CASOPISZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK II. LJUBLJANA 1954 Z V E Z E K 2. VELIKI TOLMINSKI KMEČKI PUNT BOGO GRAFENAUER V dneh 20., 2L in 23. aprila letošnjega leta je poteklo 240 let, odkar so polagali 1.1714 svoje glave na krvniško klado voditelji naj- večjega tolminskega kmečkega upora iz leta 1713. Ta »veliki tolminski punt« pa je stvar- no samo vrh trdovratne kmečke borbe proti vedno težjim fevdalnim bremenom, borbe, ki sega od srede XVI. do srede XIX. stoletja. Življenje male tolminske pokrajine so od srede XVI. stoletja naprej kar pogosto trgali večji ali manjši kmečki iipori. Njihov vzrok je bila seveda v teh stoletjih splošna kmečka nezadovoljnost z neprestano naraščajočimi bremeni v korist zemljiških gospodov in nove državne organizacije. Glede na to Tol- minsko v tej dobi seveda ni nikakršna iz- jema na Slovenskem.' Izjemno ugodno ozad- je za ta kmečka gibanja pa so pomenili na Tolminskem pogostni spori med tolminskimi posvetnimi fevdalnimi gospodi in čedadskim kapitljem ter tolminsko duhovščino. Duhov- niki so namreč večkrat hujskali kmete proti tolminskim glavarjem, glavarji pa prav tako proti duhovščini. Tako so se Tolminci uprli prvič zaradi povečanja davkov tolminskemu glavarju prav v času, ko sta si bila njihov posvetni in cerkveni gospodar že dalj časa v laseh (1.1542). Skoraj prav takrat so se pritoževali tudi proti župniku Florjanu in zahtevali, naj ga ceikvena oblast odstavi (1538—1540), pa tudi z arhidiakonom niso bili zadovoljni (1557). V teh letih so se upirali kmetje svojim župnikom tudi na Bovškem (1538—1539). V začetku XVII. stoletja je Tolminsko za- jel nov puntarski val. Leta 1605 so se uprli Volčani tolminskemu glavarju Formcntiniju in niso hoteli pristati na nove dajatve. Tožba v Gradcu proti glavarju, ki je kmetom za- plenil živino na račun neplačanih novih dajatev, je dosegla le svarilo graške vlade Formentiniju, naj ravna s podložniki pra- vično. Leta 1627 pa se je vnel tako imeno- vani »prvi tolminski upor«. Kmetje so se uprli na novo vpeljanemu davku na novine, ki so jih izkrčili kljub prepovedi zemlji- škega gospoda, zamenjevanju tlake z de- narno dajatvijo in novi mitnini na vino. Upornike so podpirali tudi duhovniki, vodili pa so jih kmetje Kobal, Golja, Kragulj in Maurič, ki so za potrebe kmečke zveze po- birali tudi poseben puntarski davek. Cesar je zaradi upora poslal v deželo komisijo, ki naj bi preiskala položaj. Dne 28. februarja 1628 je razsodil: Podložniki naj plačujejo od novin redne dajatve in služnosti (to je kakor od ostalega posestva), toda novine naj se po- pišejo v urbarju. V bodoče je krčenje pre- povedano. Podložniki so dolžni plačevati le tiste dajatve in služnosti, ki so popisane v urbarju. Vsi uporniki so bili pomilo- ščeni, le Maurič je bil izgnan iz dežele. Plačati so morali stroške komisije, voditelji punta pa vrniti kmetom pobrani puntarski davek. Kmetom so bila prepovedana tudi vsa zborovanja, razen če jih je dovolil gospod. Glavni vzrok za ta upor — spor okrog dav- ka za novine, ki so ga imenovali »novice« — pa vendar s tem še ni bil odpravljen. Njegove odmeve bomo srečali tudi še ob »ve- likem tolminskem puntu«. Tak je bil položaj, ko je začela nova državna davčna politika večati vznemirjenje med kmeti, dokler ni prišlo leta 1713 do »drugega« ali »velikega« tolminskega upora. Kmečki upori, ki jih srečujemo na Sloven- skem v začetku XVIII. stoletja, se bistveno razlikujejo od malih in velikih kmečkih upo- rov od XV. do XVII. stoletja. Prejšnji so obrnjeni v prvi vrsti proti fevdalni gospodi zaradi raznih dajatev in služnosti, ki jih podložniki dolgujejo svojim graščakom, ali zaradi izrednih davkov, s katerimi so se po podložniškem prepričanju — pa tudi v res- nici — v dobršnem delu okoriščali fevdalci sami. Ti upori pa so se obrnili tudi — delno celo predvsem — proti državnim organom. Velik delež so imeli med njihovimi vzroki predvsem novi državni davki in način nji- hovega pobiranja. Do srede XVII. stoletja so bili najvažnejši del državnih dohodkov tako imenovani »iz- redni davki«, to je davki, ki so jih vsako leto sproti ali celo po večkrat na letO' za določen namen po predlogu cesarjevih po- slancev odobrili deželni stanovi. Stanovi, se- 81 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO 7. C;ODOVINO stavljeni iz cerkvenih prelatov, posvetnega plemstva in nekaj meščanskih zastopnikov, so svoj pristanek na vladarjeve zahteve iz- koriščali seveda za uveljavljanje svoje volje v zunanji ali notranji politiki.^ Odkar se je od srede XVII. stoletja v habsburški državi vse močneje začel uveljavljati absolutističen način vladanja po državnem poglavarju, se je poskušal cesar serveda osvoboditi tega vpliva deželnih stanov na finance in po njih na druga politična vprašanja. Pri določanju direktnih davkov je bil formalno še vedno vezan na pristanek deželnih stanov po posa- meznih deželah; vendar pa je postajal čas, za katerega so deželni stanovi odobrili te dajatve, vedno daljši (5, 10 let), davki bolj ustaljeni in s tem seveda stvarni vpliv de- želnih stanov nanje bistveno manjši. Toda vlada je začela uvajati tudi nove, indi- rektne davke, o katerih ni bilo treba izpra- ševati deželnih stanov. Nove carine in mit- nine, takse in »štemplji« in zlasti užitninski davki od pijač in od drugih potrebščin so dobivali proti koncu XVII. stoletja vse bolj ustaljeno obliko in pomenili postopno vedno večji delež v okviru vseh državnih dohod- kov. Že leta 1670 so prinašali kameralni dohodki (takse, monopoli, indirektni davki itd.) državni blagajni preko 5,000.000 forin- tov (»kontribucije« — to ime se uveljavi za izredne davke 1621 — le 890.000), v letih 1708—1710 pa že okrog 8,000.000. Pa tudi pobiranje teh novih dohodkov si je vlada kar moč olajšala. Neredko je namreč zahte- vala preprosto od dežele pavšalno vsoto, po- tem pa prepustila samim stanovom, na kak- šen način hočejo to vsoto razbiti med davko- plačevalce in jo izterjati. Še pogosteje pa se uveljavlja od začetka XVIII. stoletja da- janje davka v zakup, tako finančnim ustano- vam (dunajski mestni banki, ki ima v letih 1708—1710 sama v zakupu povprečno za 1,550.000 forintov kameralnih dohodkov) ka- kor tudi posameznim davčnim zakupnikom za manjše ozemlje. Zakupniki so gledali v davčnem zakupu seveda le sredstvo za last- no obogatitev in so temu primerno davke tudi izterjavali tako, da so dobili več, kakor so sami za svoje pravice dali. Med temi indirektnimi davki sta se v XVII. stoletju v habsburških deželah po- stopno uveljavljala tudi davek na meso in vino, sprva v obliki mitnine, nato pa nekake užitnine. Leta 1698 je bilo za vse dežele od- rejeno plačevanje »mesnega krajcarja« (po 1 kr. od funta), 1705 pa splošni davek tudi na pijače.' Ta nova finančna politika je prišla do veljave tudi na Tolminskem, kamor je padlo njeno uveljavljenje prav v čas že itak hude vznemirjenosti kmetov. Leta 1706 je bil namreč Goriški naložen nov užitninski davek na meso v vsoti 5000 goldiimrjev in na vino v vsoti 7000 goldinarjev ,iia leto. Izterjavo obeh davkov je prevzel v zakup dotedanji goriški stavbni pisar Jakob Ban- deu. Pri svojem opravku je bil zelo strog in koristolovski: v štirih letih je obogatel. Tudi njegovi uradniki so mu bili v tem po- dobni. Vpeljava davka je padla poleg tega še v čas hudih prirodnih nesreč. Od 1708 naprej slede do 1710 izjemno slabe letine, od leta 1711 do 1714 pa je razsajala živinska kuga, ki je pobrala mnogo goveje živine. Zaradi te kuge je Beneška republika po 1709 večkrat — tako tudi 1713 — zaprla svoje me- je vsaki trgovini z vzhodnimi deželami. Leta 1713 se je vsemu temu pridružila spet tudi slaba letina zaradi preobilnega deževja.* Kmečko nezadovoljstvo spričo novih davkov in načina njihovega izterjavanja je bilo to- rej več kakor razumljivo in je res povzročilo prve lokalne upore že 1705 (v Lanšprežu in v Črnomlju).^ Leta 1713 so te razmere sprožile »veliki tolminski punt«, ki pa je bil stvarno le za- , četek precej večjega uporniškega gibanja; to je zajelo skoraj vso Goriško in tudi del Kranjske.' Tolminci so se novemu davku upirali od njegove uvedbe. Bandeuovega bra- ta, ki je bil župnik na Šentviški gori in je nagovarjal kmete, naj davek, ki so ga bili dolžni njegovemu bratu, v redu plačujejo, so preprosto nagnali iz njegove župnije. Pa tudi s tolminskim glavarjem, grofom Coro- ninijem so si bili že dalj časa v laseh. Pri tem so jih podpirali tudi duhovniki, ki so celo učili župane, kako naj se ustavljajo grofovim ukazom. V začetku XVIII. stoletja je stal na čelu kmetov Štefan Golja s Kneze, ki je vodil kmečko poslanstvo s pritožbo celo na Dunaj. Pritožba pa ni uspela: večino poslancev so zaprli, Golji, ki je ušel, pa zapleniU posestvo v državno korist.' Tako je začelo na Tolminskem, kjer so bili kmetje že za nekaj let v zaostanku z novim davkom in je Bandeu nanje vedno bolj pritiskal, naj ga plačajo, vedno huje vreti. Punt so pripravljali zlasti »tako ime- novani Ivan Miklavčič, vulgo Gradnik, pod- ložnik gospostva Kanal iz Ročinja«,® Gregor Kobal, Lavrencij Kragulj, Martin Mnnih in drugi. Sprva so puntarske priprave zajele vasi v širši okolici Mostu na Soči — od Ro- činja preko Sel, Idrije pri Bači, Roč do Šent- vidske gore, pozneje pa so se jim pridružili tudi kmetje ob Soči navzgor do Kobarida, pa tudi Cepovanci, Tribušarji in Banjškarji. Organizirali so si kmečko zvezo, za njo pa 82 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA plačevali tudi puntarski davek. Organiza- cija je očitno že precej dozorela, ko je Ban- deu s svojim izterjevanjem novih davkov ne- pričakovano sprožil plaz. V marcu 1713 je namreč hotel Tolmince prisiliti k plačilu davčnih zaostankov s tem, da je dal zapreti v Gorici z njihovim tovo- rom vred nekaj Tolmincev, ki so prišli kupo- vat v mesto žito in sol. V odgovor se je 27. marca zbralo okrog 500 Tolmincev, da bi šli v Gorico in zaprte osvobodili. V Sol- kanu jih je srečal iolminski glavar grof Coronini in ko je zvedel njihov namen, da v Gorici obračunajo z Bandcuom, od katere- ga jih ni mogel odvrniti, se je hitro vrnil v mesto in obvestil o kmečkem pohodu na- mestnika deželnega glavarja, grofa Leopolda Adama Strassolda. Strassoldo se je s četo dragonov in mušketirjev nemudoma napotil proti kmetom, jih prestregel še v Solkanu pri pokopališču ter jih sprva poskušal zlepa zavrniti domov. Tolminci pa se niso podali. Zahtevali so, da morajo najprej videti pri- jete rojake, šele potem da bodo povedali svoje zahteve. Tako je glavarjev namestnik ukazal nastopiti s silo. In res so vojaki kmete razgnali in še 25 novih ujeli in odpeljali v zapor na goriški grad. Že ta nastop pa je nagnal Bandeuu toliko strahu v kosti, da se je takoj umaknil iz mesta na goriški grad.*^ S tem pa zadeve še ni bilo konec. Strassol- do je sicer dal zasesti solkanski klanec proti napovedanemu še mnogo večjemu puntar- skemu pohodu v mesto z oddelkom brambov- cev in nekaj mušketirji, toda brez uspeha. Dogodki prihodnjega dne, 28. marca, so gla- varjevega namestnika povsem presenetili. Brambovci so se namreč pridružili puntar- jem, tako da je mušketirjem ostal samo beg. Tako so Tolminci okrog poldneva iznenada in kar nenapovedani prišli v mesto in po poročilu sodnika goriškega mesta Brunettija »korakali v veliki množici (menda okrog 5000") proti trgu, oboroženi z gorjačami, meči, sabljami, puškami, cepci in drugimi vrstami kmečkega orožja«." Preden je bilo mogoče kaj ukreniti za obrambo mesta, jih je bil trg poln in grad odrezan od mesta. Puntarji so se zbrali najprej pred hišo gla- varjevega namestnika, ker so hoteli doseči osvoboditev zaprtih Tolmincev. Strassoldo je nemudoma poklical Brunet- tija in zahteval, naj se meščani oborože proti upornikom. Toda ker je bilo meščanom pre- povedano streljati, je bilo orožje spravljeno v orožarni na gradu, od tod ga pa »ni bilo mogoče skrivaj prinesti v mesto, ker je bilo že polno upornikov«. Kmetje so torej s svo- jim nenadnim prihodom odrezali orožarno od mesta in onemogočili vsako upanje na_ Gorica v XVIII. stoletju po Merianu 83 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO obrambo, tako da so preostala le še poga- janja. Tudi ta pogajanja je v Strassoldovem imenu vodil Brunetti. Kmetje so rekli, »da niso prišli da bi naredili karkoli zlega v mestu, marveč da hočejo osvoboditi sol in konje zaplembe, odrejene nekaj dni prej po navodilu gospoda Bandeua, zakupnika daca ita vino in meso, zaradi nekaterih njihovih Tolmincev, da hočejo osvoboditi tudi ljudi, ki so bili prijeti prejšnjega dne in da ho- čejo obračunati z imenovanim Bandeuom, za katerega so trdili, da mvi niso dolžni no- bene stvari«. Brunetti jih je sicer hotel pri- dobiti za to, da bi se zadovoljili z izročitvijo pritožbe glavarjevemu namestniku, o kateri bo odločal cesar, toda puntarji so predlog odbili in zagrozili, da jih bo prišlo v mesto še več. tako da jih bo skupaj do 20.000 in da bodo vse razdrli, če jim ne ustrežejo. Iste zahteve so ponovili kmetje tudi Stras- soldu, ko je Brunetti privedel predenj pun- tarsko deputacijo. Strassoldo bi bil sicer pri- pravljen osvoboditi ljudi, zaprte na Ban- deuovo naročilo in njihove tovore in živino, nikakor pa ne tistih, ki jih je ujel v Solkanu, za katere je trdil, »da nikakor niso bili zaprti zaradi daca, marveč samo zato, ker so izgu- bili dolžno spoštovanje, ko so prejšnji dan imeli predrzno klobuke na glavi vse do ko- nja in so arogantno govorili, in da zato morajo biti kaznovani« (!). Kmečka deputa- cija je bila po tem Strassoldovem odgovoru že pripravljena na popuščanje in je odšla z Brunettijem, da pripravi potrebno pritož- bo, pa prav v tem času je prišlo v mesto veliko število podložnikov kanalskega go- spostva. Tedaj so kmetje začeli zahtevati takoj popolno osvoboditev vseh dacov in so se upirali temu, da bi se zadovoljili le s samo pritožbo. Pogajanja o že napisani pri- tožbi je bilo s tem konec. Kmetje so se od- pravili k Bandeuovi hiši in jo začeli raz- dirati ter jo oplenili, Brunetti pa je odšel znova k Strassoldu, ki se je v strahu pred puntarji umaknil iz svoje hiše v mestu na goriški grad. Strah pred tem, da bi se kmetje mogli maščevati tudi še komu drugemu med fev- dalci, ki so bili v mestu — odpravljali so se že razdirat tudi hišo grofa Thurna (Della Torre) — in da bi se mogli povezati tudi z meščani, je prisilil Strassolda k novemu pogajanju. Proti večeru je vendarle izročil vse ujetnike Brunettiju, da jih osvobodi. Uporniki pa so se morali zato obvezati, da se bodo takoj povrnili domov. Nekateri med njimi so sicer še vedno poskušali napasti Ihurnovo hišo v Gorici, vendar se je Brunet- tiju posrečilo, da jih je odvrnil od tega. Pred mestom so puntarji sicer še enkrat za- htevali pismeno osvoboditev od plačevanja vseh dacov in izročitev Bandeua, končno pa so se zadovoljili z zagotovilom, ki jim ga je dal Brunetti v Strassoldovem imenu, da bodo namreč preiskane vse pritožbe proti Bandeuu, da ne bo več dovoljeno zapleniti njihovo premoženje in da bo poskrbljeno, da ne bo treba za davek plačevati več, kakor je odre- jeno v cesarskih ukazih. Nekaj puntarjev je sicer še ostalo v mestu, toda drugi dan je dal magistrat oborožiti meščane, obenem pa je Strassoldo za nekaj dni dobil ina pomoč proti upornikom 200 ali 300 vojakov, večinoma brambovcev, iz Gra- diške.'^ Tako tudi zaostali puntarji niso mogli v mestu nič več opraviti in so odšli v nekaj dneh domov. Vendar se je na po- vratku iz Gorice obrnilo nekaj sto puntar- jev tudi v Števerjan, kjer so porušili hišo barona Tacco in nato zanesli klico upora tudi v Brda.^' Skoraj hkrati s pohodom Tol- mincev proti Gorici je okrog 1000 Tolmincev 29. marca prišlo tudi nad mitnico v Koba- ridu (31. marca se je pohod ponovil, a s pre- cej manjšo udeležbo). Mitničarju Jurančiču so pobrali živila in premično premoženje, iz uradne blagajne pa denar, medtem ko je živino rešil župnik. Kmetje so zahtevali pi- smeno zagotovilo o odpravi novih mi t n in in tudi mitnice v Kobaridu. Mitničar — ves v strahu — jim je tako zagotovilo tudi izročil." Po teh dogodkih so se kmetje za nekaj tednov pomirili— najbrž v zvezi s pomla- danskimi poljskimi deli — tako da sO' go- riški stanovi sredi aprila mogli poslati ce- sarju že pomirljivo sporočilo, češ da proti kmetom ne bodo rabili vojaške pomoči. Toda konec aprila in v začetku maja se je upor v nekaj dneh razšiiil iz severa preko vse dežele, prav do Tržaškega Krasa. Tu ni šlo več le za spontano reakcijo puntarjev na kak nenaden udarec s strani gospode, mar- več za premišljeno puntarsko akcijo, ki so ji stali kot organizatorji na čelu Tolminci. Njihovo roko in pomoč v organizaciji bomo srečali marsikje v deželi. V zadnjih dneh aprila so se Tolmiucem pridružili kanalski podložniki, ki so napadli mitnico v Kanalu in vzeli tamošnjemu da- carju vse premoženje, tako »da nima niti za en dan živil«, raiztrgali pa iudi njtegove uradne knjige, pobrali denar iz blagajne in mu vzeli celo pečatnik, s katerim je potrje- val potrdila o plačanem davku. Oplenjena je bila tudi mitnica v Ročinju. Cepovanci, ki so spadali pod urad deželnega gozdnega mojstra, so šli v tistih dneh nad njegovo po- družnico Zavrham in izpraznili blagajno 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Jurija Renka. Zahtevali so, da naj »zemljo in rovte prepuste soseski«, da naj se črtajo v urbarju gozdnega mojstra vsi novi davki in dajatve ;na novine (de novo angesetzte affiti und gemachte accrescimenti), medtem ko bodo stare dajatve plačevali le v Gorici in ne zastopniku gozdnega urada v Tribu- šah. Končno so zahtevali glede sodstva spet skupno sodišče s Tribušarji, kakor je bilo po starem, in Tribušarjem prepovedali v času »vizite« tovoriti potrebščine in živila; če bi se urad gozdnega mojstra v Gorici temu upiral, »so odločeni iti skupaj s Tol- minci v imenovano Gorico in pobiti gozdne uradnike«." Upor se je razširil tudi v Brda, kjer so puntarji v Smartnem napadli tiste kmete, ki se jim niso hoteli pridružiti (pri tem so trije puntarji padli)," v Biljani pa so oro- pali župnišče. Tudi idrijskim podložnikom so Tolminci naročali, naj ne plačujejo več vinskega davka, idrijskemu rudarskemu sod- niku Fantonu (Franc Afentau) pa so že tedaj grozili podreti hišo, od česar jih je tokrat odvrnil le župnik iz Cerknega.'' Pun- tarjem so se pridružili tudi cesarski drvarji v Gorici, ki so raznašali vest, da nihče ne bo več plačeval niti lesnega daca, niti tako imenovanega »novega davka« (nova impo- sta), namenjenega za vzdrževanje posadke na goriškem gradu. Kako zelo nov pravec zavzema ta upor v primeri z vsemi prejš- njimi, pri katerih so kmetje gledali v ce- sarju vedno svojega zaveznika proti fevdal- cem, kaže najbolje »veleizdajalsko predrzna« izjava Gregorja Kobala, »da je njegovo ce- sarsko veličanstvo le njihov služabnik in da bodo stvar šele sedaj prav poprijeli«.'* V prvih dneh maja se je upor širil naprej. Cepovanci so prišli tudi v Nemški Rut in razdrli tamošnjo podružnico urada gozdnega mojstra. Tudi Tribušarje so prisilili, da so se jim pridružili v uporu. Vodil jih je Peter Bratus, vidgo Gobzner (udeležil se je tudi drugega pohoda na Solkan), ki je »več kot preveč očitno kazal sovraštvo do vseh cesar- skih pravic in do vseh tistih, ki se niso hoteli z njim združiti in soglašati in ki je poleg vsega drugega dal razglasiti tudi to, da bo podložnike iz Cepovana vsega povsem osvobodil in izvzel«, nasprotno pa je Tribu- šarjem grozil, da jih bo s pomočjo Tolmin- cev in Kanalcev pogubi 1, če se mu ne bodo pridružili. V okolici Idrije je položaj vse- kakor kmalu povsem dozorel, kajti 3. maja so puntarji prišli že v Idrijo, kjer so oplenili župnišče in napadli nekega tovornika to- Tolmin baka. Od upravitelja rudnika so zahtevali tudi, da uredi njihov spor z rudarskim sod- nikom Fantonom, ki se je pred uporniki že prej umaknil v Ljubljano. Fanton je bil namreč dedič prejšnjega idrijskega župnika, za katerega so kmetje trdili, da je v 10 letih svojega župnikovanja po krivici izterjal v 17 podrejenih soseskah okrog 30.000 goldinarjev preveč, ki naj bi jih Fanton vrnil. Upravi- telju se je posrečilo odvrniti puntarje od rudnika in iz kraja, vendar pa se je bal, da se jim ne bi pridružili tudi rudarji — ti so se že dve leti prej zbirali proti Fantonu. Zato je rudarje oprostil plačevanja doklade na tobak, ki je bila v Idriji šele pred krat- kim uvedena in zaradi katere so se rudarji očitno precej jezili: tudi dvorna komora je namreč priporočala zaradi upora popuščanje v tem pogledu. Njeno zadevno naročilo, po- slano 12. maja, je prišlo seveda v Idrijo že po dogodkih in tako je ostalo brez pomena tudi njeno priporočilo, da naj zasede upra- vitelj rudnika »vse prehode in soteske, ki vodijo iz Tolminskega in Goriškega v Idri- jo«, naj jih zapre s presekami in vojaki ali vsaj z zaupnim moštvom, tako da rudnik ne bo trpel od napada." To se je obneslo šele v času, ko so že vojaki dušili tolminski upor in ko je 13. junija znova prišla manjša sku- pina upornikov (okrog 190) skozi Idrijo.^" Upor pa se je razširil tudi v južni del dežele. Po vsej deželi je tolminski nastop v Gorici na široko odmeval. To so izrabili Tolminci, ki so hoteli razširiti odpor proti novim davkom na vso pokrajino. Poročilo o poteku upora v Rihemberškem gospostvu pripoveduje, kako je prišlo nekaj Tolmincev pod pretvezo, da prodajajo tobak, v Rihem- berk, kjer so »zasejali v duše tukajšnjih kmetov začetek namena, da se odtegnejo bremenu novih dacov na meso in vino«. Kako na široko je šla ta tolminska akcija, kaže najjasneje odgovor deželne oblasti. »Gospod namestnik deželnega glavarja se je začel bati, da zlo ne bi postalo splošno in je zato mislil, da je dobro objaviti patent, ki je v bistvu vseboval: da on ne bo v bodoče dovolil nobene zaplembe na zahtevo zakup- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Devinski grad; desno stari grad v razvalinah, v ozadju Trst iiika Bandeua vse do drugačne odredbe Nje- govega Veličanstva, naročujoč dolžno zve- stobo Najvišjemu Gospodu, ki mu je tudi najponižneje prikazal, da ni mogoče nada- ljevati z davkom, ki tako presega moči te revne dežele«. Ta patent je bil razglašen po vsej deželi, toda v Komnu ga je duhovnik Gregor Abram, »vendar mislim, da ne za- radi svoje hudobije, marveč iz čistega ne- znanja razložil, kot da vsebuje osvoboditev vseh novih bremen, ki se v slovenskem je- ziku imenujejo novice«. Rihemberški pod- ložniki, veseli te novice, so se ob semnju v Komnu na Jurjevo (23. aprila) dogovorili, da pošljejo delegacijo v Gorico, ki naj bi jim prinesla od Strassolda avtentično kopijo tega patenta. V delegaciji so bile zastopane vasi s Krasa južno od Rihemberka (Rihem- berk, Komen, Dol, Škrbina, Sveto, Ivanji- grad, Koblja glava, Gabrovica, Volčji grad, Pliskovica). Ko je deputacija v Gorici izve- dela, da gre le za predlog cesarju, ne pa že za dokončno osvoboditev od novih davkov, je vložila pri Strassoldu še novo pritožbo — ne le proti Bandeuu, marveč tudi proti svojim zemljiškim gospodom. Ohrabreni s temi uspehi so se kmetje tudi formalno združili v kmečko zvezo: njeni člani so se morali zbrati, če so zvonili plat zvona; z grožnjo, da jim bodo podrli hiše, so se ji morali pridružiti tudi tisti, ki ji niso bili naklonjeni; vsi so se morali zavezati, da se nikakor ne bodo pokorili zemljiškim gospodom in jim ne plačevali dolžnih pra- vic; zvestobo zvezi »na življenje in smrt« so si obljubljali javno pred cerkvijo. Poleg dacov na meso in vino ter poleg dajatev zemljiškemu gospodu so se uprli tudi plače- vanju že omenjenega »novega davka« v ko- rist vzdrževanja goriške grajske posadke. Ta davek so namreč v bodoče pobirali kot pun- tarski davek za svojo zvezo. Ko je rihem- berški gospod Lanthieri nastopil proti pun- tarjem in jih pregovarjal, naj postopajo po pravnih določbah ter vložijo pritožbo na cesarja, mu je voditelj upornikov v Komnu, Jakob Švara, odkrito odgovoril: »Mi noče- mo pravde, marveč vojno, in vsa dežela in Kranjska bosta združeni z nami«. Strassoldo, ki se je ustrašil tega odziva na svojo popustljivost do kmetov, je poslal ukaze v Komen in Rihemberk, s katerimi je prepovedal kmečko organizacijo. V odgovor pa se je prihodnji dan zbralo v Rihemberku 3000 ljudi, ki so kmečko' zvezo na Krasu povezali v celoto in ji izvolili za načelnika Franceta Križmana (vulgo^ Francona) in Ma- hela Palica; prvega so razglasili za svojega cesarja (Imperatore), drugega za glavarja (Capitanio); »napravili so med seboj neko pi- sanje, za katero ne vemo natančno, kaj vse- buje, govori se pa, da je to neke vrste po- stava (Legga) med njimi«. Istega dne so zahtevali od Lanthierija, ki je imel v gradu le 4 hlapce, da jim izroči urbar svojega gospostva. Gospod se je sprva branil in izgovarjal, da ne ve, kje ga ima; ko pa so mu zagrozili, da ga bodo našli sami in odprli vse kar brez ključev, so urbar hitro dobili. Nova deputacija je nato prosila v Gorici, da naj bi jim ga glavarjeva pisar- na preplsaila v nemščini, toda Strassoldo je prošnjo odbil in obratno zahteval, naj urbar takoj vrnejo gospodu. Križman je spo- ročil ta odgovor puntarjem, ki so se na nje- gov poziv zbrali takoj drugo jutro, »dasi so nekatere vasi oddaljene tudi tri ure poti«; zbor je odločno zavrnil to zahtevo in res je odslej urbar skrbno podnevi in ponoči va- rovala puntarska straža. Strassoldo je sicer konec maja poslal v Rihemberk 50 vojakov, da bi kmetom urbar odvzeli, toda komaj so puntarji začeli biti plat zvona, so se »vojaki, v strahu, da se bo v nekaj trenutkih zbralo ljudstvo, na vrat na nos umaknili v Rihem- berški grad«, kmetje pa so jih pred gradom klicali na korajžo.^' Obenem z Rihemberškim gospostvom je zajel upor tudi Kobenzlovo gospostvo Šta- njel, kjer so se podložniki uprli izvrševanju tlake »s posebnim izgovorom, da jim je to zabranjeno' od cele dežele (dali' universita del Paese), ki jo po- svoje imenujejo Nassa Desella«. Trdnost kmečke organizacije iz- pričuje tudi sporočilo, da so vaški načelniki, ki jim je Kobenzl po prihodu Hrvatov na- ročil, naj zahtevajo pokorščino od sovašča- nov, odgovorili, »da hočejo to najprej spo- ročiti svojim soseskam in da bodo sporočili odgovor «.^^ V Devinii pa je prišlo v začetku maja do pravega naskoka na grad. Zbralo se je okrog 7000 kmetov, ki so »obkolili grad in zahte- 86 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vali izročitev originalnega urbarja zemlji- škega gospostva«. Grajski poveljnik pa je dal v odsotnosti grofa Thurna streljati s to- povi na oblegovalce, jih nekaj pobil, druge pa v resnici pregnal.^' Več uspeha so imeli uporniki v Švarceneku, ki so ga napadli 11. maja in ga v naskoku osvojili. Tudi tu so pobrali urbarje in ostali v gradu kot gospo- darji, ker je grajska gospoda v strahu za svoje življenje pobegnila v Trst.^* Odpor proti plačevanju mitnin pa je segel prav do Gradiške, kjer so se kmetje upirali pla- čevanju daca v mitnici v Zagraju pri Gra- diški." Tako je prišlo do stanja, ki ga ugotavlja cesarski svet 20. maja, namreč da se je upor razširil iz Tolminskega na gospostva Ka- nal, Riheniberk, Štanjel, Devin, Švarcenek, Socerb, Novi grad »in na ves proti morju se raztezajoči Spodnji Kreis (Carso Infe- riore), da je s iem že zajel velik del Vojvo- dine Kranjske, da se je menda združilo 750 županov ali vaških sodnikov s svojimi sose- skami«. Upor se ni začel »le zaradi vinskega daca in mesnega krajcarja, marveč tudi tako proti duhovnim predstojnikom in svetnim gospostvom zaradi njihovih deželnih davkov, tlak in zemljiško-gosposkih bremen, kakor tudi zoper deželno-knežje mitnice, pobiralce carin, tobačne davkarje in druge kameralne uradnike«. Sedaj grozi, da se bo isto razširilo »tudi na Gornji Kras in ostalo Vojvodino Kranjsko, kakor tudi na Koroško, da bo ta ogenj zrasel v splošen in pravi upor«.^* Že od začetka maja se spričo tega ponav- ljajo prošnje in predlogi za pomoč ogrože- nemu plemstvu, to je prošnje za vojsko. Že 2. maja je predlagala notranjeavstrijska dvorna komora, predvsem iz strahu pred škodo, ki bi jo utegnili puntarji prizadejati idrijskemu rudniku, da je treba poslati v deželo »dovolj vojske«, da bo pomirila upor- nike.^' Dne 5. maja so goriški stanovi prosili že za 300 do 400 mož pehote in do 200 konje- nikov, ki naj bi prišli vsi iz Karlovškega generalata; še raje kot graničarje bi seveda imeli redno nemško pehoto (welche letztere zweiffelsfrey weith besser unsers erechtens sein wiirde), vendar pa se boje, da bi se prihod redne vojske preveč zavlekel.Dne 17. maja je bil res iz Laxenburga poslan de- kret cesarjevega dvornega vojnega sveta, da naj odide na Tolminsko preko Cerknega 600 mož redne nemške pehote in 200 konjenikov, medtem ko je 20. maja napovedal kranjski deželni vojni komisar Liechtenberg grofu Grad nad Rihemberkom, dan. Branikom Strassoldu za prve dni junija prihod 600 graničarjev iz Karlovca in Senja na Go- riško.^" Brž ko so goriški stanovi izvedeli, da prihaja redna vojska, so se hoteli sicer graničarjev otresti, toda brez uspeha. Do tega uspeha so jim pozneje pomagali šele graničarji sami. V deželo so prišli preko Ajdovščine in v Rihemberku ukrotili upor- nike prav drugi dan potem, ko so ti nagnali strah v kosti Strassoldovim vojakom.'" Teden dni zatem, ko so prišli v deželo, pa so se Tolminci hoteli odpraviti tudi proti Hrva- tom. Hrvati so prišli nato v Solkan, Brda pa je zavaroval krminski grof s 400 mož do- mače vojske. Tolminci so se Hrvatov ven- darle prestrašili, zato pa je Strassoldo poslal čez teden dni Hrvate sam na Tolminsko in v Kanalsko gospostvo.^' Stanovi pa so se Hrvatov hoteli znebiti, brž ko mogoče. Sklicevali so se na njihove visoke zahteve, pa tudi preostro postopanje in krajo, in so res dosegli dovoljenje, da jih morejo takoj odpustiti, ko pride redna voj- ska. Ko je 26. junija prišla nemška vojska v Gorico, so res Karlovčani (400 mož) preko Cerknega zapustili deželo, medtem ko so Senjani (200 mož) na Tolminskem počakali do 27. junija, ko jih je zamenjala nemška pehota, s katero je prišla v deželo tudi ce- sarjeva komisija.'^ Pa tudi nemška vojska je ostala v deželi le do konca septembra, ko je odšla — razen okrog 200 pešcev — preko Kranjske in Štajerske na Ogrsko.^' Goriški stanovi so sicer želeli ohraniti v deželi še več vojakov, češ da puntarski voditelji še niso vsi ujeti, vendar je bila njihova prošnja odbita.3* Del puntarskih voditeljev se je v resnici izmaknil in jih je cesarjeva komisija iskala z raznimi tiralicami po Goriškem in Kranj- skem še do konca decembra 1713. Tiralice so bile izdane v italijanščini in slovenščini, kar dokazuje naslednja tiralica za Mihaelom Kiudrom: »Od Cesarske, v Ispanski, Vogerski, inu Pembski discheli Kraleve Svetlosti od Na- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO schiga Milostviga Gaspuda Gaspuda inu Povirbnega Fyrsta tech dischel ex offo od le te Conimissie se da nasnaine. De is letim opertima Listi alli Patenti se naloschi inu saukasche Michelu Chiudru, de taisti koker sapopaden v letim skodoetschi- mu discheuskimu passanimu puntu, v tech pervich perhodnig 9. dnevi, katerich te pervi 3. sa ta pervi, te drugi 3. sa ta drugi, inu te posledni 3. dnevi sa ta sadni odlogich, alli termen se neniu postavio, ima pred le te Cesarske Cominissarie v Gorizia priditi. Bode tedai vedu na ta sgorei imenvani ter- men taku gvisnu inu bres ussega von osta- yena naprei pridti, koker zer se bode bres usse gnade ali milost zess ta istiga, koker eniga Napokorniga, inu rebella sodilo, kar Praviza bode dala. Dana v Gorizi, tega 29 mestza octobra 1713.«35 Na ta način je komisija iskala še Ivana Gradnika, Blaža Gregorja iz Krasne, Jakoba Grudna, Valentina Muniha, Petra Koffa in Pavla Kragulja, nekaterim, tako Gradniku, pa že med tem iskanjem zaplenila premo- ženje v korist državne blagajne. Gradnika so sicer po koncu januarja ujeli — zdi se da na Kranjskem — njegova žena pa se je iz- maknila po zaslugi Lovreta Kragulja.'* Puntarji, ki niso bili v vodilnih vrstah, so morali takole na novo priseči zvestobo in se odreči uporu: »Jest N.: Persessem Bogu ussemu mo- gotschemu ena tschista persega: da se jest nikoli vetsch is silno volo sapopasti, alli skusi sam sebe, ali skusi vtetsch drugich kakschno sillo sturiti ali se skusi eniga dru- siga k škodi dischelsskimu miru pregovoriti pustiti, alli pak skusi serditodt gospodi no- benimu škoditi, alli masuati se uselej se mirnu dersati, gosposki' pokorn biti, ienu se vsake put na Casarsko, ienu Gosposko Sa- pout na vse kraie, kamkole potribuam hu- dem, postaviti, ienu tudi Vnopredak ad te Slavna Casarska Comisie Keriene, ienu ad Casarske Suitlosti Poteriene sertentia vsem ispuniti, koker mene Bog Vsemumogechne, nigova prasegnene mati, bres Vsega madesa pozeta Diviza Maria ienu vse Suetnike ne- beške pomoreia. Amen.«" Sledila je krvava rihta. Tolminci so bili sojeni v Gorici. Dne 17. aprila 1714 je bila izrečena smrtna sodba nad Ivanom Grad- nikom, Lovretom Kraguljem, Martinom Mu- nihom in Gregorjem Kobalom,'^ pozneje še nad ostalimi. 150 Tolmincev je bilo obsojeno na razne zaporne kazni, 11 glavnih pa je bilo obsojenih na smrt — odsekali so jim glave, nato pa so bila njihova telesa razče- tverjena ini kmetom v svarilo razobešena v bližini Gorice: 20. aprila so usmrtili Grad- nika, Kragulja, Muniha in Kobala, 21. aprila Andreja Laharnarja, Simona Goljo, Štefana Maraža in Andreja Goljo, 23. aprila Matijo Podgornika, Valentina Lapajno in Valentina Muniha. Pred zbranimi župani vseh tolmin- skih sosesk so položili glave za to, kar so dosegli slovenski kmetje šele po 1848. letu.'* Drugi uporniki — iz spodnjega dela de- žele pa so bili sojeni po svojih deželskih sodiščih.''" Vendar je bila dolga sodba kon- čana šele dve leti pozneje, leta 1716. Za- ključno poročilo o tej sodbi, izvršeni na podlagi posebnega cesarjevega dekreta z dne 8. marca 1716, je podal takratni goriški de- želni glavar grof Wildenstein 22. aprila 1717. Dne 12. septembra je bilo izpuščenih še tistih 61 upornikov, ki so bili dotlej v ječi, pač pa jim je bilo delno (do polovice, tre- tjine ali četrtine) zaplenjeno premoženje. Župani in vaški sodniki, ki so se udeležili upora, so bili odstavljeni in njihova ponovna izvolitev za vselej prepovedana. Vaščani poslej niso smeli več voliti svojih županov sami, marveč le predlagati tri može (na zahtevo gosposke lahko tudi po dvakrat), iz- med katerih je nato izbiral zemljiški gospod. »Prokuratorji« in »notarji« na Tolminskem niso smeli več izvrševati svojega posla, ker so v času upora Tolmince podpihovali. »Du- novniki, ki niso bili obenem dušni pastirji« (ecclesiastici non curati) in ki »so zapeljevali to preprosto ljudstvo z najslabšimi nasveti«, so bili izgnani ne le iz Tolminskega, marveč iz vse Goriške in v bodoče niso smeli dobiti nikakega cerkvenega mesta na Tolminskem. Nemški Rut, ki se upora ni udeležil, je dobil za nagrado 300 goldinarjev, vsa druga go- spostva pa so morala plačati težke kazni: Tolminsko 2000, Rihemberk 1500, Švarcenek 650, Kanal 600, vasi okrog Števerjana 200. Glavarjevi odloki o vsem tem so bili raz- glašeni v nemškem originalu, pa tudi v slo- venskem in nekateri v italijanskem pre- vodu.*' Tolminske upornosti s tem seveda ni bilo konec. Leta 1787 so se Tolminci v zvezi s preračunavanjem zemljiškega davka v nove mere ob izdelavi jožefinskega katastra znova uprli, v končni borbi proti zemljiškemu go- spostvu leta 1848 pa je prav tolminski posla- nec Gorjup v dunajskem državnem zboru ostro ugovarjal proti zahtevi, da so bile pod- ložniške dajatve zemljiškim gospodom ka- darkoli opravičene: »Dolgo trajajoča krivica postaja vedno krivičnejša, ne dobi pa ve- ljave pravica«.*^ In končno je bilo prav Tol- minsko v narodnoosvobodilni borbi med naj- ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA bolj trdnimi postojankami osvobojenega ozemlja na Slovenskem Primorskem, ob čemer se je tudi v tej največji borbi za slovenski narodni obstanek znova pokazala stara borbenost tolminskih puntarjev. OPOMBE 1. Gl. B. Grafenauer, Boj za staro pravdo, 1944, posebej za tolminske upore str. 117—118, 122—123, 129 in tam nav. literatura. — 2. O vlogi deželnih stanov: S. Vilfan, Deželni ročini kot viri naše ustavne zgodovine, GMS 25—26, 1944/45, istr. 65—84 z literaturo; o avstrijski finančni poli- tiki: F. M e n s i , Osterreicliische Finanzgeschichte v. Misch- ler-Ulbrich, Osterr. Staatsworterbuch, 2. izd., 1905 {in sep.). — 7. F. M e n s i , n. d., sep. str. 22—23. — 4. J. S o r n , Donesek h kmečkim uporom v letih 1705 in 1715, ZC 4, 1950, .str. 171—177. — 5. S. R u t a r , Zgodovina Tolmin- skega, 1882, str. 113—115; J. S o r n , ZC 4, 1950, str. 177 do 178. — 6. Najobsežnejša obdelava je ostala doslej pri S. Ruitarju, Zgodovina Tolminskega, 1882, str. 113—119; vendar je več stvari popravil že I. Pregelj v >Tolmin- cih<, prvič DS 1915/1916, sedaj Izbrani spisi 9. zv., 1934, kjer na več mestih navaja vire; gl. [tudi J. S o r .n , ZC 4, 1950, 'Str. 179—182. Moj prikaz, ki je večinoma povsem nov, se opira na vire iz Dunajskega državnega arhiva, ser. Osterr. Akten, Gorz, Gradišča, Friaul, Bauernaufstand 1713; v nadaljnjem navajam le fascikle. Prepis aktov je preskrbel tov. Ivan Kreft in jih podaril 1949 Inštitutu za zgodovino pri SAZU. Dasi kažejo ti viri upor v mnogočem v povsem novi luči, vendar njegova podoba še ne more veljati za j dokončno v vsakem pogledu, ker bi bilo potrebno pregledati i še goriški in graški arhiv; prvi je bil že 'preiskan, vendar bi bilo z novimi viri treba vzporediti one, ki sta jih rabila Rutar in Pregelj, medtem ko graški arhiv t tem pogledu j sploh šc ni bil preiskan; dunajski aiti pa dokazujejo, da so ! šla vsa poročila na Dunaj preko Gradca. — 7. S. Rutar, n. d., str. 112—113. — 8. Fasc. 20, fol. 351—352. — 9. K temu gl. S. R u t a r , n. d. — 10. S. R u t a r , n. d. — //. Fasc. 23. — /2. S. R u t a r , n.id.; Pregelj, str. 278. — n. I. P r e- ' g e I j , st. 2T6; fasc. 21, fol. 420—425. — 14. Fasc. 17, fol.7—8; omemba napada jm mitnico v Kanalu v aktu z dne 2. V. kot novega — fasc. 17, fol. 123—126 — kaže, da ni opravičeno Rutarjevo datiranje v konec marca. — 15. P'ase. 17, fol. 123—126. — /6. Fasc. 17, fol. 130—131; I. Pregelj, str. 296. — 17. Fasc. 22, fol. 268-296. — 18. Fasc. 17, fol. 101. — 19. Fasc. 17, fol. 143—148 in 157—159. — 20. Poročilo z dne 17. VI. 1713. — 21. Fasc. 23, fol. 47—54. — 22. Fasc. 23. — 25. Fasc. 17, fol. 143—148. — 24. Fasc. 22, foil. 252. — 25. Fasc. 22, fol. 252. — 26. Fasc. 22, fol. 349—551. — 2?. Fasc. 17, fol. 125—126. — 28. Fasc. 17, fol. 130—131. — 29. I. Pregelj, str. 310—311; glede datuma glej fasc. 22, fol. 349—351; glede števila čot J. Som, ZC 4, 1950, str. (181 (o Hrvatih je nastala v spisih kranjskih deželnih stanov št. 400 pač zaradi ločenega povratka 400 Karlov- čanov). — 30. Fasc. 23, foL 47—54. — 31. S. R u t a r , n. d. — 32. I. P r e g e Ij , str. 341—342, a z mesec dni premak- njenimi datumi; S. R u t a r , n. d. — 33. Fasc. 20, fol. 278 do 281. — 74. Fasc. 20, fol. 503-503. — 35. Dun. arhiv 1713. — 36. Fasc. 21, fol. 420—425. — 77. Dun. arhiv 1713. — 38. Fasc. 21, fol. 423—423. — 39. S. R u t a r , n. d.; I. P r e - gelj, sti. 368—375. — -(O. Dun. arhiv 1717, fasc. 12/4. — 41. Dun. arhiv 1717, fasc. 12/4. — 42. S. R u t a r , n. d., str. 121; B. Grafenauer, Slovenski kmet v letu 1848, ZC 2—3, 1948—49, str. 50. 89