125Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 125-126 Ajda ©oπtariË flKulturologijo πtudiraπ? Ja, ljuba deklica, kje se boπ pa zaposlila?« Moj oËe je æe, odkar sem rojena, prekipeval od ponosa nad mano. Tako si tudi ni mogel kaj, da ne bi bil ponosen nad πtudijem, ki sem si ga izbrala. Kulturologijo. Vendar problem nastopi takrat, ko ga kdo od znancev vpraπa o naravi mojega πtudija. Beseda “kulturologija” mu vedno znova lomi jezik. In tako je naπel naËin, kako obiti proble- matiËno situacijo. Sedaj se pretkano izogne besedi kulturologija s slovesno izjavo, da bo njegova hËerka ministrica za kulturo. Meni se ob tem na obraz vedno prikrade nek kisel nasmeπek, Ëeπ ‡ mu naj pustim njegove sanje? In vendar, se zdi, mu jih nimam pravice odvzeti. S Ëim naj jih nadomestim? Z svojimi? Kako le, ko jih πe sama nimam. Tako paË je to, ugotavljam sedaj, da nihËe od nas “kulturologov” ne ve, kako in kaj. V pisarno? Na prireditve? Morda v eno od neπtetih Ëasopisnih hiπ v Sloveniji? Ali pa ciljati kar na medijsko kariero? Moænosti je neπteto. In, da ne pozabim ‡ s trdim delom se vse da; pa tudi Ëe si doma izpod Triglava, Ëe ne znaπ sofisticirano uporabljati jedilnega pribora, Ëe nihËe od domaËih ne pozna nikogar pomembnejπega od sosednjega planπarja. S trdim delom se vse da. Takπne in podobne stihe posluπamo æe od otroπtva. »emu? MogoËe zato, da odrasli ob teh pravljicah za trenutek pozabijo na “boj za preæivetje” v resniËnem svetu. Holden Caulfield je πe predobro vedel, kaj ga Ëaka, ko odraste. Mesto varuha mlade ræi bo moral namesto njega prevzeti nekdo drug, dokler tudi zanj ræ ne bo povsem poæeta. Dokler tudi po njem ne bo hlastal svet urnikov in tabel, svet dragega πampanjca in zarjavelih strojev, zdolgoËasenih od svojega lastnega, vedno enakomernega tempa. V tem odtujenem svetu, zasiËenem s formularji in z razgovori, z urami, katerih sekundni kazalci niti ne zaostajajo niti ne prehitevajo, moram tudi jaz najti svoje mesto. In kakπne so moje moænosti? NiË spodbudnega. Konkurenca: moËna, iz vseh strani. Skorajda cel filofaks utemeljeno “steguje kremplje” po delovnih mestih, za katera bi bili mi potencialno kvalificirani. Tudi ostale smeri FDV‡ja nimajo razloga, da bi nam odstopile Ëastni prostor. Kot da to ne bi bilo dovolj, se v Kopru riπejo humanistiËna obzorja z novo fakulteto. Prihodnost je torej vse prej kot roænata. In vendar: daleË od tega, da bi bila brezizhodna. Torej: ne bi si imelo smisla lagati. Stvar je taka, da mi kulturologi ne spadamo med najbolj iskane dobrine na trgu dela. S tem dejstvom je potrebno zaËeti. Morda bi se za koga tukaj tudi vse konËalo. Pa se ne. »e dobro premislim, imamo namreË dve moænosti: prva izmed njiju je ta, da se odloËimo zaposliti po opravljeni diplomi. To pomeni, da te morajo opaziti pravi ljudje, oziroma, da prave ljudi æe poznaπ, kar dodatno olajπa zadevo. Definitivno pa je na tem mestu potrebno pokazati inovativnost, kreativnost, znaËaj- skost,… kot atribute, ki uspeπno konkurirajo na trgu dela. MoËno dvomim, da bi 126 Druæboslovne razprave, XVII (2001), 36: 125-126 Ajda ©oπtariË poloviËarstvo obrodilo kakπne sadove; dozdeva se mi paË, da bodo tisti izmed nas, ki se jih bo polastila æelja po takojπnji zaposlitvi, izkusili na lastni koæi pomen fraze “boj za obstanek”. Druga moænost pa je neke vrste investicija na dolgi rok. O Ëem govorim? O podiplomcu. Le-ta ponuja moænost specializacije na doloËenem podroËju, pomeni globji vpogled v neko sfero druæbene znanosti in poslediËno boljπo moænost za zaposlitev. S tem v zvezi se spomnim naπe druæinske prijateljice, kako je pred leti, v za njo znaËilnem umirjenem tonu, razlagala nekako takole: “V æivljenju se odpira Ëloveku na tisoËe Ëarobnih moænosti. To, da jih zna zagrabiti, ni stvar trenutka, temveË stvar inteligence. Hodi v πolo, Ajda. ©tudiraj. Bodi pametna. Da boπ vedela, kdaj in katere moænosti zagrabiti.” Koliko resnice leæi v teh besedah, lahko potrdi le vsak zase. Kar se mene tiËe, dræi izreËeno kot pribito. Naj grem med osnovnoπolce in srednjeπolce ponavljat vedno isti uËni program iz leta v leto, se ukvarjat z napol histeriËnimi starπi, dokler ne bi po tridesetih letih sluæbe odkrila na πolskih sanitarijah vseh vzdevkov, ki sem si jih, skozi leta razdajanja cvetu naπega naroda, prisluæila? »e bi imela v sebi kakπne pedagoπke nagibe, bi se æe sprva odloËila za pedagoπko fakulteto. Pa jih nimam. PreveË je v meni nekega zanosa, æelje po estetiki, po eksotiki, po izvirnosti, preveË kritiËnosti in preveË popustljivosti. Vsega preveË za uËiteljico. In na drugi strani ‡ vse premalo razumevanja za milijone birokratskih dnevnikov, petminutnih odmorov ter zvoncev, ki naznanjajo njih zaËetek in konec. UËiteljica torej ne bom. MogoËe bi delala kot svobodna novinarka. MogoËe bi brala poroËila ali vremensko napoved na radiu. MogoËe bi πla med beduine opravljat terensko delo. MogoËe bi odprla svojo lastno oglaπevalsko agencijo. Preprosto, ne vem πe. In to je prav ta Ëar πtudija kulturologije. Vedeti moraπ, kdaj so izpitni roki, vedeti moraπ, kdaj se pravoËasno prijaviti na izpitne roke, in vedeti moraπ, kje je referat. Ostalo se nekako uredi samo od sebe. In tako verjamem, da se bo tudi ta zmeπnjava s sluæbami uredila sama od sebe. AvtoriËin naslov Ajda ©oπtariË, πtudentka 2. letnika kulturologije na Fakulteti za druæbene vede Univerze v Ljubljani, p.p. 2547, 1000 Ljubljana; e-mail: ajdasostaric@hotmail.com