< > !■ m o D -l tf) ■l O Svet je kot zrcalo: poglej vanj in vrne ti tvojo podobo. Egipčanski pregovor Številka 15 Letnik 53 Cena 15,-šil. 1,09 evra e 150,- SIT petek, 13. aprila 2001 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 01Z022230K Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Haiderjevo pismo je za Republiko Slovenijo nesprejemljivo. Magdalena Tovornik, državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu F J Bo minister Strasser pozabil svojo obljubo? —___________ ________________ Stran 4 Užaljeni medvedek V Globasnici ... Globaški otroci so se preteklo nedeljo popoldne izkazali na odru._Medvedek je Irenin najljubši spremljevalec, čeprav ima veliko drugih igrač. Ko pa dobi novo igračo iz Italije, Irena ne pogleda več drugih igrač. Zato počasi igrače zapuščajo deklico, najprej medvedek. Ko pa Irena spozna, kako lepo je imeti prijatelje, pa čeprav so samo igrače, se poda na pot in spet poišče svoje igrače. Mladim globaškim gledališčnikom so ob igranju in plesu pomagali tudi mladi pevci otroškega zbora Ziv-žav. IZ NAŠIH OBČIN 1 REPORTAŽA 1 KULTURA 1 ŠPORT Protest v občinah Tujec doma Premiera v Šentjakobu Jagodič nov trener SAK Razdelitev plebiscitnega Tako slovenski tednik Mag Teatr Trotamora je v režiji Po 13-ih letih je pri SAK zo- daru je enostranska, pravi- v zanimivi reportaži o vele- Marjana Štikra uprizoril pet prevzel nalogo trenerja jo občinski zastopniki. centru Rutar v Ljubljani. znanstveno-fantastično igro. članske ekipe L. Jagodič. Stran 4 Strani 8/9 Stran 13 Stran 15 2 Politika Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Ni vzroka za brezupnost HAIDERJEVO PISMO Tovornik: „Za Slovenijo nesprejemljivo!” Državna sekretarka Magdalena Tovornik je s svojo hitro reakcijo dokazala, da so zamejski Slovenci zanjo srčna zadeva. mo v velikem tednu. Začel ^^se je s cvetno nedeljo, ki simbolizira navdušenje judovskih ljudskih množic nad Odrešenikom. Sprejele so ga v Jeruzalemu kot svojega kralja s hebrejskim vzklikom Hozana, po domače: Reši nas, Gospod! Cvetni nedelji je sledil veliki petek. Ni trajalo dolgo, pa so njega, ki so ga prej častili kot kralja, zasramovali in mučili, ga s trnjem kronali, v posmeh javnosti. Vzklik Hozana so judovske ljudske množice nadomestile z vzkrikom: Križaj ga! Pri vsem tem se je izkazalo, da so se visoki duhovniki-farizeji uveljavili kot učinkoviti populisti. Obvladali so propagandistični in-štrumentarij, značilnega za vse populiste. Znali so ljudske množice zmobilizi-rati in jih nahujskati, s tem da so si izbrali za tarčo nekoga, ki je zaradi svojih poštenih revolucionarnih sporočil in oznanil veljal po t.i. zdravem ljudskem mnenju kot posebnež, kot nekdo, ki se giblje zunaj družbe. Čeprav mu je šlo le za pravičnost, odkritost in ljubezen, so v njem videli grešnega kozla za vsa neizpolnjena pričakovanja in težave, s katerimi so se ubadali kot pripadniki svoje skupnosti. Dogodki, ki jih povezujemo s cvetno nedeljo in velikim petkom, pa ne ponazorujejo samo populizma in njegovih, milo rečeno, škodljivih posledic - ponazorujejo tudi nič manj škodljivi oportunizem, iskanje zgolj osebnih koristi in obračanje po vetru. Eni, v prvi vrsti prebrisani politiki, utemeljujejo takšno držo s taktično potrebo po uveljavljanju višjih ciljev (oz. interesov), drugi, ki se ne spoznajo tako dobro na „višjo dialektiko”, pa kaj radi nasedajo mehanizmom, ki jih poznamo iz psihologije množic. So pa tudi ljudje, ki svojega oportunizma ne skrivajo, temveč se k njemu odkrito priznavajo, kar je gotovo bolj pošteno, kakor ga skrivati za „višjimi cilji”. Da ne bo nesporazuma: v nobenem primeru naj ne nastane vtis, da se lahko tolmačijo opisani dogodki glede velikega tedna v duhu antisemitizma - kaj šele, da bi ponavljali napake, zaradi katerih se je Cerkev, predvsem po zaslugi papeža Janeza Pavla II., opravičila židovskemu narodu šele lansko leto. S tem'da je v preteklosti dopuščala ali načrtno podžigala gonjo proti Judom, „ki so pribili Kristusa na križ”, si je naložila krivdo, za katero bo morala še dolgo časa delati pokoro. Niso pa dogodki, ki jih povezujemo z velikim tednom, nikoli izgubili svoje aktualnosti. Čvetno nedeljo in veliki petek poznamo v vseh organiziranih oblikah človeške družbe vključno njenih posameznih političnih, cerkvenih idr. struktur in akterjev. Veliki teden ne pozna ne konca ne kraja, ne ozira se na nobeno mejo, ne glede na to, ali gre za časovno ali geografsko. Nenazadnje priča o tem tudi aktualni razvoj v domači in mednarodni politiki. Kljub temu ni vzroka za brezupnost. Nasprotno: Kakor sledi cvetni nedelji veliki petek, tako tudi sledi velikemu petku velika noč. Tudi zanjo velja, da ne pozna ne konca ne kraja, da se ne ozira na nobeno mejo. Z drugimi besedami: naj so „vrednote”, kot so to populizem, oportunizem in drugi grehi, še tako aktualne in trenutno uspešne, iz-gleda na dokončno zmago kljub temu nimajo. V tem smislu želim vsem bralkam in bralcem NAŠEGA TEDNIKA blagoslovljene praznike, povezane z željo, da se uresničijo vse dobre želje in pričakovanja. 1 zprejšnji izdaji NAŠEGA \ / TEDNIKA smo objavili ce-V lotno pismo, ki ga je deželni glavar Jörg Haider poslal gospodinjstvom velikovškega okraja. V njem mdr. piše: „Kot deželni glavar bom podvzel vse v svoji moči, da se prepreči razširitev ureditve glede krajevnih napisov. Taka razprava bi namreč povzročila zaostritev političnega ozračja na Spodnjem Koroškem, česar sf nihče ne more želeti. Prihodnost narodne skupnosti vsekakor ni odvisna od višjega števila dvojezičnih krajevnih napisov.” Državna sekretarka Magdalena Tovornik, ki je v slovenski vladi pristojna za Slovence v zamejstvu in po svetu, je hitro reagirala na to Haiderjevo napoved kakor na celo njegovo pismo. Poudarila je: „V času, ko se že kažejo prvi dosežki politike dobro sosedskih odnosov, kar je bilo potrjeno tudi na zadnjem bilateralnem srečanju predsednikov slovenske in avstrijske vlade ter zunanjih ministrov obeh držav, je pismo močno vznemirilo pripadnike slovenske manjšine. Republika Ponovno smo opozorili, da je bil v Nemčiji sklenjen zakon o odškodnini osebam, ki so bile v času nacističnega nasilja odvedene v Nemčijo in tam internirane v taboriščih, od koder so jih prisilno poslali na delo. Ta zakon brez dvoma velja tudi za bivše slovenske izseljence, ki morejo tako zaposlitev dokazati z dokumenti ali z izjavami prič. Zato sotrpinom, ki še niso poslali prijave oz. prošnje, svetujemo, da to napravijo čim prej. Slovenija kot zaščitnica slovenske manjšine tudi ob tem dogodku izraža zaskrbljenost.” Zelo jasne so naslednje besede državne sekretarke Magdalene Tovornik: „Nesprejemljivo je, da predsednik koroške deželne vlade Jörg Haider napoveduje nespoštovanje odločitve ustavnega sodišča Republike Avstrije ter določa prioritete manjšinskih pravic. Koroški deželni glavar gre celo tako daleč, da si dovoljuje napovedati nemire, ki bi sledili izvajanju razsodbe ustavnega sodišča.” Državna sekretarka nadalje poudarja: „Slovenska manjšina na Koroškem je že doslej pokazala veliko mero strpnosti in razumevanja za iskanje kompromisnih rešitev na nekaterih področjih (npr. šolski kompromis, da so se ohranila delovna mesta tudi za samo nemško govoreče učitelje). V nobenem primeru pa ne more sprejeti tokratnega Haiderjevega ravnanja in razsojanja o pravicah, ki jih je manjšini končno priznalo Ustavno sodišče Republike Avstrije.” -Kuj- Verjetno pa bi bilo mogoče dobiti odškodnino tudi za izseljence, ki so bili v času pregnanstva še v otroških letih in so zaradi zadržanja v taboriščih utrpeli duševno škodo. Tudi takim sotrpinom svetujemo, da se osebno ali pisno javijo pri naši organizaciji na naslov: Zveza slovenskih izseljencev, Tarviserstr. 16/1, 9020 Celovec (tel. 0463/514300-60) in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure. Zveza slovenskih izseljencev Kakor sledi cvetni nedeljo veliki petek, tako tudi sledi velikemu petku velika noč. Obvestilo izseljencem 3 Politika Univ. prof. dr. Gerhard Neweklowsky obhaja jutri, 14. aprila, svojo 60-letnico. Jubilant je bil od leta 1979 do 31. septembra 2000 redni profesor na Inštitutu za slavistiko Univerze v Celovcu. Osebni jubilej velikega slavista I niverzitetni profesor I dr. Gerhard Neweklow-VeZ sky, rojen v Linzu ob Donavi, je študiral na dunajski univerzi slavistiko in orientalistiko, pa tudi vzhodnoevropsko zgodovino in splošno jezikoslovje. Takoj po zaključku študija leta 1966 mu je bilo dodeljeno asistentsko mesto na Inštitutu za slovansko filologijo na dunajski univerzi. Leta 1973 je postal univerzitetni docent za slovansko jezikoslovje. Kot jezikoslovec se je redno izpopolnjeval na številnih tujih univerzah, kjer si je osvojil številne jezike. Leta 1977 je gostoval na univerzi „Uni-versity of Virginia at Charlot-tesville" v ZDA, nato pa je bil 1978/79 odpoklican na univerzo v Heidelberg. Leta 1979 je kot redni univerzitetni profesor prevzel profesuro na celovški slavistiki, kjer je deloval do konca septembra 2000. Poleg svoje dejavnosti v Celovcu je redno gostoval z referati na številnih mednarodnih simpozijih in kongresih. Nekajkrat je dodatno prevzel še funkcijo gostujočega profesorja na univerzah v inozemstvu (Sarajevo, Ljubljana, Budimpešta). S svojim širokim profilom jezikoslovec prof. Neweklowsky sodi v vrsto najuglednejših slavistov, saj je eden izmed redkih, ki je sposoben pokriti vse potrebe slavistične jezikoslovne stroke. Še posebej velja njegovo znanstveno zanimanje južnoslovanskim jezikom. Kot dialektolog je zapisoval in preučeval govore, narečja in ljudsko slovsto pri Hrvatih na Gradiščanskem in na Madžarskem, pa tudi na Koroškem. Znan je kot stro- kovnjak za področje eksperimentalne fonetike in historično slovnico slovanskih jezikov. V svoji habilitaciji z naslovom „Slowenische Akzentstudien. Akustische und linguistische Untersuchungen am Material slowenischer Mundarten in Kärnten” (1973) je raziskal akcent v koroških slovenskih narečjih. Znanstveni opus prof. dr. Gerharda Neweklowskega je izjemno bogat. Kot profesor na celovški univerzi in strokovnjak za računalniško preučevanje besedil se je mnoga leta posvečal jeziku slovenskih protestantov, raziskoval pa je tudi sodobno slovenščino in srbski jezik starejšega obdobja. Težišče njegovega znanstvenega zanimanja se je nato preusmerilo v preučevanje pojavov jezikovnega stika. Obravnaval je vplive koroške slovenščine na koroško nemščino in je pri tem odkril mnogo skupnega, pa tudi različnega. Po razpadu bivše Jugoslavije in vzhodnih držav se je osredotočil na aktualna vprašanja jezikovnega stanja v novo nastalih slovanskih državah. Znanstveni opus prof. dr. Gerharda Neweklowskega je izjemno bogat. Objavil je 14 monografskih del, ki se ukvarjajo z raznimi slovanskimi jeziki in kulturami, 130 znanstvenih člankov in študij v strokovnem tisku, vrsto strokovnih ocen, številna poročila in nekaj esejev. Izdal je tudi nekaj prevodov in avtobiografskih del. Kot urednik ali sourednik je bil odgovoren za izdajo 9-ih knjig. V času svoje dejavnosti kot profesor na celovški slavistiki si je prof. dr. Gerhard Neweklowsky pridobil trajne zasluge. Z veliko vnemo in natančnostjo je uspešno sodeloval v številnih univerzitetnih gremijih. Leta 1994 je bil izvoljen za prodekana Fakultete za kulturološke vede, leta 1995 pa je prevzel odgovorno funkcijo namestnika rektorja celovške univerze. V tej funkciji je bil tudi član Avstrijske rektorske konference. Kot vicerektor je prof. dr. Neweklowsky mnogo prispeval k splošnemu razvoju celovške univerze. Postavil jo je v širši mednarodni kontekst. Prav v času njegovega delovanja so bile podpisane številne partnerske pogodbe s tujimi univerzami. Univerza mu dolguje tudi veliko zahvalo, da je pripravil in izdelal programe Sokrates-Erasmus, ki profesorjem, docentom in študirajočim omogočajo redno mednarodno izmenjavo. Jubilantu, ki je po odhodu s celovške univerze postal redni univerzitetni profesor za slovansko jezikoslovje na Inštitutu za slavistiko Univerze na Dunaju, članu Balkanske komisije pri Avstrijski akademiji znanosti in umetnosti in dopisnemu članu Avstrijske akademije znanosti in umetnosti želim še mnogo znanstveno plodnih, zdravih in zadovoljnih let. dr. Herta Maurer-Lausegger PISMO PREDSEDNIKA NSKS Drage bralke, dragi bralci! Kot predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev se še posebno zavzemam za ohranitev potrebne infrastrukture na Južnem Koroškem. To ne samo z medijskim delom, ampak predvsem tudi s pogovori s pristojnimi zveznimi ministri. Zavzemam se za ohranitev okrajnih sodišč, žandarmerijskih postaj, poštnih uradov in podeželskih ljudskih šol - to tudi za občino Železno Kaplo. Pogovori s finančnim ministrom mag. Grasserjem, z notranjim ministrom dr. Strasserjem, s predsednikom vlade dr. Schüsslom in z ministrom za pravosodje dr. Böhmdorferjem so želi že prve uspehe. V trenutku, ko mi je dal minister Böhmdorfer vpogled v nove načrte Avstrije, okrajna sodišča v Pliberku, Železni Kapli in v Borovljah niso bila več upoštevana. Skupno s sodnikom mag. Boschitzem (poleg naju minister Böhmdorfer na to temo ni sprejel nobene druge osebe) sva dosegla, da je minister Böhmdorfer odstopil od predvidenega načrta. Nagovori! je sicer nekaj alternativnih variant za dvojezično ozemlje, kljub temu pa je prepusti! prizadetim trem vodjem sodišč in pravnikom, da mu izdelajo predlog za ohranitev okrajnih sodišč na celotnem dvojezičnem ozemlju. Opozori! bi, da, se je v prvi vrsti uveljavil argument pravice slovenske narodne skupnosti do uradnega jezika tudi na okrajnih sodiščih. To je prvi pozitivni korak ministra. Minister Böhmdorfer je sprejel tudi vabi/o NSKS, da obišče prizadeta okrajna sodišča osebno. Pri pogovoru z ministrom Böhmdorferjem sva se s sodnikom Boschitzem seveda zavzemala za ohranitev vseh treh okrajnih sodišč, dokončna odločitev pa bo odvisna od predloga naših sodnikov in pravnikov iz vrst slovenske narodne skupnosti, ki ga bo podpri tudi NSKS. Osebno sem zelo ogorčen, da so nekateri mandatarji SPÖ na seji občinskega sveta v Železni Kapli in na seji sosveta za slovensko narodno skupnost na Dunaju (podžupan Engelbert Ojster) mene osebno hudo napadli zaradi mojega prizadevanja za ohranitev okrajnih sodišč, ne da bi iskali pogovora z menoj. Kljub temu obljubljam, da se bom še naprej vsepovsod zavzemal, tudi na najvišji politični ravni, da ne bodo zapirali šol, sodišč, žandarmerijskih postaj in pošt. Predvsem pa v Železni Kapli ne, saj sem po rodu vaš! I/ tem prizadevanju prosim za vašo podporo. Prisrčen pozdrav Bernard Sadovnik P.S.: iz Železne Kaple me je poleg zelo prizadevnega podžupana Franca-Jožefa Smrtnika v tej zadevi edini kontaktirai okrajni sodnik dr. Avguštin Brumnik. Vse, kar sem zgoraj napisal, sem mu tudi povedal. Za to njegovo zanimanje pa se mu lepo zahvaljujem. USPEŠNA AKCIJA Že 12 zdravnikov v občini Pliberk Akcijski komite za naselitev zdravnikov specialistov v občini Pliberk, ki ga vodi Mihael Jernej, je z doslejš-njim rezultatom zelo zadovoljen. Novo so se v Pliberku naselili dr. Silvana Roth-Perč (otroška zdravnica), dr. Peter Lengyel (ginekolog), dr. Peter Sternig (Urolog), dr. Harald Oschmautz (internist). Vsi vsaj enkrat tedensko ordinirajo v Pliberku. Vrhu tega ima Pliberk še dva zobozdravnika (dr. Troger in dr. Riha), ter šest splošnih zdravnikov (dr. Liegl, dr. Kie-ninger, dr. Poganitsch, dr. Bakondy, dr. Domej, dr. Frit-zer). PISMI BRALCEV Spoštovani voditelji! Pred nedavnim sem čul v slovenski oddaji ORF poročilo predsednika NSKS Bernarda Sadovnika o uspešnem prvem delovnem letu, V poročilu se je upravičeno pritožil nad dejstvom, da mu delajo prav iz vrst narodne skupnosti težave na Dunaju in v Ljubljani. To je tipičen slovenski pojav! Namesto da bi delo predsednika podprli, mu delajo težave. Vsak; in če je še tako zaslužen, mora vzeti ljudsko voljo na znanje, stopiti v drugo vrsto in tam delati v prid narodne skupnosti. Kleine Zeitung piše dne 6. aprila 2001 na 8. strani: „Die Bruchlinie innerhalb der Volksgruppe“. Prosim, pomenite se v pristojnih odborih in tam odločajte, potem pa govorite v javnosti z enim jezikom. Lep pozdrav Gustav Novak, Malence, Lipova pot 50 Spoštovani glavni urednik! Iz srca želim Vam in Vašemu kolektivu blagoslovljene Velikonočne praznike, da bi jih praznovali v radosti, zdravju in veselju. Hvala za Vaš časopis, ki mi ga pošiljate. Je zelo lepo branje. Lep pozdrav iz Rima s. Margerita Dovžan Haider razdelil plebiscitni dar svojim pristašem Deželni glavar Haider je plebiscitni dar razdelil po svoje in po občinah sprožil deloma val ogorčenja in nezadovoljstva. IZ občini Globasnica je Kameradschaftsbund Traundorf/Strpna vas dobi! posebno podporo iz plebiscitnega daru in to na račun kurjave za ljudsko šolo in antični muzej. Proti volji večine deželnega zbora (SPÖ & ÖVP sta glasovali za alikvotno razdelitev) in večine koroških občin je deželna vlada razdelila plebiscitni dar v višini 55 milijonov šilingov. Občine so želele, da bi deželna vlada razdelila dar alikvotno številu prebivalcev v občinah. Deželni glavar pa se je odločil drugače in je deloma podprl projekte, ki niti niso v načrtih občin. Večini projektov pa je nekaj skupnega: vsi imajo načelno podporo Abweh rkämpferbunda I „Abstimmungsgedenk-weg“. Zelo jasno pride enostranska razdelitev do izraza v občini Bekštanj. Župan je deželni vladi predlagal, da naj bi s plebiscitnim darom obnovili ljudsko šolo v Le-dincah, v katerem bi imel potem končno svoj prostor tudi večjezični otroški vrtec „Ringa raja", ki je trenutno v hotelu Mittagskogel. Toda deželni glavar se ni držal predloga občine in je denar namenil za projekt Abwehrkämpfer-bunda, ki želi urediti t.i. „Abstimmungsgedenkweg“. Haiderjevo odločitev je ostro kritiziral župan Walter Harnisch. „V tem primeru se meče denar pri oknu ven, za nujne projekte pa ni denarja!“ Odbornica EL Bekštanj Erika Wrolich je prav tako zelo nezadovoljna in je menila, da s tem očitno želijo onemogočiti, da bi dobil vrtec „Ringa raja“ svoje prostore. Wrolich: „V Haiderjevi odločitvi ni prav nobene logike in ne koristi občini!“ Kameradschaftsbund. V občini Globasnica so občinski odborniki soglasno (!) sklenili, da bodo plebiscitni dar namenili za izgradnjo antičnega muzeja ter za ljudsko šolo. Haider ni sledil predlogu občine in je z lepo vsoto podprl gradnjo društvenih sob „Kame-radschaftsbunda“ v Strpni vasi. Župan Paul Robnig je bil presenečen, saj občina Globasnica sob „Kameradschaftsbunda“ letos sploh ni imela v proračunu. Robnig: „S to samovoljno odločitev jemlje Haider občinam velik del avtonomije.“ Plebiscitni muzej. Tudi v Velikovcu je Haider odločal mimo občinskega sveta, ki je hotel plebiscitni dar nameniti oblikovanju Glavnega trga. Haider pa je namenil 4 milijone za zidavo novega „Plebiscitnega muzeja“. Zborovska akademija. Tudi v Borovljah je Haider pohodil občinski svet, kjer je občina hotela s plebiscitnim darom financirati izgradnjo občinske infrastrukture. Haider pa želi dati kar 2,7 mio. šilingov za ustanovitev „Zborovske akademije“ koroškega Bildungs-werka. O projektu občina sploh ni bila seznanjena, tudi zbori so na Haiderjevo odločitev reagirali negativno. Silvo Kumer Župan Walter Harnisch Erika Wrolich Bo minister Strasser pozabil svojo obljubo? Maja lani je notranji minister Strasser na obisku v Globasnici javno obljubil, da ne bodo zaprli majhnih žandarmerijskih postaj na dvojezičnem ozemlju. Poudaril je: „To je moj prispevek za narodnostno sožitje.“ Po pismu, ki so ga te dni prejeli komandanti deželne žandarmerije in okrajnih, se upravičeno zastavlja vprašanje, ali bo pozabil svojo obljubo. Od žandarmerijskih komandantov namreč zahteva, da naj izdelajo koncept za zaprtje majhnih - podeželskih žandarmerijskih postaj. Predsednik NSKS Sadovnik je na to takoj reagiral in proti tem načrtom odločno protestiral. Spomnil je ministra Strasserja na obljubo, ki jo je dal v Globasnici. Še posebej je opozoril na pomembno vlogo, ki jo imajo podeželske žandarmerijske postaje v sklopu pristopa Slovenije k EU, še posebej, kar zadeva njihovo jezikovno kompetenco in izkušnje na dvojezičnem ozemlju. NSKS se z njimi solidarizira, hkrati pa je Sadovnik apeliral na žandarmerijske komandante, da naj ne predlagajo ukinitev. „NSKS se bo takoj povezal z ministrom Strasserjem in deželnim komandantom Liberdo. Hkrati predlaga bilateralno srečanje med notranjima ministroma Avstrije in Slovenije,“ tako predsednik Sadovnik. -Kuj- Preteklo sredo so v Pliberku slavnostno začeli zidati povečani otroški vrtec. Na skupinsko sliko so prišli politiki, vtnarice, zastopniki občinske uprave, pa tudi nekaj otrok z dvojezičnega vrtca. Foto: Poisinger Začetek zidave skupnega otroškega vrtca v Pliberku Po letih ločitve bodo otroci v Pliberku kmalu pod skupno streho. Pliberk. Preteklo sredo so v Pliberku pričeli s povečanjem občinskega otroškega vrtca. Trenutno so skupine prostorsko ločene, ker v obstoječem vrtcu ni zadosti prostora. Enojezična skupina in ena dvojezična skupina sta v glavnem poslopju vrtcu, druga dvojezična skupina pa v prostorih glavne šole. Dvojezično skupino v glavnem poslopju vodi Marlies Müller, dvojezično skupino v glavni šoli pa Traudi Rudolf. Stroški pri povečanju otroškega vrtca bodo znašali 7,4 milijonov šilingov, večino del (80 %) pa bodo izvedli domači podjetniki iz občine Pliberk. Edino kleparska dela bo izvedlo podjetje zunaj občine, ker noben domači obrtnik ni oddal ponudbe. Pristojni referent mestni svetnik Hans Jurz je ob slavnostnem začetku zidave dejal, da naj bi vrtec dobil ime „Alpe-Adria vrtec“, v katerem naj bi otrokom ponudili kot pogovorni jezik nemščino, slovenščino, italijanščino in angleščino. Ker so vrtci prostorsko deljeni, je pri letnih obračunih precejšnja razlika. Tako je dvojezični vrtec v glavni šoli precej cenejši kot tisti v glavnem poslopju vrtca. Ker je pli-berški vrtec uradno dvojezičen, dobivajo Pliberčani letno redno podporo za dvojezične vrtnarice tudi z Urada zveznega kanclerja. Silvo Kumer GLOBASNICA Spomladansko glasbeno potovanje S pevskim koncertom in otroško predstavo se je preteklo soboto in nedeljo (7./8. aprila) iztekel letošnji 29. Globaški kulturni teden. Pomlad je bila zaradi mile zime zelo prigodna. Veselijo se stari in mladi, uživajo ob toplih sončnih žarkih in prebujanju narave. Temu je bil prikrojen tudi sobotni vigred-ni koncert v globaški ljudski šoli, ki so ga oblikovali domači MePZ „Peca“ pod vodstvom Dominika Hudla, MePZ SPD „Srce“ iz Dobrle vasi (Peter Grillitz) in vokalna skupina „VOX“ iz Pliberka, ki jo vodi Traudi Katz-Li-puš. Zbori so ubrano zapeli tako domače kakor mednarodne pesmi. Navdušili so gostje iz Dobrle vasi z izredno šaljivo razpoloženim zborovodjem, s sproščenim zborovskim nastopom ob nežni instrumentalni spremljavi. Užitek je bil nastop skupine „Vox“, ki je blestela s Prešernovimi pesmi v stilu jazza. Prireditve so se udeležili tudi častni gostje med njimi predsednik NSKS podžupan Bernard Sadovnik, župan Paul Robnig in dekan Peter Sticker. M. Š. Franz Brandl v Vničevi hiši Bistrica na Zilji. Likovni svet Franza Brandla iz Pliberka je zelo pisan in raznolik. Risanje je umetnik samouk vzljubil že v šolski dobi, od sedemdesetih let naprej pa se intenzivneje ukvarja z likovno umetnostjo. Franz Brandl vedno išče nove izrazne možnosti v vedno novih barvnih kompozicijah, ki odsevajo njegovo duševno razpoloženje, odnos do družbe in okolja. V svojih delih, tokrat v pretežno rumeno-modrih človeških in živalskih kompozicijah, vedno spet pridejo do izraza protislovja, akcije in emocije. Umetnik ljubi kontrast pa tudi harmonijo, ki se ne vidi kar na prvi pogled. Franz Brandl se je predstavil Ziljanom tudi z risbami s tušem, ki izražajo njegovo izredno tehnično nadarjenost in smisel za prefinjene črte in linije. Razstava je odprta do binkošti, ogled pa je mogoč po telefonskem dogovoru (tel. 04256-3523}. M. S. Umetnik Franz Brandt je spregovoril številnim ljubiteljem umetnosti. o» *___ 3^^r7po\esnigy v petek, 20. aprila, (od 12. naprej) ter v soboto, 21. aprila, (od 8. ure naprej). V soboto od 19. ure naprej prijeten večer s skupino „Gipfelstürmer“. Sanitär - Lüftung Heizungstechnik 9150 Pliberk / Bleiburg 04235/4129 0664 / 52 36 003 Inštalacijski mojster Martin Po-lesnig vabi na dan odprtih vrat. 6 Rož - Podjuna - Žila Minuli torek je v Selah na Šaj-di praznoval rojstni dan Hanzi Ogris. Iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje EL. 70. list življenjske knjige je minulo soboto v Mokrijah prelistala Helena llgoutz. Slavljenki za ta lepi življenjski jubilej od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, sreče in zadovoljstva. Rojstni dan praznuje mag. Stanko Gregorič iz Žirovnice. Čestitamo in želimo mnogo osebne sreče in poklicnega uspeha tudi v prihodnje. Pred kratkim je slavil 65-letni-co življenja Lambert Grafenauer, po domače Janahov oče iz Trdanič pri Mariji na Žili. Slavljencu za polokroglo obletnico iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Juriju Preinigu iz Grabal-je vasi, Juriju Sturmu iz Mokrij in Petru Sternu iz Stare vasi. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in jim kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Minuli torek, 10. aprila, je praznovala rojstni dan Bernardka Rosenzopf iz Libuč. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Včeraj, 12. aprila, je v Črgo-vičah pri Šmihelu obhajal rojstni dan Valentin Šumnik. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje SJK. Prav danes obhaja v Podkanji vasi pri Galiciji rojstni dan Mira Blažej. Iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujeta EL in SAK. Rojstni dan je v Tinjah slavila Ana Wank. Tudi njej od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Pepi Čuden iz Šentjakoba v Rožu, ki je pred nedavnim obhajala 71-letnico. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in drugih sorodnikov se pridružujejo člani Društva upokojencev Šentjakob in uredništ- vo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljenki na mnoga leta. V Selah na Kotu je praznoval 54-letnico Toni Oraže, po domače Hirs. Slavljencu za polokroglo obletnico prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. V Pribli vasi je slavila 60-letni-co Ana Logar. Prisrčnim čestitkam vseh domačih in sorodnikov se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljenki na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna leta. Prav tako 60-letnico je slavila Pavla Dovjak s Plaznice. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Naslednje voščilo je namenje- CESTITAMO no Lenčki Koletnik iz Čirkovč pri Pliberku, ki je pred kratkim prelistala 65. list življenjske knjige. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebni praznik Minki Ogriz. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti zdravja in tihe osebne sreče. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Železni Kapli je praznovala 30. pomlad Andreja Paul. Bodoči mamici za okroglo obletnico iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. ČESTITKE TEDNA „Viharnik” Jurij Mak 80-letnik ■■^e dni praznuje Jurij Mak, pd. Tonč 80-letnico svojega I življenja. Usoda mu ni vselej trosila rožic na strmo življenjsko pot, prenesti je moral marsikateri težki udarec. Že kot čisto mlad fant je šel k drvarjem in ostal temu poklicu zvest do upokojitve. Delo je bilo težko in nevarno, hrana pa enolična. „Hol-carji” so takrat med tednom bivali še v „kožarcah”. Kuhalo se je na odprtem ognjišču, največkrat polento in žgance. Spali so na trdih pogradih, namesto blazine Jurij Mak so imeli praprot, včasih pa tudi kar smrekove vejice. V bajto se je hodilo peš tudi po več ur in to s težkim nahrbtnikom, v katerem je bila hrana za ves teden. Tudi vojna mu ni prizanesla. Z dvajsetimi leti je bil vpoklican v nemško vojsko, eno leto je preživel tudi v ujetništvu v južni Franciji, kjer je trpel hudo lakoto. Večji del svojega življenja je bival pri Špičjaku v lepem Hajnže-vem grabnu. Težave so tam bile pozimi, ko je zapadlo na debelo snega. Takrat je bilo treba narediti par kilometrov dolgo gaz do ceste pri Kramarjevi žagi, to pa zmorejo le pravi viharniki, ki klu-bujejo vsakemu vremenu. Jurij pa ni bil le holcar, bil je tudi kulturnik z dušo in telesom. Bil je ustanovni član SRD Herman Velik na Kotu, ki mu je predsedoval 29 let. Kot dolgoletni občinski odbornik je sooblikoval komunalno politiko, prav tako tudi kot odbornik delavske zbornice in funkcionar sindikata. Aktiven je tudi še v društvu upokojencev, kjer opravlja mesto podpredsednika. Vrsta odlikovanj, ki jih je prejel, je znak njegovega vestnega in vztrajnega dela. Jurija poznamo tudi kot izvrstnega mizarja-samouka, kot godca in pevca. Jurij, želimo ti še mnogo zdravih in srečnih let v tvojem lepem domu pri Tonču. Franci Kropivnik Minulo soboto, 7. aprila, je slavil 60-letnico življenja Peter Li-pusch iz Lobnika pri Železni Kapli. Slavljencu ob življenjskem jubileju iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in veselja polna leta. Rojstni dan je te dni praznovala Sonja Lesjak iz Dobrle vasi. Domači cerkveni pevci svoji pe-vovodkinji in organistki iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, predvsem osebne sreče in božjega blagoslova. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki ter uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. 81-letnico slavi Breznikova mama iz Šmarjete v Rožu. Slavljenki za ta visoki življenjski praznik od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Jutri bo v Spodnjih Rutah pri Radišah obhajal rojstni dan Valentin Tolmajer. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti osebne sreče in zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje SJK. V Selah so obhajali osebna slavja Stanka Pegrin s Šajde, Helena Dovjak s Srednjega Kota in Hanzi Roblek z Bajdiš. Vsem iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Na velikonočni ponedeljek bo slavil rojstni dan Anton Furtner iz Ladin pri Svečah. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam članov SRD Kočna in prijateljev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. 75-letnico je slavila Katarina Bürger, po domače Jelenova mama iz Dvorc na Radišah. Slavljenki za polokroglo obletnico od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Na velikonočno nedeljo, 15. aprila, bo v Velinji vasi pri Bil-čovsu slavil rojstni dan Franci Krušic. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in SJK. Prav tako na velikonočno nedeljo bo obhajal rojstni dan Franci Mak iz Sel. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružuje SJK. 7 Rož - Podjuna - Žila Naslednje voščilo je namenjeno Katarini Tautscher iz Šentjakoba v Rožu, ke je slavila 85-letnico življenja. Slavljenki za ta visoki polokrogli jubilej prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in tihega osebnega zadovoljstva. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Francu Per-natu z Bistrice nad Pliberkom, Hildi Jammer iz Večne vasi pri' Globasnici, Adolfu Hütterju z Bistrice nad Pliberkom in Martini Polanc iz Dvora pri Šmihelu. Posebne čestitke pa veljajo Apoloniji Žmaucer iz Štebna pri Globasnici, ki te dni slavi 75-let-nico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in jim želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V nedeljo, 15. aprila, bo praznovala 31. pomlad Doris Ogris iz Podna pri Slovenjem Plajberku. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi naprej. Prav danes" obhaja rojstni dan Marija Smrtnik iz Kort ph Železni Kapli. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Minulo soboto, 7. aprila, je slavila rojstni dan Marica Maček iz Čirkovč. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Prihodnji teden bo praznovala rojstni dan Margret Svetina iz Trebelj pri Šmarjeti. Iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo znanci in člani Kulturnega društva Šmarjeta/Apače. Na velikonočni ponedeljek, 16. aprila, bo praznovala rojstni dan Sonja Kreutz. Iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje, četitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL. ■ Rojstni dan praznuje Marko Polzer iz Vesel. Čestitamo in želimo obilo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. 55==^ ........ SALZBURG/ŠKOCIJAN Prijatelju Slovencev v slovo Mag. Ernst Alexander Maier iz Anita pri Salzburgu, nekdanji podpornik SAK in NT, je v sredo, 21. marca, umrl v 54. letu starosti. orna je bil v Anifu pri Salz-Iburgu, svoje poklicno „kra-1™/ Ijestvo” je imel v Halleinu, kjer je vodil po celi Avstriji in zunaj nje znano podjetje Emco, hkrati pa je bil tesno povezan s slovensko narodno skupnostjo: za življenjsko sopotnico si je mag. Ernst Alexander Maier izbral rojakinjo iz Škocijana - Gize-lo Smolle. V sredo, 21. marca, je vse prerano, šele v 54. letu starosti, za vedno utihnilo njegovo dobrotljivo srce. Srce, ki je poleg dobrotljivosti izžarevalo tudi pogumnost, optimizem in smisel za zdrav humor. Pred več leti je znana dunajska gospodarska revija Trend izbrala mag. Ensta Alexandra Maierja za najbolj inovativnega gospodarstvenika - ukvarjal se je s proizvajanjem visokotehnoloških naprav - in mu podelila naziv menedžer leta. Tega častnega nazi- va pa ni •dobil zgolj zaradi svoje inovativnosti ter ekonomskih in tehnoloških uspehov, temveč predvsem tudi zaradi svojega globokega socialnega in koope- rativnega odnosa do sodelavcev. Kot možu koroške Slovenke pa mu je bil prav tako pri srcu slovenski narod. Sistematično je podpiral avstrijsko-slovensko sodelovanje in omogočal umetnikom iz Slovenije, da so se lahko na Salzburškem uspešno predstavljali. Pred več leti je pomagal tudi koroškim Slovencem oz. finančno podprl SAK in NAŠ TEDNIK. Z njegovo prerano smrtjo, s katero se je zaključilo njegovo prekratko, a toliko bolj plodno in intenzivno življenje, je žena Gizela izgubila ljubeznivega moža, otroka Nicola in Bernhard skrbnega očeta, slovenska skupnost pa dobrega prijatelja. Ohranili ga bomo v častnem spominu. Vsem žalujočim izrekamo iskreno sožalje. Janko Kulmesch ŠENTLENART PRI SEDMIH STUDENCIH Prerano slovo izrednega moža Po hudi bolezni je umrl prof. Borut Zupan. r"^ orut Zupan se U£\Kla NEDELJA, 15. aprila 2001 13.30 PONEDELJEK, 16, aprila 2001 ORF 2, 3.10______________ TV SLOVENIJA 116.00 Predvidoma z naslednjim prispevkom: • Na Velikonočno nedeljo bo slovenski televizijski spored DOBER DAN, KOROŠKA v celoti namenjen glasbi. Iz bogate skrinjice zborov in glasbenih skupin smo izbrali le peščico. V sliki bodo: Vogrski puebi, Oktet Suha, 4 J, MePZ Danica, Mariborski oktet, Pe-pej Krop, Franc Korbar ter Kvartet bratov Smrtnik in Kvartet Rož. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 418 666 99 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463 - 59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at PETEK, 13. aprila si18.45 Poročila 19.00 Sto decibelov 20.00 BBC Ne- 10.00 Kale^oskoptJews Flash 11.00 BBC News ws 20.06 Take the Jazz Train 22.00 Context XXI 11.06 Tedenski obzornik 12.00 Poročila 12.07 Na 23.00 Zrcalo kultura (pon) 24.00 Glasba -jazzAvorld današnji dan 12.13 Divan 13.00 Zrcalo kulture TOREK, 17. aprila 18.00 Otroški količek-Male modrosti 18.15 Govo- 10.OO Kalejdoskop 10.30 Koroška vadi pogovor rim-govoriš (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Proud to be u.00 BBC News 11.06 Govorim-govoriš 12.00 loud 20.00 BBC News 20.06 Global Loops 22.00 po,oäla 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Rdeči Boogie / glasbeni magazin 23.00 Ta mera v pogovoru 18.00 Otroški kotiček 18.30 Na dan z (pon.) 24.00 Soundtrack tedna: Hamibal 01.00 besedo (pon) 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 Glasba-jazzAvorld BBC News 20.06 Noche Učna 21.00 Glasba SOBOTA, 14. aprila 22.00 Ulerama kavarna (pon.) 23.00 Vešča/ 10.00 Forum 11.00 BBC News 11.06 Labirinč sve- Nachtfalter 00.30 Glasba - jazzAvorld ta 11.15 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Na današnji SREDA 18 aprila dan 12.13 Divan 13.00 Svet je vas: Frau sein in ig.oo Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 Pakistan 18.00 Schüerlnnenradio: HAK Spittal BBC News 11.06 Literatura je dogodivščina 11.15 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru (pon.) 20.00 BBC voz lačna 12.00 Poroäla 12.07 Na današnji dan News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Izven zakona (pon) 12.13 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Otroški ko- 01.00 Glasba-jazzVvorld Kek 18.15Govorim-govoriš (pon) 18.45 Porofila NEDELJA,15. aprila 19.00 Izven zakona 20.00 BBC News 20.06 Rulf 10.00 Evropa v enem tednu 10.30 Glasba 11.00 Radio/ Hip Hop 22.00 Mad Force/ Hip Hop 24.00 BBC News 11.06 Literarna kavama 12.00 Poročila Spezial (pon.): Stimmen von Berg und Tal 01.00 12.07 Na današnji dan 12,13 Divan 12.30 Special: Glasba-jazz/wortd Sčmmen von Berg und Teil 8.00 Topel veter 18.45 ČETRTEK, 19. aprila Poročila 19.00 Musič tor the Masses / glasbeni ma- ig.oo Kalejdoskop 11.00 BBC News 10.30 Koroš-gazin 21.00 The Rest ol the Day 22.00 For Those ^ vadi pogovor 11.06 Govoiim - govoriš 12.00 Aboutto Rbck 24.00 Glasba jazzAvorld Poroäla 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 PONEDELJEK, 16. aprila Ta mera ženski magazin 18.00 Otroški kotiček 10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 18.30 Na dan z besedo (pon.) 18.45 Poročila BBC News 11.06 Zdrava ura 12.00 Poročila 12.07 1 9.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Druga glasba: Freak Show 21.00 Glasba 22.00 Svet je vas Sbv. interpreti 18.00 Otroški kotiček - Male modro- (pon.) 23.00 Sto decibelov 24.00 Glasba KOROI Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro, sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Od pon, do petka: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa 14.00 - 14.30 Viža, 14.30 - 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 - 16.30 Kratek stik 16.00 -18.00 koroDan Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak 9.00 -10.00 Mozaik 14.00 - 16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 -18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Svetopisemske zgodbe 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane 15.00 -15.30 Zborovska oddaja 15.30 -18.00 Čestitamo in pozdravljamo Sobota, 14. aprila GLOBASNICA Baklada Čas: ob 21. uri Kraj: pred ljudsko šolo Vabi: Kulturno društvo „Fackelträger/Bokvarji” RADIŠE Velikonočna baklada Čas: ob 21.30 (neposredno po liturgičnih obredih) Zbiranje: pred Kulturnim domom Vabi: SRD Radiše Ponedeljek, 16. aprila RIKARJA VAS Žitrajski kulturni večer Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Mocho-ritsch Nastopajo: Quintett Petzen, Kvartet in kvintet bratov Smrtnik, Harmonikafreunde Sittersdorf ŽITARA VAS Gledališka predstava „Niti tat ne more v miru krasti” Gostuje: gledališka skupina SRD Radiše Čas: ob 10.30 Kraj: v Kulturnem domu KUMST Vabi: Slovensko prosvetno društvo „Trta” Torek, 17. aprila CELOVEC Vemisaža Marko Lipuš (fotografije) Čas: ob 19. uri Kraj: v fojerju vladnega poslopja (Arnulfplatz 1) Vabita: Biro za slovensko narodno skupnost, galerie.kärnten Sreda, 18. aprila ŽELEZNA KAPLA Mali princ (Exupery) Gostuje: lutkovna skupina „Mi smo mi" Čas: ob 10.00 in 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabita: SRD Zarja in KKZ Četrtek, 19. aprila SVATNE Knjižne presoje Čas: ob 18. uri Kraj: na Miklovi domačiji Petek, 20. aprila ŽELEZNA KAPLA Koncert Mešanega pevskega zbora SPD Zarja Lipa zelenela je... Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: SRD Zarja Petek, 20. aprila ŠENTJAKOB Solaris (Stanislaw Lem) Nastopa: TeatrT rotamora Režija: Marjan Štikar Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Produkcija: Slovensko prosvetno društvo „Rož”, SPZ CELOVEC Občni zbor Zveze Bank Čas: ob 18. uri Kraj: v prostorih Zveze Bank (Pavličeva ulica 5-7, III. nadstropje) Vabi: Zveza Bank Sobota 21. aprila ŠENTJAKOB Solaris (Stanislaw Lem) Nastopa: TeatrTrotamora Režija: Marjan Štikar Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Produkcija: Slovensko prosvetno društvo „Rož”, SPZ Nedelja, 22. aprila PLIBERK Srečanje otroških in mladinskih zborov Nastopajo: otroški in mladinski zbori iz Podjune in Roža Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 14.30 Vabijo: KKZ, Mlada Podjuna, društvo Kulturni dom ŽELEZNA KAPLA Spominska svečanost Kraj: na pokopališču v Železni Kapli Čas: ob 11. uri Vabita: Zveza koroških partizanov ŠENTJAKOB Solaris (Stanislaw Lem) Nastopa: TeatrTrotamora Režija: Marjan Štikar Čas: ob 14.30 Kraj: v farni dvorani Produkcija: SRD „Rož”, SPZ Torek, 24. aprila PLIBERK Predavanje Cerkev - družba - mediji Predava: Hanzi Tomažič Čas: ob 19.30 Kraj: v župnišču Vabi: Katoliška prosveta Podjuna Četrtek, 26. aprila VETRINJ Pevski recital Nastopata: Waltraud Hoff- mann-Mucher (alt), Frank Bernard (klavir) Čas: ob 19.30 Kraj: v Dvorani fresk Vabi: KKZ CELOVEC Philocafe „Novalis” (mislec Evrope) Pogovor vodi: Vinko Ošlak Čas: ob 18. uri Kraj: v kavarni Sever Vabijo: Združenje katoliških izobražencev, Katoliška prosveta, Katoliška mladina ZAHOMEC Koncert Primus Sitter & O. Groenewald Newnet Čas: ob 20.30 Kraj: v Športni hiši Vabi: SRD Žila | ŽVABEK Vigredni koncert Sl Nastopajo: Otroški zbor Žvabek, Pevsko instrumental- S| na skupina Žvabek, Oktet n' Suha, Tamburaški ansambel ^ Tamika vi Kraj: v gostilni Hafner st Čas: ob 20. uri Vabi: KPD Drava p, SELE-BOROVNICA d, Srečanje ansamblov Sl Kraj: v v gostilni Terki ® Čas: ob 20.30 Nastopajo: Wurzelpass Echo, Sredenšek sekstet, Die Hafendorfer, Die Eurosteirer, Podjunski trio, ansambel „Mlade frajle”, ansambel „Mladi Dolenjci” Povezava: Peter Grillitz Vabi: Alpski klub Obir n; £ VE ne šil £- <3 c>d \ ür PRIREDITVE, KULTURA ?r- i w Tamm Ö 04239/26 42 °d petka, 20. aprila, od 18. ure, do nedelje, 22. aprila, do 16.30 Seminar: „Uravnovešen, dinamičen, aktiven” Voditelj: prof. dr. Valentin Wulz °d petka, 20. aprila, od 17. ure, do nedelje, 22. aprila, do 15. ure Seminar: „Ples v liturgiji” Voditeljica: mag. Angelika Szlezak v soboto, 21. aprila, ob 19. uri Dia-predavanje: Čez Pireneje do i,konca sveta” Predavatelja: Walter Resch in Rudi Jammer v torek, 24. aprila, ob 19.30 Predavanje: Šola in učiteljstvo Pri narodovanju koroških Slovencev Predavatelj: dr. Teodor Domej v torek, 24. aprila, ob 19.30 Razstava: Keramični objekti umetnice Mežike A. Novak v sredo, 25. aprila, ob 19. uri Koncert Poje: Waltraud Hoffmann-Mucher Na klavirju: Frank Bernard IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA od ponedeljka, 16. aprila, do petka, 20. aprila 2001 Izobraževalno potovanje v Toskano - Piša, Lucca, Siena, Firenze, Arezzo, Orvieto Spremljata: dr. Siegfried Muhrer in Jože Kopeinig od ponedeljka, 23. aprila, do srede, 28. aprila 2001 Romarsko potovanje po Italiji Spremlja: župnik Valentin Gotthardt I M P R E S U M 1 M*** "^ONIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo P «rJarodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa Predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Celovec, Viktrin-96r Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz redstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narod-! svet zastopa politične, gospodarske in kulturne prali' sr i,n lnt6rese Slovencev na Koroškem na osnovi av-piskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društve-r®9a Prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito na->1 °dnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in med-Jžavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varst-u človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zla-” avs,rijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Na-°dni svet zastopa pravice in interese koroških Slepcev, organizacij in posameznikov v okviru danih ™blastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pridnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih "Szelnih upravnih organov, v odnosu do Republike 'avenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in or-®nov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni rednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Ku-3 9020 Celovec, Villacherstr 8, C nadstr. Tel. ^63/51 25 28 " 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-6 6-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorje-,a liskama, 9073 VetrinjA/iktring, Adi-Dassler-Gasse ’ 7 tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek, 'aroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. tedstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in glasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / J 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slo-ani]a 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zrač-,.a Pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-^ s"-l Slovenija: 150,- SIT. ŠENTJAKOB/KRSTNA IZVEDBA TEATRA TROTAMORA Čudežni utripajoči ocean na Solarisu Preteklo soboto, 7. aprila, je bila krstna izvedba odrske obdelave znanstve-no-fantastičnega romana Solaris poljskega pisatelja Stanislava Lema v farni dvorani v Šentjakobu. Teatr Trotamora je v režiji Marjana Štikra postavil na oder scensko in inscenacijsko delo. Vsebina igre s svojim psihološkim pristopom pritegne tudi znanstveni fantastiki nenaklonjenega gledalca. ■■“imanstvenika Krisa Kalvina / (Marjan Štikar) pošljejo na dt—planet Solaris, da bi obiskal kolege - znanstvenike, ki raziskujejo planet iz vesoljske ladje. Solaris je pravzprav ogromen ocean, ki povzroča nenavadne fenomene in je znanstvenikom že leta dolgo uganka. Kris že ob pristanku čuti, da nekaj ni v redu. v notranjosti je kaos. Na ladji sta Snaut (Marko Ferm) in Sartorius (Mirko Lepuschitz), znanstvenika, čudaka, ki govorita nerazumljive stvari, tretji znanstvenik (Janko Zwitter) pa je izginil. Namesto njega se prikazuje-jejo tuje pojave in nihče ne zna razložiti njihovega porekla in obstoja. Zdi se, da bosta znanstvenika ponorela od strahu. Kris pa je odločen, da se tega strahu ne bo nalezel in da bo razrešil nedoumljivo dogajanje. Ko pa sreča Harey (Martina Kanzian), ki je že deset let mrtva, pa podvomi, saj je to njena dvojnica, kopija, to ni njegova ljubljena žena. Kris se vedno bolj pogloblja v nečloveške eksperimente, v katerih je obenem storilec in žrtev, znanstvenik in objekt raziskav. Spozna, da jih je ocean ujel, toda ne pozna vzroka. Glavna misel pa je opazna vseskozi: „Ne potrebujemo drugih galaksij. Potrebujemo ogledala.” Predstava Solaris je zgodba o človekovem domišljijskem svetu, o moči predstav in o človekovi razprtosti med dobrim in zlim, ki sta oba mogoči različici človekove pojavnosti. Odgovorov ni, ostajajajo le vprašanja, ki zahtevajo dinamično iskanje poti in ustvarjanje individualnih rešitev. V dogajanju se prepletajo neznani svetovi, znanost, tehnika, blodnje čustev in razuma, nasilja in poezije, strah, strast ter agresija. Režiser Marjan Štikar je Solaris sam prevedel iz nemščine in priredil za oder. Po režijski in scenografski plati predstava izstopa. Razumevanje dogajanja je v tej Štikrovi" inscenaciji absolutno odvisno tudi od sledenja dialogom - prav to pa je šibka točka te predstave, vsaj na sobotni premieri. Govor pri večini igralcev ni bil zadosti prisoten in oblikovan, izrazno je zaostajal za gibom in otežil spremljanje dogodkov. Vsekakor pa igro močno oplemeniti tehnični okvir - prelivajoče se barve oceana pred odrom nenehno ustvarjajo ozračje planeta Solaris, ki utripa, grgra, brenči in prikazuje iz podzavesti postave; osvetljava, zvoki iz računalnika, gromenje rakete ob vzletu in glasba pa zagotavljajo ustrezno atmosfero. Pa še eno dejstvo odlikuje šentjakobsko predstavo: Simultano prevajanje v nemščino omogoča širšemu krogu gledalcev doživetje izjemne in v celoti gledano sijajne gledališke predstave. Znanstveno-fantastično predstavo si lahko ogledate še 20. in 21. aprila ob 20. uri, ter 22. aprila ob 14.30 v farni dvorani v Šentjakobu. gf 14 Sport PODLIGA VZHOD Velikovec - Bilčovs 3:1 (1:0) Bilčovščani so se predvsem po odmoru predstavili proti pričakovanju močni ter bili nekajkrat blizu izenačenja, vendar jim je manjkala hladnokrvnost pred nasprotnikm golom oz. v nasprotni 16-metrovki. BILČOVS: Riegler 3, Zwittnig 3, Lippusch 3, Irsigler 3, Veladzič 3, Strugger 4, Quantschnig 4, Durnik 3 (83. Paril 0), Kavčič 4, Schaunig 3, Glantschnig 4 Velikovec: 150 gled.; sodnik: Lanz (slab); strelci: Karner (13.), Zwirn (46.), Jusič (91.) oz. Quantschnig (77.); rdeči karton: Veladzič (68.) 1. RAZRED D Železna Kapla - Globasnica 0:1 (0:0) Globašani so proti pričakovanju pričeli zelo napadalno, kar so domačini izkoristili za nevarne protinapade - toda našli so mojstra v vratarju Bureku, ki je odlično branil. Po odmoru so prevzeli iniciativo domačini, vendar so gol zadeli Globašani (68.). Po poteku igre bi bil remi sicer pravičnejši, vendar so si Globašani zmago zaslužili, nenazadnje že zaradi njihove vzorne borbenosti. ŽELEZNA KAPLA: Obrež 4, Sporn 4, G. Grubelnik 3 (70. S. Grubelnik 0), Lippusch 3, E. Romano 4, M. Romano 3, Lopnik 3, F. Ošina 3, Germadnik 4, Drobesch 3, Parte 4 GLOBASNICA: Burek 5, Dlopst 4, G. Hribar 4 (75. Writz 0), Dobrovnik 5, M. Buchwald 4, Kert 4, Ch. Galo 4 (90. Kordesch 0), J. Galo 4, Ch. Micheu 4, Andric 3, Kavčič 3 (70. Steinkellner 0) Železna Kapla: 200 gled.; sodnik: Kral (povprečen); strelec: Buchwald (68./11 -m.) Rikarja vas - Metlova 1:5 (1:3) Po hitrem vodstvu gostov so domačini tvegali z zelo ofenzivno igro, kar pa se je krepko maščevalo, saj so Metlovčani v protinapadih lepo koristili nastali prostor ter zadevali gol za golom. Nastop Rikarja-nov je bil tudi sicer zelo slab. RIKARJA VAS: Pandel 3, Wölbl3, Gomernik4, Lampret 3, S. Senčnik 3, F. Sienčnik 2 (72. Sturm 3), Streicher 4, Kordesch 2 (55. Blais 2), Plasnik 2, Leitner 3, Blažej 2 Rikarja vas: 300 gled.; sodnik: Benko (povprečen); strelec: Streicher (38.) Šmihel - Eitweg 2:1 (1:1) Šmihelčani so pričeli zelo živčno, kar je bila gotovo še posledica visokega poraza proti Grebinju. Šele po odmoru se je ekipa trenerja Kužnika otresla „nervoze” ter zaigrala dopadljiv in uspešen nogomet. ŠMIHEL: Ažman 5, Berchtold 3, Gross 3, Burkhard 3, Krajger 4 (80. E. Sadjak 0), Hribernik 3, Buchwald 4 (71. Figo 0), Kotnik 3, M. Sadjak 3, H. Motschilnik 3, W. Motschil-nik4 Šmihel: 100 gled.; sodnik: Schmelzer (dober); strelca: W. Motschilnik (32.), Buchwald (56.) 2. RAZRED C mm DSG Sele - Bistrica/R. odpovedano Zaradi močnega dežja oz. „poplave” igrišča na stadionu pod Košuto je bila tekma kratkomalo odpovedana. eee* 2. razred e jhbbhi Sinča vas - Dobrla vas 1:6 (1:3) Izredno močan in taktično zrel nastop ekipe trenerja Velika, ki se je z jasno zmago krepko maščevala za razburljive dogodivščine na jesenskem derbiju. Sinča vas je sicer že v 2. minuti povedla, toda nato so bili „gospodarji" na igrišču samo še Dobrolčani. Lippusch & co so bili sicer v rahli terenski premoči, toda pred golom neučinkoviti. Nasprotno Dobrolčani, ki so v hitrih protinapadih zadevali gol za golom. DOBRLA VAS: Vajksler 5, Pack 5, Kampi 5, Roger 5, Nachbar 5, F. Golatschnig 5, Petek 5, Zunder 5 (80. Jörg 0), Hudi 5 (85. S. Golautschnig 0), E. Golautschnig 5, Pu-stoslemšek 5 Sinča vas: 350 gled.; sodnik: Schönlieb (odličen); strelci: Pustoslemšek (8., 89.), E. Golautschnig (26., 65.), Petek (15.), Hudi (80.) Žvabek - Reichenfels 2:1 (1:1) Prva vigredna zmaga Žvabečanov je bila zaslužena, čeprav so imeli tudi gostje nekaj lepih priložnosti, vendar je domači vratar Jakob odlično branil. ŽAVEBK: Jakob 5, Juvan 4, R. Budja 3, M. Budja 3, Breitenegger 3, Lubas 3, Mlinar 4, Buchwald 5, Možina 4 (75. Zlinder 0), Ramusch 4 (61. Polanz 3), Zadnjak 3 (75. Pistotnik 0) Žvabek: 50 gled.; sodnik: Koglek (odličen); strelec: Buchwald (25., 69.) PRIHODNJI KROG PODLIGA VZHOD ■ Bilčovs - Šmarjeta (v nedeljo ob 17. uri): Položaj na tabeli postaja za Bilčov-ščane iz kroga v krog resnejši. Jasno, da so zaradi tega živci tako pri navijačih kakor odgovornih že zelo napeti, čeprav je prvenstvo šele na začetku drugega dela. „Kljub temu rabimo čim prej zmagati, sicer bo pritisk na nas še večji,” je slišati na strani igralcev. 1.RAZRED D ■ Metlova - Globasnica (v nedeljo ob 16. uri): Medtem ko bosta branilca Janez Tratar in Leopold Sadjak trenerju Dlopstu zopet na voljo, je nastop poškodovanega Hribarja vprašljiv. „Točka bi bila že uspeh, kajti Metlova je na domačem igrišču prava trdnjava,” pravi trener Globašanov Dlopst, ki je pred leti sam nekaj sezon zelo uspešno igral za Metlovo. ■ St. Margareten/L. - Železna Kapla (v soboto ob 16.30): Kapelčani bodo na tem srečanju še posebej previdni, kajti poraza si v boju proti izpadu vekakor ne smejo privoščiti. ■ Šentlenart - Rikarja vas (v nedeljo ob 16. uri); Trener Rikarjanov Wölbl je po sramotnem nastopu proti Met- lovi napovedal nekatere spremembe v ekipi, tako bo mdr. prišel v ekipo Figoutz. ■ Žitara vas - Šmihel (v ponedeljek ob 16. uri); Trener Šmihelčanov Kužnik se zaveda težke naloge, ki svojo ekipo čaka v Žitari vasi, kljub temu je optimističen: „Za točko smo vedno dobri." Manjkal pa mu bo tokrat poškodvani Krajger. 2. RAZRED C ■ HSV - DSG Sele (v soboto ob 16. uri); V minulih sezonah so Selani na tujem proti HSV doživeli vedno visok poraz, zato bi bil trener Selanov Kreutz tokrat zelo zadovoljen že z remijem. Slej ko prej mu bosta manjkala Kancilija in Matjaž Kelih. 2. RAZRED E ■ Dobrla vas - Maria Rojach (v nedeljo ob 17. uri); Dob/olčanom bo manjkal Fritz Golautschnig, namesto njega pa bo igral trener Velik. Slej ko prej je vprašljiv nastop poškodovanega napadalca Pasterka. ■ Pliberk II - Žvabek (v soboto ob 16. uri); Žvabečani hočejo nadaljevati z odlično serijo tekem proti Pliberčan-om, kajti doslej so še na vsakem srečanju osvojili pozitiven rezultat. ODBOJKA Tudi podpora navijačev ni pomagala Po porazu 1:3 v prvi tekmi v gosteh so odbojkarji SK Zadruga Dob/Aich izgubili tudi drugo tekmo malega finala (best of five) za tretje mesto v 1. avstrijski ligi. V dramatičnem dvoboju so varovanci trenerja Pridala v nabito polni športni dvorani Kulturnega doma v Pliberku po pravi, 105 minut trajajoči bitki podlegli lanskoletnemu viceprvaku PL Salzburg vnovič z 1.3 (-24/21/-23/- Trener Dobljanov Pridal je 23). Tretja tekma v seriji best of five letos s svojim moštvom do-pa je bila včeraj zvečer v Salzburgu, segel več kot pričakovano. JUNIORSKA ELITNA LIGA: Nesreča pride redko sama V prvem krogu zaradi rdečega kartona (ki ga je dobil na pokalu v dvorani) libero Mario Verdel ni smel igrati, proti Bad Blei-bergu je bil sicer v dresu, toda ni smel na igrišče, ker ni imel izkaznice. Šele ko so prinesli izkaznico v II Marjo Verde, polčasu, je Verdel smel na igrišče, toda v tem trenutku je bilo že prepozno. V celoti gledano pa je bil poraz previsok. SAK-Spittal 1:4 (1:1) SAK: Müller, Stropnik, Babič, Ofner Waldhauser, Hobel, Olip, Petschnig (55. Verdel), Žel, Zidej, Malej; Goriče, 100 gledalcev Ta krog: SAK U 18 - Šentvid (v ponedeljek, ob 17. uri v Vidri vasi) U 16 - jakostna skupina: Ochsendorf - SAK Odpovedano: novi termin: v sredo, 18. aprila, ob 18. uri U 14 - jakostna skupina: Eitweg - SAK odpovedano U 12/1 + U 12/2: Obe tekmi sta bili odpovedani. U 10: SVG Pliberk - SAK/1 Pliberk 3:7 Strelci: M. Hobel 3, Krajnc 3, Dlopst Vdovica - SAK/2 Celovec 1:2 Strelca: Prosic, Djuric SAK/3 Št. Primož - Velikovec 2:1 Strelca: Krištof, Wakounig Šmihel - SAK/4 Pliberk 10:3 Strelec: Schwikart 3 Tekme ob praznikih: Na velikonočno nedeljo: SAK U 16 - ATSV Wolfsberg (17. uri / Vidra vas), SAKU 12- Šmihel (15.30 / Vidra vas); Na velikonočni ponedeljek: SAK U 18 - SV Šentvid (18. uri), SAK U 14 -WAC/Frantschach (16. uri) U 10 za veliko noč nima tekme. PODLIGA VZHOD 1. ATUS Borovlje 17 11 5 1 33:9 38 2. A. Wolfsberg 17 9 7 1 32:11 34 3. Velikovec 17 9 5 3 33:12 32 4. Launsdorf 17 7 6 4 46:22 27 5. Žrelec 17 7 3 7 36:29 24 6. Podkrnos 17 6 5 6 27:25 23 7. ASV 17 6 4 7 19:23 22 8. Šmarjeta 17 5 5 7 19:27 20 9. Vetrinj 17 6 2 9 23:43 20 10. Klopinj 11. Bilčovs 17 4 6 7 31:39 18 17 3 8 6 23:27 17 12. DSG Borovlje 17 3 8 6 22:26 17 13. Pokrče 17 4 4 9 13:27 16 14. Ruda 17 4 211 22:59 14 • Prihodnji krog: DSG Borovlje - Velikovec, Ruda - ATSV, Wolfsberg, ASV - ATUS Borovlje, Podkrnos - Žrelec, Vej trinj -Launsdorf, Klopinj - Pokrče, Bilčovs-Šmarjeta 1. RAZRED D: 1. Metlova 18 11 5 2 44:17 2. Šentpavel 18 11 5 2 35:20 3. Grebinj 18 10 5 3 44:22 4. Eitweg 18 10 2 6 35:21 5. Žitara vas 17 10 2 5 31:19 6. Šentlenart 18 9 3 6 21:22 7. Šmihel 18 8 5 5 40:37 8. Rikarja vas 18 7 3 8 39:39 9. St. Stefan 18 6 3 9 25:34 10. Globasnica 18 4 5 9 20:33 11. Železna Kapla 18 5 211 23:42 12. Tinje 18 3 6 9 31:47 13. Vovbre 18 4 212 30:45 14. St. Margarethen 17 1 412 19:39 38 38 35 32 32 30 29 24 21 17 17 15 14 7 • Prihodnji krog: Vovbre - Tinje, Grebinj - St. Stefan. Eitweg - Šentpavel, Žitara vas - Šmihel, Šentlenart - Bikarja vas, St. Margarethen - Železna Kapla, Metlova -Globasnica 2. RAZRED C: 1. Treffen 2. Ledince 3. HSV 4. DSG Sele 5. Hodiše 6. Osoje 7. Seebach 8. Kriva Vrba 9. Poreče 10. Teholica 11. Bistrica/R. 12. St. Martin 13. Rožek 17 12 3 2 17 11 3 3 16 8 2 6 16 7 3 6 16 6 5 5 17 6 5 6 15 6 3 6 16 6 3 7 17 5 5 7 17 5 4 8 O 7 3 8 6 16 4 3 9 17 3 311 42:12 45:16 33:28 24:24 25:22 28:28 36:33 22:31 13:24 25:30 19:25 14:29 22:46 39 36 26 24 ~ 23 23 21 21 20 19 17 15 12 • Prihodnji krog: HSV - DSG Sele, Ledince - Treffen, Poreče - St. Martin, Seebach - Osoje, Bistrica/R. - Hodiše, Teholica - Kriva Vrba 2. RAZRED E: 1. Labot 17 15 0 2 63:16 45 2. Šentpeter 17 13 1 3 44:16 40 3. Dobrla vas 17 12 2 3 40:16 38 4. Sinča vas 16 11 0 5 44:27 33 5. Galicija 17 8 4 5 24:17 28 6. Maria Rojach 16 8 3 5 31:33 27 7. Reichenfels 16 6 3 7 28:25 21 8. Frantschach 16 5 4 7 20:26 19 C 9. Žvabek 17 6 011 26:45 18 10. Važenberk 17 3 311 15:34 12 11. Preitenegg 17 3 311 13:35 12. 12. Pliberk II 16 4 012 16:39 12 13: Djekše 17 1 313 13:48 6 • Prihodnji krog: Pliberk II - Žvabek, Dobrla vas - Maria Rojach, Labot - Sinča vas, Reichenteis - Galicija, Šempeter u - Djekše, Preitenegg - Frantschach L P S i n d P n o v I; v e le o n tt o ; r< p s | n n te je g p v Po padcu in defektu na kolesu je odstopit z dirke po Flandriji. KOLESARJENJE_________ Wrolicha smola Kolesar - profesionalec Peter „Paco” Wrolich iz Loč ob Baškem jezeru je na klasični dirki po Flandriji v Belgiji že na prvi etapi odstopil. Imel je izredno smolo, saj je najprej padel, nato pa je imel še dva defekta na kolesu, tako da je po 150 kilometrih dirko zaključil. 15 Šport P'ponedeljek sta nastopila zahtevno nalogo pri SAK: Lojze Jagodič (drugi z i.) in Ljubiša Datanovič (tretji z L). Ob njiju vratarja članske ekipe Erich Oraže in Hannes Matschek. nogomet/regionalna liga Jagodič in Dalanovič -zadnja rešitev za SAK? i? Po porazu proti Voitsbergu je moral trener Franz Polanz pospraviti | svoj kovček pri SAK - prav tako pomožni trener Janko Smrečnik. 2 p^ritisk na trenerja Polanza in 6 njegovega pomočnika Smreč-g * nika s strani vodstva kluba je bil že po prvem vigrednem nastopu Proti Zeltwegu velik (poraz s 3:0), saj je že takrat ta ali oni odbornik razmišljal o njeni zamenjavi. Po nedeljskem porazu proti Voitsbergu Pa tudi predsednik kluba sam več ni mogel preprečiti menjave. Večina °dbora se je namreč izrekla za no-vo trenersko dvojico Jagodič/Da-lanovič - torej za dva dobra znanca v vrstah SAK. Z njima naj bi članski okipi le še uspelo zabeležiti zaže-iano 13. mesto in s tem zagotoviti obstoj v regionalni ligi. „Za 13-im testom zaostajamo že za sedem točk in to je zelo, zelo veliko. Ta zaostanek nadoknaditi skoraj ni več realistično. Vendar če bodo igralci Pripravljeni prispevati prav toliko kot sam, bo marsikaj mogoče,” pravi : Oovi trener Jagodič, ki je poleg tega naznanil, da se bo ekipa na sobotni tokmi proti Špitalu predstavila z no-vim načinom igre in predvsem z žeto prizadevnim ter glasnim trenerjem ob črti: „Moja posebna moč je Plašno vodenje tekme od zunaj - to Pa bom izkoristil do zadnjega," pra-. vi Jagodič. Franc Sadjak Lojze Jagodič je bi! od leta 1982 do 1988 trener in tudi igralec SAK. Takrat mu je v klubu uspelo ustvariti izredno vzdušje in navdušenje - ne le zaradi povzdiga v koroško ligo. Nepozabni so ostati predvsem nastopi njegove ekipe na derbijih proti Pliberku (stika), pa tudi senzacije i/ pokalu. Tako je Ja-godičevim fantom mdr. takrat uspelo iztočiti celo i-iigaša LAS K in to pred več kot 3000 domačimi navijači. „Razočara! me ni trener Polanz, temveč igralci. Od njih sem pričakovat več prizadevnosti. Ker se je odbor izreke! proti Polanzu, je s tem izreke! tudi nezaupanje do mene. Vendar ne bom le zaradi tega naprej vodi! poslov predsednika tako intenzivno kot doslej, ampak predvsem iz zdravstvenih razlogov. ’’ Predsednik SAK Jože Part! no nalogo v obliki pomlajevanja moštva z domačimi igralci, četudi je zaradi tega rizik izpada višji. Da nekateri odborniki naposled niso kazati potrpljenja in razumevanja oz. se niso držali dogovora, pa me je razočaralo. ” Bivši trener SAK F. Polanz REGIONALNA LIGA/20. KROG Poraz SAK z velikimi posledicami Igralci SAK so se sicer vzorno trudili, vendar je bil njihov nastop na domačem igrišču ponovno neuspešen. Njihove redke priložnosti ob začetku tekme so ostale neizkoriščene, medtem ko so gostje svoje „šanze” hladnokrvno izkoristili. Ta poraz je imel za posledico neizgleden položaj na tabeli (zaostanek 7-ih točk za od rešilnim 13. mestom) ter zamenjavo trenerske dvojice. SAK - Voitsberg 1:3 (1:2) SAK: Matschek 3, S. Sadjak 3, A. Sadjak 2, Zanki 2, K. Woschitz 2 (60. I. Woschitz 2), Roy 3, Tot 3, Šmid 3, R. Oraže 2 (76. Hajnžič 0), Miklau 2, Jovanovič 2 Igrišče ASV: 100 gled.; sodnik: Stockinger (slab); strelci: Roy (45.) oz. Walter (27.), Novakovič (34.), Strafner (80.); rdeči karton: Zanki (70.) Pliberk na domačem igrišču prava trdnjava Ponovno zelo močan nastop Pliberča-nov, ki je bil tokrat obdarjen tudi z jasno zmago. Vodstvo domačinov so gostje sicer še nadoknadili, vendar so bili nato gospodarji na igrišču le še Pliberčani. Predvsem po odmoru so zaigrali odličen nogomet in bi z večjo zbranostjo pred golom lahko zadeli še ta ali oni zadetek več. Pliberk-Wels 4:1 (3:1) PLIBERK: Jesse 3, Hohenberger 4, Javornik 3, Mosser 3 (79. Skorianz 0), F. Wriessnig 4 (72. Sla-manig 0), Urnik 3, Krewalder 3, Baumgartner 4, D. Wriessnig 4, Smrtnik 4 (84. Gross 0), Zec 4 Pliberk: 250 gled.; sodnik: Baier (dober); strelci: D. Wriessnig (4./11-m.), Smrtnik (39.), Zec (45.), Baumgartner (55./11 -m.) oz. Alkan (11.) REGIONALNA LIGA 1. Pasching 20 12 3 5 41:13 39 2. Kapfenberg 20 12 3 5 34:19 39 3. Spital 20 10 4 6 36:26 34 4. Hartberg 20 9 6 5 33:22 33 5. Pliberk 20 9 3 8 35:29 30 6. Gratkorn 20 8 5 7 26:24 29 7. BW Linz 20 8 4 8 32:26 28 8. Zeltweg 20 610 4 27:22 28 9. Donau Linz 20 8 4 8 22:23 28 10. Wels 20 6 7 7 30:34 25 11. Šentvid 20 6 7 7 28:35 25 12. WAC 20 7 4 9 22:30 25 13. Voitsberg 20 6 6 8 32:35 24 14. SAK 20 3 8 9 20:33 17 15. Lendorf 20 4 5 11 15:34 17 16. St. Florian 20 3 710 15:38 16 ■ Rezultati 20. kroga: Pliberk - Wels 4:1 (3:1), SAK - Voitsberg 1:3 (1:2), Spital - FC Šentvid 4:0 (3:0), Kapfenberg - Lendorf 0:1 (0:1), Gratkom - Hartberg 1:4 (0:1), BW Linz - St. Florian 2:1 (2:0), WAC -Donau Linz 1:3(1:2), Zeltweg - Pasching 0:2 (0:1) M 21. krog: petek, 13. 4.: Hartberg - Pliberk (19.30); sobota, 14. 4.: St. Florian - Zeltweg (16.), Pasching - Kapfenberg (16.), Spital - SAK (18.); nedelja, 15. 4.: Eintracht Wels - Wolfsberg (16.), Lendorf - Voitsberg (16.); ponedeljek, 16.4.: Donau Linz - Blau-Weiß Linz (10.30), FC Šentvid - Gratkorn (16.) ■ Strelci SAK: 6 Miklau 4 Roy 3 Tot 2 Novakovič, Ogris, I. Woschitz, 1 Eberhard ■ Strelci Pliberk: 9 Smrtnik 8 D. Wriessnig 5 Baumgartner 4 Osekre 2 Gros, Krewalder, Urnik, Zec 1 Ablade p ZANIMIVO Žele Motorsport z dvema domačima pilotoma v Franciji Nonča vas. Tekmovalni motorni šport je družini Žele očitno v krvi. Že pred desetletji se je Hermann Žele vozil privatno po tekmovalnih progah, z njim pa je bil tudi sin Michael, ki je potem pravzaprav uresničil očetove tihe sanje. Takoj ko se je v domačem podjetju izučil za mehanika, se je podal v svet tekmovalnega motornega športa, kjer je zbiral izkušnje. Letos je Michael Žele ustanovil svoj tim, ki bo tekmoval v „Inter-seriji“. Ta konec tedna je v Dijonu Prenoisu v Franciji prva dirka. „Žele Motorsport“ bo nastopil z dvema avtomobiloma, ki jih pilotirata 38-letni Peter Milavec, domačin z Breg pri Pliberku, ter 17-letni Christoph Haingartner. Sponzorji so Castrol, Griffner Pulverbeschichtung, Würth ter Žele Motorsport. Proračun pa znaša (neuradno) okoli milijon evrov. Cilj tima je že v prvem letu 1. mesto v Inter-seriji. Za ta cilj so se vsi, od pilotov do mehanika, pripravljali profesionalno. V celoti je letos 15 dirk, na katere se peljejo s svojim „DAF truckom“, ki ga vozi mehanik Janez Tratar. Kupili so ga od enega izmed dirkačev iz formule 1. Prvič v Avstriji bosta Milavec & Haingartner vozila 20. aprila na „A 1 Ringu“, kamor jih bo spremljalo gotovo tudi veliko Pliberča-nov. OSEBE & DOGODKI Pripravil Silvo Kumer Team „Žele Motorsport“ prvič za točke v „Inter-seriji“ „ Team Žele Motorsport“ z dirkaškim avtomobilom: (z leve) pilot Christoph Haingartner, tekmovalni inženir in menedžer Michael Žele, mehanika Janez Tratar in Günther Jop, šef tima Hermann Žete ter pilot Peter Milavec. Foto: Kumer ZDF bo snemal dokumentacijo o prvi naselbini v Globasnici Globasnica. 8. avgusta bodo letos arheologi v Mali vasi pri Globasnici nadaljevali z izkopavanji prve naselbine v občini, ki so jo tedaj verjetno imenovali Ju-enna. Izkopanine na Hemi in v dolini pa so očitno zanimive tudi zunaj Avstrije. Tako se je med drugim najavil letos celo ZDF, ki bo posnel dokumentacijo. Pri Mali vasi so arheologi lani odkrili veliko pokopališče. odpira na jezeru SEE-ERÖFFNUNG na velikonočno soboto, 14.4. ZIPFER-NlGHT velikonočno nedeljo NAPOVED: Od začetka maja naprej vsak četrtek: „LIVE-MUSIC“ Že kmalu: odprtje kavarne KOSTA v Celovcu i>: S >SEBNOST Kolesarjenje skozi rudnik Črna/Škocijan. ,Z gorskimi kolesi 7 km skozi rudnik svinca.“ To je posebna ponudba turistične zveze Škocijan skupno s parkom za gorska kolesa Črna v Sloveniji. Štart in cilj te izredno zanimive ture je Škocijan, kolesarje pa vodi spremljevalec. Za zelo športne kolesarje priporočajo pot čez Pavličevo sedlo ali Luže. Kolesarjenje v rudniku traja eno uro in to pri temperaturi 10 stopinj. Vse, ki jim vožnja s kolesom v eno smer zadostuje, ponujajo vožnjo nazaj z avtomobilom. Stroški za spremstvo znašajo med 490 in 990,- šilingov. Der HöLZPAVfMFl in Sadieu fKöFE-5IÖWALE( z-a gradnjo Z» lejovn ZIMMEREI KULMESCH GES.M.B.H. KÄRNTNER L A N D E S H O LZBAU PREIS 2000 FRANZ BAUMGARTNERPREIS ŽAGA IN SKOBLJARNA - SÄGE- U. HOBELWERK 9150 Rinkenberg/Vogrče 80, telefon 0 42 35 / 32 14 DACHGESCHOSSAUSBAU IZGRADNJA PODSTREŠIJ DACHSTÜHLE OSTREŠJA STIEGEN STOPNICE Vsem gostom, prijateljem in znancem želimo vesele velikonočne praznike Gostišče - Restavracija - Kegljišče BALKONE BALKONI WINTERGÄRTEN ZIMSKI VRTOVI LEIMHOLZBAU GRADNJA S KLEJNIM LESOM FerttyutMfer moHtužne Zahvaljujemo se za zaupanje in Vam želimo vesele velikonočne praznike1. Wir danken für Ihr Vertrauen und wünschen Ihnen frohe Osterfeiertage! mm Maximale Wertschöpfung vom Rundholz bis zum einzugsfertigen Haus Maksimalna predelava od hlodovine do montažne hiše J U E N N A ČEPIČE PRI GLOBASNICI telefon (0 42 30) 271 Posebna velikonočna ponudba SPECIALITETE □□ JAGNJETA vesela veliki Frohe Osterif MOHORJEVA DRUŽBA CELOVEC