POROČILA
OSMO POSVETOVANJE ETNOLOGOV JUGOSLAVIJE V SPLITU
Marija Makarovič
Kot vsako leto od 1958 sem, je bilo tudi letos posvetovanje jugoslo-
vanskih etnologov, in sicer v Splitu od 14. do 17. oktobra. Posvetovanje
je bilo posvečeno sedemdesetletnici življenja in znanstvenega delovanja
Milovana Gavazzija, profesorja etnologije na filozofski fakulteti v Za-
grebu. Posvetovanje je organiziralo tudi to pot Etnološko društvo Jugo-
slavije s sodelovanjem Etnografskega muzeja v Splitu.
Posvetovanje je trajalo tri dni, četrti dan je bila ekskurzija.
Ker je bilo posvetovanje posvečeno profesorju Milovanu Gavazziju,
so takoj po svečani otvoritvi osmega posvetovanja predstavniki raznih
ustanov prebrali referate, v katerih so spregovorili o življenju, delu in
pomenu Gavazzijevega znanstvenega delovanja. To so bili prof. dr. Vilko
Novak, predstojnik stolice za etnologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani,
Djurdica Palošija, univerzitetni asistent v Zagrebu, dr. Jelka Ribarić-
Radauš, direktorica Etnografskega muzeja v Zagrebu in Hajko Nikolić,
direktor Vojvodjanskega muzeja v Novem Sadu.
Še isti dan in v naslednjih dneh so se zvrstili naslednji referati: Žarka
Mladineo: Split gledan kroz prizmu etnologa; v njem je referentka opo-
zorila na nekatere etnološke značilnosti tega območja, ki so se ohranile
še iz prejšnjih stoletij v današnji čas. — Ksenija Vinski-Gasparini: Osvrt
na problem kontinuiteta i arheološke baštine pri formiranju materijalne
kulture Slavena na području Jugoslavije. Predavateljica je že na začetku
poudarila, da je povsem očitno prehajanje nekaterih kulturnih elementov
iz enega obdobja v drugo in izpričevanje nepretrganega razvoja nekaterih
elementov materialne kulture kot tudi etnične kontinuitete v okviru do-
ločenega območja kljub nekaterim spremembam. Nato je analizirala sle-
dove rimske civilizacije, ki je močno vplivala na Slovane v naših krajih,
posegla z istim namenom v prazgodovino, v čas preseljevanja južnih Slo-
vanov, končno pa je spregovorila o vprašanju etnične kontinuitete v 6.
in 7. stoletju avtohtonega romaniziranega in romanskega prebivalstva. —
Profesor Milovan Gavazzi je v zelo izčrpnem predavanju Kultura južnih
Slavena u doba dolaska na jugoistok Evrope navedel najvažnejše ele-
mente materialne, duhovne in socialne kulture, ki jih lahko na osnovi
najrazličnejših, predvsem lingvističnih pomagal, predvidevamo v kulturi
južnih Slovanov, in to v času, ko so iz pradomovine prišli na Balkan in
v druge kraje jugovzhodne Evrope. — Prof. Milenko S. Filipovič je v
referatu Orientalna komponenta u narodnoj kulturi južnih Slavena na
163
Poročila
Številnih primerih dokazal, da hranijo jeziki oziroma dialekti južnih Slo-
vanov, predvsem balkanskih, številne besede vzhodnjaškega izvira (turške,
perzijske in arabske); to priča o živi povezavi med omenjenimi narodi v
preteklosti. Poleg tega pa opažamo, kot je nadalje ugotavljal predavatelj,
v kulturi južnih Slovanov še številne elemente orientalne kulture, to je
turške in iranske, ki so jih naši predniki sprejeli od njih že v zakarpatski
domovini. — V referatu Topografska imena kao uspomena na ranije na-
rode balkanskog poluostrva je prof. Mirko Barjaktarović na številnih pri-
merih dokazal, da tudi topografska imena različnega izvira izpričujejo po
svoji strani razne vplive in dogajanja na balkan.skem polotoku.
O pitanju tatauiranja kod prahistorijskog stanovništva jednog dijela
Balkana je spregovoril Mario Petrić in skušal dokazati, da je običaj ta-
tauiranja, ki je bil znan pri neolitskih skupinah, zelo verjetno vplival na
tatauiranje pri ilirsko-traških plemenih. — Predavatelj dr. Slobodan Ze-
čević pa je pokazal na številnih primerih, da so imeli predniki današnjih
evropskih narodov zelo razvit kult kače. Sledovi kulta kače v kasnejši
hišni tradiciji kažejo, da je bil ta kult v času, ko se je začela slovanska
religija razvijati k višjim oblikam, še zelo močan in se je, kot pričajo
nekateri sledovi, še nadalje ohranjal. — V daljšem referatu Tragovi ri-
tualnog oranja u tradiciji nekih južnoslavenskih područja je navedla Ma-
rija Ižgum nekaj zanimivih domnev v zvezi z obravnavano temo. —
Andrija Stojanović pa je spregovoril O pojavi održanja suvremenih obi-
teljskih zadruga. Ciklus predavanj na temo o slovanski kulturni dedišči-
ni je zaključil Vitomir Belaj z referatom Kulturna mijena u strajnosti
stare slavenske baštine na jednom konkretnom primjeru. V njem je opi-
sal zanimivo varianto ženskega rokavca iz severozapadnega Hrvatskega
Zagorja (okolica Bednja in Lepoglave) in zaključil, da je povsem očitno,
kako je staroslovanski oblačilni predmet sčasoma obogatil svoj okras in
s tem v zvezi tudi menjal nekatere osnovne značilnosti, vendar pa je
kljub temu ohranil nekatere osnovne značilnosti, ki govore o njegovem
izviru iz slovanske domovine.
Referatom, ki so govorili o naši kulturni dediščini, so sledila preda-
vanja Gavazzijevih učencev; ta so obravnavala naslednje teme: Djurdjica
Palošija: Opanak vrste prepletaša u Panonskom dijelu područja Južnih
Slavena, Jelka Radauš-Ribarić: Predenje bez preslice, Aleksandra Mura j:
Tkalačka rešetka, Jasna Andrič-Matijevič: Neka pitanja rasporeda i pod-
rijekla koničnih preslica u odnosu na preslice drugih tipova in Vlasta
Domačinović: O škrinjama od tesanog drveta. V svojih referatih so avto-
rice kar najbolj nadrobno, z veliko množino primerjalnega gradiva obde-
lale imenovane teme in z obravnavanjem dokazale, da sledijo v glavnem
šoli svojega učitelja.
V zaključnem referatu je spregovoril dr. Jovan Vukmanović o Jovanu
Cvijiću in pomenu njegovega dela, nato je sledilo poročilo izvršnega od-
bora, poročilo nadzornega odbora, komisije za etnološki atlas in komisije
za etnološki film. Ob koncu so udeleženci posvetovanja izvolili še organe
Uprave EDJ.
164
Poročila
ZUSAMMENFASSUNG
DIE ACHTE BERATUNG DER VOLKSKUNDLER JUGOSLAWIENS
In diesem Artikel berichtet die Autorin über die achte Beratung der Ethno-
logen Jugoslawiens, die vom 14. bis zum 17. Oktober 1965 in Split abgehalten
wurde. Die Beratung wurde veranstaltet zu Ehren des 70. Geburstags und der
wissenschaftlichen Betätigung von Milovan Gavazzi, Professor der Ethnologie
an der Philosophischen Fakultät in Zagreb. In zahlreichen Referaten behan-
delten bekannte jugoslawische Ethnologen grösstenteils die Spuren der altsla-
wischen, mediterranen sowie anderer Elemente in der Kultur der Südslawen,
die Schüler Professor Gavazzis aber erörterten im einzelnen die verschiedenen
Kulturelemente der materiellen Kultur.
165