P O R O Č IL A GRADIŠČE PRESEK PRI ČREŠNJEVCU Predzgodovinske najdbe n a jugovzhodnih obronkih Pohorja V okolici Slovenske Bistrice so za rano dobo dokaj skromne. Redki kosi posamič najdenih kam nitih sekir pri Sv. A rehu, T inj- ski gori. T uriški vasi, Visolah, Venčeslu, G. Poljskavi, G. Lož­ nici, Sv. Jožefu, Č rešnjevcu in Pečkah dajejo le skrom en pogled na naselitev n a izteku neofita, ki se je iz nižin širila razm erom a visoko na Pohorje. V rano bronasto dobo štejejo v prejšnjem stoletju najdeno m anjšo zalogo, ki jo hrani danes Prirodoslovni m uzej na D u n aju in k i obsega dVe bronasti sekiri, k ratek meč in tro je srpov. Nato na tem področju za daljšo dobo ni najdb, dasi je področje D ravskega p o lja v 1. tisočletju gosto naseljeno, o čem er pričajo velika plana grobišča z žarnim i grobovi v R u­ šah, M ariboru, P obrežju in H ajdini. V zadnja stoletja pred na­ šim štetjem pa spadajo gradišča n a jugovzhodnih obronkih Po­ h o rja pri T inju, T uriški vasi, Rep in p ri Črešnjevcu. O znače­ vala n aj bi dobo prihoda keltskih Tauriiskov, ki so zagospodarili nad domačim ilirsko-,noriškim prebivalstvom in se polagom a spojili z njim , za obram bo pa so služila tudi v poznejših dobah. Vse je leta 1915 n a splošno pregledal W. Schmid in jih po red­ kih najd b ah opredelil v dobo p red prihodom Rim ljanov, vendar nobeno izmed n jih doslej ni bilo natančneje raziskano. Tudi tu bo podan le pregled gradišča Presek z bližnjim i grobišči, ki posega preko rim skega razdobja celo v poznejšo dobo in nakazuje vrsto še nerešenih vprašanj o naselitvi tega področja. Č rešnjevec se n ah aja severozapadno ob železniškem predoru med postajam a Č rešnjevec—P ragersko na h rb tu gričevnatega slemena, ki se spušča v jugovzhodni sm eri od Pohorja in je pri Č rešnjevcu nad 300 m visoko, nato pa se približno v isti višini zelo razčlenjeno n ad alju je proti vzhodu, doseže pri P tu jsk i gori 352 m višine in se p red izlivom Poljskave v D ravinjo klinasto zniža v ravnino. N jem u vzporedno poteka na severu v smeri od Šm artna na P ohorju podoben greben, ki pa se severno od Č rešnjevca m ed potoki Poljskava in D evina zaključi v 303 do 320 m visokih obronkih Veleniškega gozda in preide v ravnino. Zapadno in južno od Č rešnjevca s'o gričevnati odrastki P ohorja mnogo bolj obsežni in razčlenjeni, n jih višina pa niha m ed 280 in 340 m in se n a jugu med D ravinjo in Ložnico zožijo v trikot, ki se pri vaseh Mostečno in Pečke konča. S tem je tudi področje grebenasto razčlenjenih jugovzhodnih obronkov P ohorja za­ ključeno, k a jti medtem k o se na severu P ohorje na svoji vzhod­ ni strani dokaj strm o spušča v ravnino D ravskega polja, se dalje na jugu n ah aja srednje visoka p reg raja hribov od K onjiške gore preko Boča proti vzhodu. Č rešnjevski greben obdaja na severu dolina Devinè, ki se m ed Črešnjevcem in Pragerskim naglo razširi v ravnino D ravskega polja. K er izpod P ohorja p ri­ h ajajoči potoki tu deloma pronicajo v zem ljo in se podzemsko odtekajo proti D ravi, je ta del ravnine dokaj zam očvirjen in tvori tako im enovane Čreti. Na drugi strani grebena se dolina Ložnice in Bistrice južno od železnice zoži in je na tem pod­ ročju ter d alje južno zam očvirjena. R elativni vzpon grebena znaša nad Slovensko Bistrico 35 m, pri Č rešnjevcu 35 do 50 m in se nato do B tujske gore polagom a dviga. V n ajb ližji okolici je greben razčlenjen na več odrastkov, ki strm o preha ja jo v nižino : greben Sp. Nova vas - — L okanja vas, odrastek Presek (270 m) zahodno in odrastek Gomilce (281 m) severovzhodno od vasi. Ta oblika ozem lja je seveda vplivala na prvotno naselitev. Sončni in rodovitni griči so bili p ripravna m esta za selišča, tem ­ bolj k er jih obdajajo dokaj zam očvirjene in težko prehodne doline. Tudi prvotna trgovska pota so se m orala teh nižin izo­ gibati in tako je verjetno že p rastara »jantarska cesta« — trgov­ ska pot med Italijo in Baltikom potekala ob obronkih Pohorja. O R im ljanih pa je znano, da so na prvotna pota naslonili svoje ceste in naselbine. Presek pri Črešnjevcu spada med jugovzhodna pohorska gradišča, k i osvetljujejo podobo naselitve v stoletjih pred p ri­ hodom Rim ljanov. N jegov pomen je doslej d o k aj skromen, saj v njem ni posebnih najdb, k i bi jasn eje prikazala življenje v bližnji naselbini. N ahaja ise jugozahodno od vasi na koncu sle- m enastega odrastka, k i zlasti na jugozahodni strani strm o p re­ h aja v m očvirnato dolino. Dom ačini m u pravijo večinom a »stari grad«, naziv Presek pa je prenesen n an j z bližnje globeli, k je r so nekdaj presekali gozdni pas, da so dobili prostor za njive. V k ra ju obstoji m nenje, da je gradišče bilo zgrajeno iz kam enja, ki naj bi bilo mnogo kasneje uporabljeno pri gradnji nove žup­ nijske cerkve v Črešn jevcu. W. Schmid se je izrekel proti temu na tem elju iz zem lje zgrajenih okopov. G radišče samo tvori za 2,2 m nad okoliško površino zvišano kopo skoro kvadratne oblike z zaobljenim i ogli, vendar je za­ radi kasnejših preoblikovanj kopa že sprem enjena. D anašnji vrh tvori nekaka planota, dolga približno 20 in široka 12 m. Na se­ verozahodni strani se polagoma zniža do ja rk a in tvori tik pred njim m anjšo teraso, medtem ko na ostalih straneh precej strmo p reh aja v jarek . V kopo izkopana terasa, delom a do njen e višine zasut ja re k in poploščeni vrh nasipa za njim kažeta na nam erno preoblikovanje pred daljšim časom. To mesto, sicer še neraz­ iskano, dopušča edino možnost dom nevnega odvoza kam enitega m ateriala z gradišča, k ar pa bo treba še ugotoviti. Vrh kope je v sredini planote razrit. V jugovzhodno stran kope je izkopan 8 m dolg rov, ki se n ad alju je v jam o sredi planote. S tu izkopano zem ljo je zasut jugovzhodni jarek , ki je zaradi tega zvišan in razširjen na širino 3—4 m. Jarek, ki poteka okrog kope, je ohra­ nil svojo n ajpristnejšo obliko n a vzhodni strani, k je r je 1,5 m širok in 2 m globok. V prvotni obliki pa je dobro ohranjen tudi na zahodni strani, le da zaradi preoblikovanega nasipa ni tako dobro viden. O krog kope poteka razm erom a dobro ohranjen nasip, ki om ejuje ja re k pred njim . Z grajen je iz ilovnate zemlje, pridob­ ljene z izkopom jark a. Na vzhodni strani, k je r se n ah aja pose­ bej u trjen a planota, je zelo močan, visok do 2,5 m in ima precej širok vrh, ki je v današnji obliki še bolj oploščen v širino. V prvotni obliki je ohranjen tudi na južni strani, medtem ko je na severozahodni strani delno sprem enjen v zvezi z že om enje­ nim nastankom terase na jugozahodni strani pa v sredini stra­ nice sploh preneha. Tu je v zvezi s tem m orda plitek usek v tu 4 m visoko pobočje kope, ki se v že zarastli obliki n ad alju je pod jarkom proti dolini. Pobočja ožjega gradišča so različno strma. Na severozahod­ ni strani se greben strm o spušča v od treh strani obdano kotanjo, ki ima ploščato-valovito dno in se v zahodni smeri kakor polica odpira proti dolini. Na jugozahodni stran i se hrib strm o spušča neposredno v zam očvirjeno dolino. Na jugovzhodni stran i pa p reh aja pobočje terasasto v dolino, p ri čemer dela prva terasa pod gradiščem videz, da je bila umetno prirejena. Na severovzhodni strani se hrbet slemena, na čigar koncu je gradišče, n ad alju je in skoro neposredno za gradiščem zavije proti severu, k je r poteka n ekaj časa skoro vodoravno, nato pa se prične dvigati po grebenu proti Črešnjevcu. Ker je b il od te strani dostop do gradišča n ajlažji, je razum ljivo, da je bilo tu tudi m očneje utrjeno. P red severovzhodnim okopom je 20 m široka in 55 m dolga planota, ki na vzhodni strani z eno vmesno polico tik pod njo strm o p reh aja v že omjenjeno kotanjo, na ostalih straneh pa jo obdaja poseben jarek. Na severnem delu te planote je ohranjen tudi okop, k i se na severozahodni strani izklini med jarkom in globel jo, na nasprotni stran i pa se spoji z višino planote. V erjetno je obstajal ob celotnem robu planote in se na južni strani spojil z glavnim okopom, vendar je tu že močno zabrisan in neugotovljiv. Jarek pred planoto je večinoma 1,5 m širok, na jugovzhoda razm erom a plitek in ožji. Na severu, k je r je dobro ohranjen, je 1,5 m globok. Tu je za jarkom še en okop ki je ščitil prednjo planoto, vendar je ohranjen le v dol­ žini 30 m in to ne nepretrgano, k er pelje skozenj gozdna cesta, ki ga je presekala, obenem pa v nad aljev an ju zasula ja re k pred njim . Jarek sam pa je prekinjen in zasut tudi na mestu, k je r je napeljana stranska cesta na planoto. Vsa ta preoblikovanja so bila izvršena pred daljšo dobo. Do prvega načrtnega raziskovanja gradišča je prišlo med leti 1887 in 1893, kar je znano le po pripovedovanju domačinov očividcev. Raziskovalci — baje iz C elja — so izkopali v kopo na njeni jugovzhodni strani že om enjeni 1—2 m globoki rov, ki je segal v današnjo jam o v sredini planote. U gotovitve tega iz­ kopavanja najbrž niso bile objavljene, ker tudi W. Schmidu niso bile znane. Robovi rova kažejo iz rahle ilovice sestavljeno kopo, po njenem površju pa je na m estu tega profila razsut re­ dek ilovnat omet in črepinje slovanskega izvora. Glob je v ilo­ vici je bila na nekem m estu najdena m anjša neoblikovana m ar­ m ornata plošča. To izkopavanje je verjetno vzpodbudilo nekatere domačine v njihovi veri, da je v gradišču skrit zaklad, zato so v sredini kope, na mestu, k je r se je končal rov, izkopali do 2 m globoko jam o, ne da bi k aj našli. Raziskovanje W. Schmida, izvršeno ju lija 1913, je dalo prve določnejše podatke o gradišču. Na več mestih je napravil nekaj poskusnih kopov, pri čem er je našel na severozahodnem robu planote 0,5 m pod površjem ognjišče v obsegu 75X50 cm z 15 cm debelo rdeče ožgano ilovnato podlago, na kateri so se našli ostanki smrekovega oglja. Na zahodni strani planote pa je ugo­ tovil večje ostanke delom a močno stopljenega ilovnatega ometa. Sledovi koče, ki ji je moralo ognjišče pripadati, niiso bili ugo­ tovljeni. N ajdeni m aterial je W. Scmjd na kratko opisal : »Iz ilovnatega ometa je razvidno, da je bil poleg okroglega lesa v rabi tudi tesan les. N ekaj črepinj iz rjav e in temne gline kaže deloma na prostoročno, deloma pa na izdelavo na lončar­ skem kolesu. Na poslednjem so bili prvenstveno izdelani lonci s širokim podnožjem in ploščatim, navzven razširjenim trupom , čigar rob je večinom a oblikovan strmo navzven in okrašen s polkrožnim obrobkom. M anjše število prodnikov s sledovi upo­ rabe kaže tudi za to gradišče n a izdatno rabo kam nitega m ate­ riala. Med ostanki sta bila še železen, pri konici upognjen žre- belj in polovica m odrozelene reb m ate em ajlne koralde, kar kaže na razrušenje gradišča v rani rim ski dobi.« Na planoti pred gradiščem W. Schmid s poskusnim i kopi ni ugotovil sledov naselitve. D osedanji ogledi gradišča dajejo sliko, ki delom a dopol­ n ju je, deloma pa izprem inja Schmidove ugotovitve. Predvsem je bil leta 1920 na mestu, k je r je Schmid napravil poskusni kop v kopo, najden tik pod površjem 61X55X32 cm velik kvader iz debelozrnatega pohorskega m arm orja, k i je na eni ožjih strani po površini valovito izklesan. P rav taki kvadri so vzidani v ob­ zidje cerkve v Črešnjevcu. O stanki takega m ateriala v gradišču dopuščajo domnevo, d a so stale n a tem mestu v rim ski dobi kam- liite stavbe, pri k aterih so bili uporabljeni tudi m arm ornati k va­ dri, ves gradbeni m aterial p a n a j bi bil v srednjem veku — sle­ deč izročilu dom ačinov — odpeljan v Črešnjevec za gradnjo dotlej lesene cerkve. Pomislek obstoji zaradi množine pri cerkvi uporabljenega m ateriala, ki ne m ore v celoti izvirati iz razm e­ rom a m ajhnega gradišča. G radišče je bilo uporabljano tudi v porim skih obdobjih. Za to govore druge ugotovitve. Ne le na zapadni strani, am pak skoro po vsej površini planote se n ah aja razsut ilovnat omet in to — z izjem o na vrhu pod kasneje iz jam e izm etano zem ljo — neposredno pod današnjim površjem . Ta omet kaže po svoji ob­ liki na uporabo pri lesenih kočah, k je r so bila ko t gradbeni m aterial uporabljena okrogla in tesana bru n a pa tudi različne pletene veje. V profilih jam e sredi kope je lahko opaziti lom­ ljeno kam enje m anjših velikosti, ki se n ah aja razprostranjeno ali pa v skupinah kot nekak tlak ali tem elji m orebitnih sten. Tu so na dveh m estih bili vidni sledovi ognjišč. K eram ika, k i jo je lahko n a jti v številnih črepinjah, je slovanskega izvora in po­ dobna tisti, k i jo je W. Schmid opisal brez oznake pripadnosti. Iz tega je mogoče sklepati, da je bilo gradišče uporabljeno tudi po prihodu Slovencev in Schmidove ugotovitve o razrušenju gradišča v rani dobi ne smemo jem ati kot dokončno opustitev gradišča, kolikor je ta ugotovitev sploh zadostno utem eljena. Ilovnat omet, ognjišče in črepinje, k i jih Schmid postavlja v dobo p red razrušen jem gradišča, so po p rim erjavi zaradi istega najdišča gotovo mnogo m lajši in prav tako slovenskega izvora. Za to govori še tale prim erjava: O ktobra 1949 so bili na planoti pred ožjim gradiščem, ki je dotlej v eljala za nenaseljeno, odkriti ostanki slovenske koče. Iz najd en ih ostankov posod je razvidno, da je spadala že v srednji vek. Zato je posebno važno, da je sorodnost m ateriala na obeh m estih tako očitna, saj pripada oboje slovenski dobi. To velja za ilovnat omet, ognjišče, kam nito podlago severne stene in ke­ ram iko, čeprav vzbuja ta na prvi pogled videz, da je m lajša od one na planoti ožjega gradišča. Iz vsega sledi, da način in čas uporabe gradišča še ni jasno dognan, zlasti v razdobjih 1. tisočletja po našem letoštetju, m ed­ tem ko se za p rejšn je dobe lahko naslonim o na sorodnost gradišč jugovzhodnega Pohorja. U porabljali so ga do sred n jeg a veka. N adaljnje raziskovanje bo m oralo ugotoviti način njegove upo­ rabe v rim ski dobi in pom agati rešiti vprašanje, ali izhaja slo­ venska naselitev od tu, ali pa je bilo gradišče v rabi vzporedno z naselbino na drugem mestu. V zvezi z gradiščem, ozirom a z rim sko naselbino so tudi grobišča, ki se n ah ajajo v bližini Črešnjevca. Eno teh grobišč leži zahodno od vasi na končujočem se obronku desno od ceste Črešnjevec — Slovenska Bistrica. Na vrhu obronka je v dolžini 135 m po Schmidovih ugotovitvah 12 gomil, verjetno pa jih je n ek aj več le da niso vse enako dobro ohranjene. Tri od n jih do­ segajo višino do 1,8 m, ostale pa so večinom a le do 0,3 m visoke. R azporejene so v dveh nevzporedndh vrstah, nekaj pa ji je tudi izvem vrst. O paziti je, d a so bile pravokotno oblikovane. Tri od n jih je ju lija 1913 raziskal W. Schmid, našel pa je v n jih le »plast žganine s človeškim pepelom, brez kam nite obloge, n ekaj črepinj rim skih posod in v eni gomili v globini 50 cm kam nito ploščo brez napisa (68X 54 cm), z okrajkom , iz pohorskega m ar­ m orja«. Po nekaterih m nenjih n a j bi bile na teh gomilah rimski nagrobniki s keltskim i interni, ki so sedaj vzidani v zidovih cerk­ ve v Črešnjevcu. Grobišče bi bilo to rej v rabi v rim ski dobi za prebivalce tedanje naselbine. D rugo grobišče leži severovzhodno od vasi na h rb tu grebe­ nastega obronka v gozdu, im enovanem »Gomilce«. Po obsegu je m anjše od prejšnjega, obsega pa večje število gomil, približno 25. Vise so m anjše in nižje. Le dve dosegata višino 0,6 m, ostale pa povprečno 0,2 do 0,4 m. O paziti je razporejenost v več n ep ra­ vilnih vrstah. Večino gomil je med leti I860 in 1870 izkopal te­ d an ji župnik Simon Pirc. Podrobnejših podatkov, ki bi omogo­ čili datiran je v zvezi z ostalimi najdišči, o n jih nimam. Tudi ni znano, katerem u naselju je grobišče pripadalo. O d Črešnjevca je odaljeno 1 km. V okolici Č rešnjevca je še več gomil. D voje ohranjenih go­ mil je v gozdu ob krajev n i cesti Črešnjevec — Sp. Nova vas in sta 1 km oddaljeni od vasi. K er tu cesta preseka greben, ni m o­ goče zaslediti ostalih. Pretežno gozdnati griči jugovzhodno od Č rešnjevca še niso pregledani. V devinski dolini severno od Č rešnjevca je ob cesti Slovenska Bistrica — Pragersko tik km 2 osam ljena gomila. Na jugovzhodnem grebenu Veleniškega gozda med Črešnjevcem in Sp. Poljskavo p a je večje, po vrhu obronka razprostrlo grobišče. Eno teh gomil je pred leti neznano kdo izkopal, v n je j pa je danes vidno le nekaj lom ljenih kam nov večje velikosti, ki leže v različnih globinah. N avedene najdbe segajo skoro vse izrazito v dobo rim ske osvojitve Norika, 'zato je treba obravnavati problem črešnjev- skega okoliša v skladu z rim skim i epigrafskim i najdbam i. Teme­ ljite jša raizskovanja bi tako m orda dala pom em bnejše podatke tudi o legi iskane »mansio Pultovia«. N ekateri podatki iz:, W alter Schmid: Südsteiermark im Altertum (Hausmann: Südsteiermark, Graz, 1925). W alter Schmid: D ie R ingw alle des B acherngebietes (Mitth. d. präh. Kom­ mission, II 3, W ien, 1915). B alduin Saria: A rheologische K arte von Jugoslaw ien — B latt Rogatec (Zagreb, 1959). Stanko Pahič \