dotaknil naše Deklaracije iz leta 1926. ter potegnil paralelo med to in Deklaracijo sprejeto na letošnji glavni skupščini. Poudaril je, da so se po letošnji glavni skupščini razmere v naši organizaciji povsem konsolidirale, kajti sedaj so urejene tudi razmere v sekciji za savsko banovino. To dejstvo nas mora navdajati z zavestjo, da predstavlja danes JUU trdno, močno in enotno učiteljsko organizacijo v Jugoslaviji. Ta ugotovitev bo morala prej ali slej odpreti oči vsem odločujočim krogom, ki naj spoznajo, da je učiteljstvo tisto, ki predstavlja med najširšimi plastmi našega naroda zastopnike javne uprave. Pravila JUU. Nova pravila, ki so bila sprejeta na glavni skupščini v Sarajevu, še niso uveljavljena. Potrditi jih mora še prosvetno ministrstvo, kateremu bodo predložena v potrditev vsekakor še pred 1. aprilom. Izvršni odbor ni predložil pravil v potrditev, ker je čakal, da se sprejmejo prej najavljeni zakoni. Da bo mogla prihodnja glavna skupščina že poslovati po novih pravilih, jih bo izvršni odbor v najkrajšem času predložil g. prosvetnemu ministru. Poslovnik za stanovska častna razsodišča. Poslovnik za stanovska častna razsodišča, ki je bil sprejet na letošnji< glavni skupščini se tudi doslej še ni mogel uveljaviti. D je btlo njegovo sprejetje nujno potrebno, je razvidno iz dejstva, da odobravajo to vse banovinske sekcije. Ta poslovnik ne predstavlja kakega policijskega sredstva napram članstvu, marveč naj služi vzgojnim svrham. Potrebno je tudi na učiteljskih zborovanjih razpravljati o tem poslovniku, da ga spozna tudi članstvo, ki se bo uverilo, da je ta poslovnik edino pravilno samovzgojno sredstvo. O noveli k zakonu o narodnih šolah. V glavnem odboru so razpravljali tudi o noveli k zakonu o narodnih šolah. Sklenjeno je bilo, da se pripravijo predlogi učiteljskega udruženja za novelo zakona, tako da bomo imeli vse pripravljeno, ko bo postalo vprašanje aktualno. Z ozirom na vzdrževanje šol se napoveduje novelizacija. Še mnogo bolj nego v dravski banovini, občutijo učitelji v drugih banovinah težkoče, ki jih povzroča vzdrževanje narodnih šol. Ponekod ne dobijo šole niti najmanjše dotacije in zato so prisiljeni mnogi učitelji, da kupujejo iz lastnih sredstev najnrjnejše šolsike potrebščine. To da misliti. V zadnjem času se je pričelo resno razpravljati o tem, da bi se preneslo vzdrževanje špl iz občin na banovine. Predlogi k finančnemu zakonu. Sekcija kakor tudi izvršni odbor sta sestavila predloge za finančni zakon za leto 1936-37. V teh predlogih so iznešene vse najvažnejše zahteve učiteljstva. Med drugim je tudi iznešena naša zahteva po uvedbi modernega disciplinskega postopka za učiteljstvo. Izgleda, da so se merodajni krogi uverili, da je tak disciplinski postopek, kakršnega ima učiteljstvo, nemogoč. Nimamo pravice zagovornika, nimamo pravice priziva itd. Sedaj se namerava uvesti za učiteljstvo disciplinski postopek, ki je uzakonjen za obče upravne uradnike. Ta postopek je celo mnogo boljši od uradniškega in predvideva tudi banovinska disciplinska sodišča in priziv na upravno sodižče in državni svet. Za učiteljstvo naj bi se ta postopek spremenil le v toliko, da bi bili člani razsodišča učitelji, odnosno zastopniki prosvetnih oblasti in ne zastopniki upravnih oblasti. V zadnjem času je dobilo JUU svojega člana v vrhovnem disciplinskem sodišču ministrstva prosvete. Vprašanjei učiteljic ženskih ročnih del smo načeli že neštetokrat in tudi tokrat je predlagalo udruženje na odločujočih mestih, da se jim končno vendarle prizna zvanje. Amandman, vsebujoč določbe, ki bi ustrezale tcm našim željam, je predložen. V zadnjem času je postalo aktualno tudi vštetje let učiteljem, ki so služili na Ciril Metodovih šolah in na šolah bivših verskih avtonomij. Tudi v tem pogledu je bil predložen poseben amandman. Glede šolskega nadzorstva je bilo govora tudi v glavnem prosvetnem svetu. Prevladalo je načelo naj bi se vzgoja šolskih nadzornikov prenesla na višje pedagoške šole, a od tega naj bi se ne izključevali tudi oni, ki imajo dolgoletno prakso v šolskem in pedagoškem delu. Učni načrti. Za razvoj našega šolstva so nujno potrebni učni mačrti. Sedanji učni načrti fea osnovno, kakor tudi za višjo narodno šolo ne ustrezajo potrebam šolstva. Učiteljstvo uvideva potrebo po modernih učnih načrtih in zaradi tega je izvršni odbor razpisal nagrade za najboljše načrte za osnovno šolo. Na zadeven razpis, ki je bil priobčen v predzadnji številki »Učiteljskega tovariša«, opozori posebej in apelira, da bi članstvo v čim večjem številu sodelovalo pri sestavi učnih načrtov. Monopolizacija učnih knjig. Vprašanje monopolizacije učnih knjig se v zadnjem času razpravlja v javnosti. Kljub vsestranskemu. prizadevanju pa je to vprašanje še vedno odprto. Gospod minister prosvete vztraja na monopolu. Toda izvedba tega bo naletela na silne težkoče, ki so finančnega značaja. Za izvedbo zakona o monopoliziranju knjig je potrebno precej denarjev. Ker bo o vprašanju natančnejše poročal tov. Kumelj se tov. predsednik ne spušča v detajle. Internacionalni učiteljski kongres. Po kratkem poročilu o sistemizaciji službenih mest, ki zaenkrat še ni aktualna, poroča tov. predsednik tudi o kongresu Internacionalne žveze učiteljskih udruženj iz Pariza, ki bo letos v Beogradu. Izvršni odbor je že izposloval pristanek prosvetnega in zunanjega ministrstva. V zvezi s tem kongresom bo prirejen tudi pedagoški teden. Ob tej priliki bodo predavali v Beogradu tudi razni pedagogi svetovnega slovesa. TAJNIKOVO POROČILO. Po izvajanjih tov. Dimnika je poročal tajnik sekcije tov. Kumelj, ki se je dotaknil vseh najaktualnejših vprašanj sekcije. Opozarjal je predsednike na pravočasno pošiljanje članskih izkazov in seznamov neorganiziranega učiteljstva, ki naj jih društva vsako leto redno pošiljajo ob začetku šolskega leta. Ako nima sekcija teh izkazov se večkrat dogodi, da dela tudi za nečlane, dasi ji zelo primanjkuje časa za izvrševanje vseh tekočih poslov. Potrebno je, da društva takoj odgovarjajo na vse okrožnice ter izvršujejo njihove določbe. Omenja, da nekatera društva še niso poslala seznama zadolžnikov in prav tako ne predlogov k nekaterim drugim okrožnicam. Nadalje je opozoril društvene predsednike na okrožnico, tičočo se ureditev razmer v savski banovini, ki naj jo društvena zborovanja razmotrivajo in naj po možnosti ugodijo prošnji. V nadaljnjem svojem poročilu omenja tudi glavne predloge sekcije za letošnji finančni zakon, kar je bilo društvom že javIjeno potom okrožnice. Mnogo si mora sekcija prizadevati za ureditev vprašanja vštetja službenih let kontraktualnim učiteljem, ki so bili sprejeti v državno službo. Ker se mnogim osporavajo službena leta, ima sekcija mnogo dela za sestavljanje prizivov na državni svet. Sekcija je prejela več sklepov in predlogov in je, upoštevajoč želje in položaj članstva, naredila posebno vlogo, da naj bi se kuluk ukinil. Še o monopolizaciji šolskih knjig. Tega vprašanja se je dotaknil v svojih izvajanjih tudi tov. Kumelj. Ker je bila na dnevnem redu posebna točka predvidena za razpravo o tem vprašanju, se je pn soglasnem sklepu združila ta točka s tajniškim poročilom. Tov. Kumelj je k vprašanju izvajal sledeče misli: Učiteljstvo ima slabe izkušnje z monopolskimi zvezki. Ti so slabše opremljeni od zvezkov privatnih izdaj, ne ustrezajo sodobnim pedagoškim zahtevam, so dražji in je tudi njihova nabava otežkočena. Udruženje se je prav zaradi teh dejstev potegovalo, da se monopol na šolske zvezke ukine. Iz istih razlogov smo proti monopolizaciji šolskih knjig. Šolski zakon predvideva namreč koncentracijo in princip domorodnosti. Zakon o monopolizaciji šolskih knjig pa tega ne*upošteva. Objavljeni natečaj predvideva tudi knjige, ki jih doslej v osnovni šoli nismo uporabljali, kar znači podražitev in ne pocenitev šolanja. Poudariti je tudi potrebno, da je zakon o monopolizaciji knjig starejšega datuma nego zakon o narodnih šolah. Ker ima zadnji določbe, ki nasprotujejo bistvu unifikacije, nastane vprašanje, ali je ta zakon o monopolu še v veljavi. Šolski zakon predvideva ureditev učnih načrtov in šele na to uvedbo enotnih učbenikov. Ugotoviti pa je treba, da doslej še nimamo perfektnih učnih načrtov. V zvezi s temi izvajanji omenja tudi prepad med osnovno in srednjo šolo. V nadaljnjih izvajanjih pa se dotakne predvsem pravne, praktične in pedagoške strani monopolizacije učnih knjig. Sekcija za dravsko banovino deluje na to, da bi se ukinil natečaj in zakon o monopolizaciji šolskih knjig in učil. STALIŠČE SEKCIJE DO MONOPOLIZACIJE. Po poročilu o delu sekcije za ukinitev monopola na šolske knjige, sprejme predsedniški zbor sledeči sklep: Opirajoč se na določbe zakona o monopolizaciji učnih knjig in učil, je izdalo ministrstvo prosvete meseca januarja 1935. natečaj za učne knjige. Zakon nam določa kot predpogoj za natečaj predhodno izenačenje učnih načrtov vseh šol in določa konec decembra 1929. za skrajni rok prvega natečaja. Doslej učni načrti še niso izenačeni in tudi natečaj še ni izšel v označenem roku, marveč pet let pozneje. Natečaj določa za narodne šole celo vrsto novih knjig za predmete, za katere se doslej niso uporabljale in so nepo- trebne. Monopol zato ne znači pocenitve, maryeč občutnp podražitev študija, kar bo zlasti težko, zadevalp.jiisje. sjiftjLp. Wocla' fc? že danes jedva zmagujfjjoi strp^k;? za, ^anj/e oŁrpk, Pp svpjenrj bistvur^asprp^uje mopLopg.li^acija napelu dpmorodpp^ti, ra^pis ,s,: Rredr videnimi posebnimi kn$i#arai ¦ %~ po$*jaiezne predmete pa načelu koncentracije. Izvajanje pjjeh teh .dveh n^č^J zahteva samo zakon o iiaradnjh šolah v svpjem § 44.'Twdi se dplQ^ bŁ, Jd veljajo v razpisu za srbohrvaščino ne niorejo. k^atkpmalp, 3j?licj»ra*Ł|. na i^lpvenšČinp. Kei* uvedeni mpnppol ne inore koristiti narodni šoli in njenemu razvojuv se izjavljamo člani upravnega in nadzornega odbora in predsedniki sreskih društev JUU, sekcije Ljubljana kot predstavnikL učjtglj^ga^taiivij v dravski banovini, da se prekliče natečaj ministrstva prosvete in ukine zakon o monopolu. ,. . . Orf»anlzaEne žadeve. V nadaljnjem omenja tov: Kumelj tudi anketni odbor za; sestavo učnih knjig, kl je bil osnovan v smislu skupščitis|c^ga sklepa. V zvezi z znižanjem prejemkov še je pojavila po nekaterih društvih tudi-zahteva ?# ^ni^njem čl^narine.. Isfekatera dJ-uštva so jela tudi nakazpvati ,že, sek^piji in pen^rali okrnjenp članarino. Zadevo je sekcija, pojasnila v posebni okrožniči, v kateri je stavila dve aliernativi: ali naj -se skliče izredna skupščina, ki naj bi rešila.to vprašanje,. oziroma naj potrpi članstvo z dosedanjimi dajatvami do redne skupščine. Za izredno skupščino so se izjavila le štiri društva, ostala so za dosedanjo članarino do recjne skupŁčine. Napadi na učiteljstvo m njegovo organieacijo so.se v zadnjein.čagu zelp ponjnožili. S tem v zv;ezi je tudi zajščita članstva,, kik^že prav nazprno, kako nujnp nam je pptrcbno, da dobimo pravičen, disciplinski ppstopek. Ugotavlja, da bi vse ovadbe proti učiteljstvu takoj prenehale, če bi vsakdp bil odgovpren za navedbe ter bi bilo učitelju dovoljeno, da sme oyaditelja tožiti, ako se disciplinsko ugotovi, da je ovadba neutemeljena. ŽANIMIVA INTERPELAčijA. Po končanem poročilu tajnika tov. Kumlja je stavil tov. Josip Lapajne na predsednika, zanimivo interpelacijo, v kateri vpraša, ali so še v veljavi odredbe in odloki nanašajoči se na učitelj.evo šolsko in izvenšolsko delo, ki so bili izdani v preteklih letih. OdJoke je tudi citiral in prosil, naj se ugotovi, cc se s spremembami režimov sami ob sebi ukinjajo tudi vladne odredbe. Tov. Dimnik je pripomnil, da bo zadevo predložil gospodu ,{j>rosvetnemu mi#jstfu, ki i^&dino. kpjfjpetejiten; ,$ati odgov<#*^W* ta. ^rpšanjji. Ppjjdaril j^^ijdi, da je v i?(ap.elu to ^atkvo.ž^ izne^elsna fn^jodajnih mes^h, kjer q#jjdevajpLcda j^^stalnost učiteljstva edini izHod iz takega stanja. NADALJNJA DEBATA. Razvila se je precej živahna debata, v katero sp, poseglj tov. Roš, Š^stan, Dimijik in Lapajne. V zvezi z raznimi očitkr napram učLteljs.tvu. je .bilo sklonjenoina predlog, tov. Roša, naj se zbere material kot dokazilo, da se je od učiteljstva, posebno za časa volitev, več zahtevalo .nego bi se smelo. . :-.; Bilo j/e tudi, gpv.ora p d,ep.olitizaciji.^ol^tva,,tqj* se. je^ugotovil^, ijtajisče, učit.eljskega udručenja, ki jje vsebovano v eni sa^i ?attevi: šolo je treba ločiti od politične uprave. BtAdAjNlšKO POROČILO. Blagajpik tov. Grum je oppzarjal pred^ sednike na pravočasno pošiljanje članskih seznamov in mesečnih prijav, ki omogoča pravilno in redno dpstavljanje Hstov članstvu. Natp je podal pregledno sliko dohodl^ov in izdatkov sekcije JUU za dravsko banovino in prpsrl predsednike, da naj skušajo izvesti pri društvih redno piačevanje članarine, predvsem pa naj apelirajo na društvenih zborovanjih na, vse šplske upravitelje in upraviteljice, da .ppfavimjo dolgpve, kji iih imajo krajevni šplski odbori za »jfppptnika«f. Velike vsote denarja, ki so zapopadene v teh dolgpyili;, nam nikakor ne dopuščajo rednega plačii^anja nalih obveznosti; Če bi, članstvo v polnem obsegu izvršilo dolžnosti napram SŁjtqij.i, bi bilo nemogoče, da bi dolg tako narastel. v r . •- - Po- poročilu blagajnika se je razvila krat-j ka debata. Tov. Šestan je predlagal, naj _bi se osnoval pri sekciji stalen fond za zaščito članstva. ¦. :1 • ,Tov. Hočevar je-pr-osil,". najse pošljejo sreskim društvom seznami dolžnikov »Popotr nika«, da jih bodo društv,a na> zborovanjih opozorila na nujnost plačila. V; debato so posegli še drugi tovariši, nakar je bil izvoljen poseben odbor za sestavo spomenice. ^bo,rv predsednikov je ppoblastil pdbpr, da st^stavi spomenico y njegovem imenu in jo r^ato izrpči vodstvu sekcije, ki jo bo predložilp vsem merodajnim činiteljem. ¦ ..,• S.tem jq bil dnevni red izčrpan in predsednik je zbor zaključil.