Pedagoški in stano vski kongresi v inozemstvu. (Izvirno poročilo wUčiteljskemu Tovarišu"). INTERNACIONALA VZGOJNIH DE» LAVCEV V LIPSKEM LETA 1928. Ta Internacionala se je razvila leta 1919. iz kongresa v Bordeauixu, ko sta se združila francosko«italijanska učiteljska sindikata. Drugi kongres jc bil v Parizu leta 1922., tretji v Bruslju leta 1924., četrti v Pariz=Bruslju 1. 1925., peti na Dunaju leta 1926., ki je imel 40 zastopnikov raznih držav iz Anama do Združenih ameriških držav. Osnova te internaoionale je obratna enotnost na temelju razrednega boja. Namen te internacionale je združiti vse duševne in ročne delavce proti kapitalističnemu izkori* ščanju. Načrt tega zasedanja: I. 9. aprila 1928 ob 8. uri je bila otvorit« vena slavnostna seja kongresa v slavnostni dvorani Lipske mestne hiše z mednarodno izjavo. II. Pedagoško zasedanje: v torek, dne 10. aprila do četrtka 12. aprila v lipskem Učitelj<= skem društvenem domu. Seje so se vršile ob 9. ud. Dne vni r e d: I. 1. Stvarni in moralni položaj proJetar« skega otroka: Max Doring (Lipsko); Duše« slovni položaj. 2. Meta Kraus (Berlin): Stvarni položaj. 3. Kyriakos (Grška): Proletarski otrok in pravo. 4. Dr. Oki (Japonska): Položaj proletar« skega otroka na daljnem vzhodu. 5. Wolles (Luksemburška): Isto kot v na» slovu. II. CIlj vzgoje: 1. Dr. Max Adler (Dunaj). 2. Pistrak (Sovjetska zveza): Šola in družba. 3. Redgrove (Angleška): Cilj vzgoje. 4. Rednas (Belgija): Cilj vzgoje. 5. Ernot Iliere (Jena): Šola in vera. 6. Schulgin (Sovjetska zveza): Sola in država. III. Organizacija šolskega sestava: 1. Edith Hommes (Hamburg). 2. Pinkevič (Sovjetska zveza). IV. Učnl načrti in učni načinL 1. Chatzky (Sovjetska zveza). 2. Llopis (Španska). 3. Karl Rossger (Gotha). V. Disciplina med otroci: 1. Dr. Bern (Berlin). 2. Freinet (Firancoska). 3. Moore (Angleška). V. kongres internacionale vzgojnih de» lavcev se je vršil v petek 13. aprtila in v so« boto 14. aprila 1928 v lipskem Učiteljskem društvenem domu. Seje so se pričele od 9. uri zjutraj. Dnevni red: 1. Poročilo Izvršnega odbora: a) Gospodarsko poročilo (poročeva» lec: Vernochet). b) Bistvena razpravljanja in vprašanje šolske politike in gibanje vzgojnih delavcev (poročevalec: Apletin). 2. iPoročilo vzgojeslovnega tajništva. 3. Priključitev novih odsekov na Kitaj* skem tin škotskem. 4. Volitve v Izvršni odbor in tajništvo. 5. Denarno poročilo (poročevalec: Ver« nochet). 6. Poročilo: Vzajemne blagajne (poro» čevalec: Petero). 7. Poročilo o položaju mladih učiteljev (poročevalec Cogniot). 8. Izprememba pravil (Pravice posamez» reih članov, ki niso združeni v odsekih). Več o tem pozneje in v »Popotniku«. Vzgojeslovna razstava se je vršila v Grassi muzeju in je bila odprta od 7.—15. aprila 1928 vsak dan od 9.—18. ure. Razstavni načrt: 1. Diružabno šolsko delo mesta Lipsko. 2. Slike iz lipskih »delovnih šol«. 3. Ilustrirana otroška knjiga, abecednik, berilo, računica raznih držav. 4. Enotna delovna šola »Sovjetske zveze«. 5. Učila in samoučila. Postranske prireditve: Obiski šol, domov, dobrodelnih naprav mesta Lipsko, Damo> manski muzej, dušeslovni zavod Lipskegaučiteljskega društva, Vzgojeslovna osrednjaknjižnica in Zvezna šola. Ta intemacionala izdaja mesečnik: »Uči* teljska mednarodnost« (»Die Lehrer inter« nationale«). Vse zasedanje, posebno pa še razstava tega kongresa je bila vzorno pripravljena in se je poglobila v najbolj pereča vprašanja naše dobe z ozirom na položaj in vzgojo otroka. Posebno lepo se vidi na razstavi delo ¦otpok in čisto ogledalo delovne sole. Svet zase je sovjetska razstava »delovne enotne šole«. — Tu se jasno vidi kakšen razvoj se doseže, če se osvobodi otroke in učitelja konvencionalmh spon sedanje lažisdružbe in vzgoje. Želel bi le, da bi se v prihodnje ude« ležilo teh mednarodnih prireditev več tova« rišev ter da bi v prihodnje naša organizacija, bodi osrednja ali pokrajinska, bolje in pra» vočasno pripravila tovariše s podrobnimi ob< vestili in preskrbo cenenih posojil. Lipsko, 11. aprila 1928. Stanislav Žagar. IV. KONGRES ZDRAVSTVENEGA VZGOJESLOVJA (HEILPADAGOGIK) V LIPSKEM. Kongres se je vršil v Lipskem od 11. do 15. aprila 1928. v Anditorium maximum vse-učilišču. 1 kongresni dan: v sredo 11. aprila ob 8-15 otvoritev kongresa iin pozdrav oblasti. F. Kriiger (Lipsko): Nove srrieri in i/.; sledki splošnega dušeslovja. W. Peters (Je» na): Novejša laziskovanja v nenormalnem otroku. G. Kafka (Draždane): Dušeslovje preprostih (divjakov) v svojem pomenu za prime-rjaiiičc razvojno dušeslovje. Tega kongresa so se udeležlll predvsen;: zdravnip-.i, vzgojitelji in dušeslovci, 'jkoli 600 po številu. Zelo važen je ta kongres za one tovariše, ki so nastavljeni ali žele biti nastavljeni na pomožnih šolah vseh vrst: (za giuhonenie, slepe, manjnadarjene, patologe i. p.). Natančen načrt je poslala družba za zdravstveno vzgojeslovja na vse pomožne sole. Vsled pomanjkanja časa se tega koii* gresa nisem mogel v celoti udeležiti, zato bo* sta o tem natančneje poročala tov. Lebarjeva in tov. Skala, ki sta prišla v ta namen v Lipsk<X O tem kongresu izide posebna knjiga v teku tega leta, ki jo toplo priporočam vsem onim, ki se pečajo s pomožnim šolstvom, pa tudi drugim tovarišem ne bi škodila, saj na deželi se večkrat pojavijo taki nerazviti otro« ci, ki bi spadali v take posebne šole, ki jih pri nas še vse premalo poznamo in uipošte« vamo. Posebno zanimiva je bila razstava knji» ževnosti o dušeslovju zdravega in nezdra* vega otroka ter o vsej oni znanosti, !ki spa« dajo v zvezo pomožnega šolstva, in dušev« nega vprašaftja, s to razstavo v zvezi je bila na vseučilišču tudi razstava strojev, s po« močjo katerih se dandanes proučuje duševna zmožnost, sposobnost, stanje in razpoloženje otroka; n. pr. pazljivost otrok, dolgočasje otroka itd. Se večjega pomena za učiteljstvo pa je bila praktična razstava praktičnih del šolskih otrok pomožnih sol v pomožni šoli na Jo* hannis trgu 7. Tudi to šolstvo je lipsko uči« teljstvo uredilo "in gojilo v smislu delovne Sole. Tudi tu se vidi, kako se lepo razvije pod vodstvom s srčno omiko prežetega uči« telja in prostosti delovne šole slabo razvit otroik. Nemoi skrbe v tem oziru zelo za svoje šolstvo. Zdaj bijejo glavni boj za šolske do» move in vrtove, ki naj imajo do 15 ha ob« sega, kjer naj otroci dobe ves pouk, zabavo in zdravje nove šole. V ta namen izdajajo te=Ie časopi&e: 1. »Zeitschrift fiir die Be* handlung »Schwachsinniger«, 2. »Die Hilf* schule«, 3. |;»Blatter fiir \Taubstummenbil* dung«. * O kongresu iz Berlina pa posebej. S tovariškim pozdravom! Lipsko, 12. aprila 1928. Stanislav Žagar.