41
Dunajske slike.
Totlvna cerkev*.
^mino vam je, otroei ljubi, da so Irili naš presvitli cesar Fraue Jožef i v 18. dan febrirorja 1863. lcta v sredi dunajskega  mesto mipadeiii od uceoga krojaškega pomočuika po imtuiu L i b e n i z ostriin bodalom. Ka včliko srečo ta Imdobni napad ni ipel flevaraib naalediov «a življenje
našega preljubega vladarja. (!<ssarjev adjatant, grof 0' Donncl, in množica vrlili I)unaji5anoT priskočili so eosarju v pomoč, prijeli napadnika in ga iz-roeili policiji. Ves Dunaj in vsa avstrijsko-ogerska monarhija je bila vzno-inirjeDa, ko se je slišal glas o tem grozovitem budoddstm Freizredna pa je bila tudi radoat, ko so jc raznesla vcsela novioa, da je božja roka oliranila življenjp mlademn cesarju.
42
lirat   nattega   presvitlega cesarja  Frnnca Jo&efa.   pokojni nadvojvuda in           i
pomejši nesrečni mehikanski fiesar Maksimilijan, sprožil jo bil hlago misel, naj bi se sezidala v spomip na srečno in čndovito resitev Bogu v zahvalo velika in krasna cerkev na Dunaji. To se jo .tudi zgodilo; po vsom cesarstvu so se nahirali denarji v ta immon in v 24. dau aprila 1H50. leta se je vložil temoljni karaen za to Tfilikanpko eorkev. ki je najlfp&i dika dunajskemii nifstu.
Clovek s*1 skoraj nagLctdali ne morti ix samega reznuega kamena ume-teljno sestavljenpgfl ozidjn. Ta cerkciv jc pnivi vzor umetoljnosti. pmvo zi-darsko čndo donasnjo. dohc. XiH iz lesji bi kipar no nio^rel izrozati toga, kar se tukaj vidi scstavljeno iz lepo rozanega kamena. Dvanajsl stebrov loeuje cerkveno ladijo od ostalili prostorov, a najkrasnejse ,jo svctišfe. Njogov obok podpira v podolgastem polukrogn 14 ste.brov, a za njimi jo okolo in okolo prostorno hodišcc, opaaano s sedmerimi krasiio izdelanimi kapplicami. Cevkev je zidana po naerta \n vodstvu domačega umeteljnika Ferstel-na v gotskem zlogii. V mtšera stoletji je ni lepže stavbe v gotskem zlogu, nego je ta Dunajska ocrkev, posveč-fiuu nasemu (idrešeniku. ali kakor jo sploh imemijejo nYotivno cerkev." Zidali ho to cerkev uad 20 let in v 24. dan aprila 1879. leta, v dan petiudvajsetletniee eeaarjere srebrae poroke. bila je slovesno odprta.
Ubogi Maksimilijiin, brat našega presvitlega efisarja, pač m mislil. ko je bil sprožil blago misel za zidanjo te prekrasne veže božje ter je tiidi aam bil v ta naraen poiožil preeejSno vsoto dcnarja, da predno bode delo izvršeno, krila bodc njegovo truplo tesna grobnica v kapucinskih podzemeljs*kib prostoriii. VsemogO(?ni Bog naj mu da v plačilo za to gledati nopopisljive- lepote večnega raja.1 —                                                                                                Ć.