KATOLIŠKI GKRKVEN LIST.
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velj* po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vinarjev, za četrt leta 2 kroni V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za */« leta 3 krone, za •/« leta 1 krono 6C vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj LIV.
V Ljubljani, 6. septembra 1901.
Ust 36.
Pesem o stiških menihih*).
Poslušajte ludč Te besede moje, Kaj Vam imam povejdat Inu Vam razodevat: Vse, kar na svejt živi, Le en kratek cajt trpi.
Kulkrat ste slišal, De so nam pisal: Vse, kar smo privolil, Pred altarjem obljubil: Zdaj nič več ne vela, Cesar vsem slovu da.
Štir lejta je glih preč, K se je slišala rejč: De vsi kloštri meniški, Zraven pa tud stiški, Bodo vzdignen — O Buh usmiljen!
Nismo otli verjet, Besejde nazaj vzet, Je peršla strašna pošta: Pujdete gvišnu s kloštra, Pismu na znanje da — Ne bo tri dni tega
Pride ta tretji dan, Prav naš opat sam: Lube moje ovčice, Men se smilte srotice,
*) Pričujoča pesem se je ohranila od onih časov, ko so 1. 1785 za cesarja Josipa II. bili pregnani »beli menihi« cisterci-jani iz Stičine Gospod pošiljatelj jo je urejujoč svojo knjigarno dobil pisano na lističi. »Danica« sledeč svojim težnjam jo tem potem — prav kakor jo je skoval in zapisal narod — ohranja in prosi Slovencev ob slučajnostih podobnih doposlanin. Čuvajmo takih narodovih sUrek:	Uredn.
Ker pujdem jest od Vas. Začne jokat tačas.
Bla je glih ura preč Deset, en malu več, Zasliš se ana štima, Ktero posteljon ima. Stresla se je vse blu, Oh, kdo bi se ne zatu.
Kar se pripelejo, Precej vsem velejo: Pridte vkup vsi gospudi*\ Zraven vaš opat tude, Bomo povejdal vsem: Po kaj smo prši i sem.
Kmal smo bli priče tam, Prav Buzeti*) sam: Sem poslan od cesarja, Od vikšega poglavarja, De Vam moram slovu dat In vse iz kloštra segnat.
Bere še več naprej. Kar vsak vejdit ne smej; Ampak samu tu rečem. Oh kaku težku zrečem: Srečen, bi biv kaku, Ko bi biv prej mrtu.
Vse smo mogli ven dat, Perseč in povejdat: De smo jim vse skazal, Kluče od sebe dal. Oh, tu je blu težku Strit, kje vse naše blu.
Zmislit se zdaj ne smem Na tu, kar je blu prejd, Vse, kar smo poželel,
Buzeti je bil najbr/.e cesarski uradnik.
Precej smo per rok imel; Zdaj dobit nej tega &e, kar je prav treba.
Jokat moram zato, Kedar se zmislim natn, Sem vselej imu vesele Inu velike žele:
V	kloštrn živejt lepu Inu umrejt svetu.
Še so tud drugi bli Taka stanovitni. De so se prav trudil, Gospud Boga služil. Sej lude ta vedo, Sej rad povedo.
Kulk svetih maš je blu Vsak dan branih lepu; Kulk druzih molita Vsak dan velika
V	kloštru štiškem,
V	ordnu meniškem.
Pridgarja sta bla dva Poslana od Boga. Kulk spovdnikov druzih, Učenih inu bromnih, Je blu zadost vselej, De sa učil dozdej.
Zdaj pa jest tu pavem: Za naprej nič na vem. Kaku se bo z nam godila, Če se ne bo Bah usmilu, Gvišnu se m smilte, Des me ne vidte.
En se čodjo. Kir Boga lubjo. Pravjo: kok more bit, De cesar smej tu strit; Jest pa pravim čes tu: Že Boh hoče i mej t taku.
Začel so bli lude. Brumni in svet može. Lejpe kloštre gor zidat, Vse sorte ordne štiftat, Deb se biv Bah častiv, Čtščen inu hvalen biv.
Trpel ni dovgu ta, En majhno let čez šest sta; Kmav je andaht minila Inu vso kraft zgubila; Štrafav nas Buh zatu, K je razžalen močnu.
O, Buh, tu prosim Te: Za naprej vari me. Sej vem de sem jest tisti Človek ta pregrejšni,
Jest sem uržah tega, K sem razžalu Ga.
Če je ktir drug biv, Deb biv čez tu faliv, De je zdaj klošter vzdignen; Naj bo zdaj talk asm i lj en, De pros Gospuda Boga, K je taka razžalu Ga.
Kulk revnih ludi Do zdaj v kloštru živi, Zdaj bo vse tn nehal, K je Buh razžalen taku. Trpel bo vse za enga, K je uržah vsega.
Zdaj Vas perporočim, Boga Vas izročim, Kir ste moji sosejdje. Ta so moje zadne besejde: Buh vse obvari Vas Noter do zadni čas.
Poslal kapelan Josip Potokar.
Na praznik rojstva Marije Device.
(8. septembra).
Tvoje rojstvo, Devica Porodnica je naznanilo veselje vesoljnemu svetu.
(Cerkv. pes.)
Tvoje rojstvo, devica Porodnica, je naznanilo veselje vesoljnemu svetu: s temi besedami izraža sv. cerkev svoje veselje praznujoč rojstni dan Marije, Matere božje. Kako nasprotne temu so besede modri ana iz sv. pisma, ki pravi: Boljši je dan smrti kakor dan rojstva (Ekl. 9). In sv. Avguštin pojasnuje to zanimivo mesto (Liber, de visit. infirmorum) in prav daje svetopisemskemu pridigarju, govorec: Res je dan rojstva dan žalosti, ker rodi se Adamovec, da sprejme težave borega zemeljskega življenja, dan smrti pa je dan veselja, ker se vleže revni Zemljan k počitku po njegovem tako napornem delu.
Sv. cerkev in z njo verni njeni sinovi pa se po pravici smejo veseliti dne rojstva Marije in se združiti v duhu z onim veseljem, ki so ga občutili pobožni njeni stariši. umrli pravični v Abrahamovem naročju, nebeški duhovi in Bog sam. Po pravici se nam je radovati veselja, ki je prevzelo vesoljni svet in proslavljati dan, ko se je redila ona vsa čista in brez madeža, ki je po svojem Sinu rešila greha ves človeški rod — saj: Tvoje rojstvo, devica Porodnica, je naznanilo veselje vesoljnemu svetu!"
Koliko je bilo veselje sv. roditeljem, ko sta v sivej starosti prejela hčerko, ki naj rodi
Njega, ki resi ljudstvo greha. Kako se vesele matere novorojencev, od katerih pričakujejo, da kedaj postanejo dika, ponos rodovini, rast narodu ; kako se je pa se le ona morala veseliti rojstva svoje sv. hčerke, od katere sta gotovo vedela, da postane veledika ubožni rodovini, da postane rešiteljica človeškega rodu, da postane kraljica nebes in zemlje. Da Marijino rojstvo — koliko veselje!
Veselili so se njenega rojstva pravični stare zaveze, ko jim je došlo poročilo, da kmalu nastopi dan rešitve, Marijin dan. Ljudstvo, ki je po temi hodilo, je ugledalo veliko luč. Prebivalcem v okrajini smrtne sence se je luč prikazala (Iz. 9. 2.) Žalostno so praševale temine gospodarja: Čuvaj, kako je z nočjo? (Iz 31. 11) in v njih veselje je mogel čuvaj danes odgovoriti: „Prišlo je jutro, a še je noč?" In ta ju-tranjica, ki se je na obzorju prikazala, ta je, ki razganja noč in naznanja veselja dan. Da ona je, ki vshaja očakom lepa kot luna, zbrana kot solnce. strašna kot dobro urejena v oj s kina truma, ki razganja sovražne temi ne.
V materinem telesu je veselja poskočil predhodnik Jezusov, ko je čutil v bližini Mater Božjo, amrelji so se radovali Marijinega rojstva. Vedeli so, da jim rodi Gospoda, ki hoče napolniti praznine za padlimi angelji. In če se po Gospodovih besedah angelji vesele nad jednim spokornim grešnikom, kako še le so morali biti veseli rojstva Marijinega, s katere pomočjo in priprošnjo bodo mnogi, da vsi grešniki nastopili spokomostno pot.
Veselil se je rojstnega dneva Porodnice Bog Oče, Bog Sin in Bog sveti Duh, ker našli so danes gospodovalcu nebes in zemlje ono hrabro in močno ženo (Preg. 31) ki je zmagala hudobnega duha in izpeljala iz trde njegove sužnjosti vesoljni človeški rod.
Veselje se je rodilo vesoljnemu svetu, ker izšla je na temnem obzorju človeštva svitla ju-tranjica, ki je razpodila teme grešnosti in zmot in pripeljala solnce pravičnosti: Krista. Opravičeno tedaj poje v današnji dan sv. cerkev: Tvoje rojstvo, Devica Porodnica, je naznanilo veselje vesoljnemu svetu, ker iz tebe je izšlo solnce pravice: Krist, naš Bog! Na današnji dan se je dvignil izmed morja poganskih tmin, izmed peščenih puščav nevede oblaček in prinesel blagodejnega dežja. Milost božja naj prešine sušo zlobe — da se otajajo suha srca vsled svetopisemske prošnje: Kosite ga nebesa, oblaki dežite
' Pravičnega. In Marija s svojim rojstvom je ute-šila goreče hrepenenje po njem, ki je storil konec stoletni suši. — Marija je predpodobna ladiji Noetovi; v njej je rešitev pred večnim potopom; v njej uidemo brzi jezi. (I. Mojz. 8) Zasijalo nam je na današnji dan solnce; sovražne trume so izginile.
Ker je z Marijo prešla noč in napočil dan vrzimo od sebe dela teme, oblecimo orožje svetlobe; hodimo pošteno po dnevu, (Rim. 13, 12—14) ki nam je zasijal po Mariji, da smo prišli iz satanovih rok. Oblecimo Gospoda Jezusa Krista, da nam napoči kedaj svetlejši dan, dan slave po — Mariji.	I* P-
O sedanji in o stari dobi.
Sedanja doba zove se doba i zna j d eb. Človeški duh obhaja danes zmagoslavje. Videzno nerazvezljive uganjke so rešene. Sedanja doba j se zove pa tudi realistična doba. duh narodov se danes čedalje vtaplja v materijo. Peruti. ki naj bi ga dvignile nad materijo, so ohromele. Veda in vera se po menenju nekaterih učenjakov ne vjemate: njihov napuh se protivi veri v Višje bitje. Naša doba se mora pa tudi zvati doba brezverstva. Kako čudne pojme beremo namreč o veri. Herder smatra vero kot dušno zadevo, po Lessingu je vera le zadeva pogodbe. Darvin meni, da je pojem božanstva navstal po sanjah divjih ljudi in Biichner stavi tja nevednost in strah kot vzrok navstalega pojma o božanstvu. Cesar Napoleon III. in angleški maršal Roberts sta praznoverca. V pariških tuilerijah. bivši carski palači, so zelo čislali vražarje in vedeževalke. Torej se to k Napoleonovi slavi, ki je bil v vojski vjet in je prominul v prognanatvu na Angleškem 1. 1S43. Jako značilno pa se izjavlja o tem vprašanju stari Plutarch (de superstit.): Norost in nevednost v božjih rečeh, pravi, se precej pri studencu deli v dva kanala, izmed katerih eden v surovih in trdovratnih duhovih, kakor na skalnatih tleh, rodi brezverstvo, drugi pa v krotkih in odjenljivih dušah, kakor v rahli prsti, rodi prazno vero ali vražarstvo. Brezverce so v starem veku tirali pred sodnije, ker so prav po pravici sodili, da po brezvercu preti državi nevarnost. Brezverec namreč, po svojih likih mladino kvari in svetno veljavo podkopuie. Menili so torej, da sta brezverstvo in državni prevrat v ozki zvezi. Dandanes je stvar drugačna. Brezverec j je prost ter celo zavzema službo in dostojanstvo: vero pa smatrajo le za od-
delek nekake požarne brambe, ki se hitro kliče na pomoč, kedar hiša gori, ki se pa po storjenem delu posije domu. Nekateri mogotci zovejo sedanjo dobo, kadar taji pozitivno vero dobo prosvete. A poganski modrijani so stiemeli po prosveti, dospeli so pri tem do monotheisma: do vere v enega Boga. Tudi oni so si bili svesti, da mora staro minuti, da pa iz razvalin mora vskliti novo življenje. Zdihovali so po odrešenju in po začetku nove zlate dobe, katero Virgil v Buecolica, ekloga 14, prorosko takole napoveduje:
Jasna iona, pozdravi mi novorojeno detetče,
Ko je železno zmeni — z novo mi dobo zlata.
O dobri in slabi strani sedanje dobe je jako zanimivo govoril prof. Pete rs na shodu katoliškega šolskega društva na Dunaju dne 22. aprilja 1900. To so njegove besede: „Brez dvoma, ima 19. vek velike stvari zabeležiti. Velik je bil napredek v vedah in v splosnji iz-obražbi: čudovite so iznajdbe in pridobitve v tehniki: kupčija in obrt ste se visoko vspele, in na tisuče pomočkov ima človek, da si tvori složnejše in prijetnejše življenje. To je solnčna stran, kateri pa nasproti stoji senčna stran sedanje dobe. Tu nahajamo ogromno bogastva, ki pa ni sorazmerno razdeljeno. Pod blestečimi okni bogatašev čepi beda z globoko udrtimi očmi prav kakor strah. Razloček stanov je postal kot zevajoč propad. S splošnim širjenjem vede pa ni bila so vrstna prava omika duha in blaženje srca. Temveč velika in tudi polovičarska znanost je često napihnila duha in srce širokih slojev prebivalstva ter rodila površnost, domišljavost, frivoliteto, hlepenje po vžitku in nadutost. V trgovini, v vsem dejanju in nehanju se širi sleparstvo. Rastočo nervoziteto in slepim drvenjem hlepi vse za dobičkom: pridobitev in vžitek sta dva pola, proti katerima se obračajo vse želje in vsi upi. Brezsrčni samopridnosti se često žrtvujejo najsvetejše dolžnosti vesti in občnega blagra. Dejanski vspeh, in naj se doseže tudi z nenrav nimi pomoč k i n. pr. z zvijačo in goljufijo, je dnevni malik, kateremu se vsled umetno napravljenega j a v n ega raenenja klanja množica slepih ljudi. Optimisti naglašajo sedanjo humaniteto, prosveto in napredek: a pesimisti preveč črno vse vidijo, ter morda pretiravajo slabe strani. Res-nicaje v sredi — v zlati skledi: — res pa je, da se opažain pojavlja pogubonosna socijalna nezadovoljnost. Povsod zevajo namreč razpoke in prepadi v družbi: povsod je nezaupnost, zavist,
gnjev in srd v srcih, ker bi drug pred drugim rad obogatel. V najvažnejših zadevah družabnega življenja ima 19. v«k le sama vprašanja: socijalno vprašanje, delalsko, ubožno, šolsko, versko, žensko vprašanje: sama vprašanja! V tem veku je pač nekaj negotovega, nestalnega; dosti je votlega zunanjega blišča, a malo jedernatega notranjega bitija: veliko razdvoja in razdora, malo pa edi-nostne določne delalnosti; mnogo strastnega vrvenja in drvenja, a malo jasnega mišljenja in zrelega hotenja. Smisel za idejalno, odkrito spoznavanje načel, požrtovalna odpoved lastnemu dobičku, z eno besedo značajnost se nahaja čedalje boIj red ka.
Profesor Teobald Ziegler smatra končujoči se vek kot neizvršeno, in na vsakem polju dvomljivo ter omahljivo dobo. Ta profesor priznava: „Vero v večnost je večina nas olikancev izgubila." Našapolaricapa nam bodi katoliška vera. Mi smo kristijani in sicer verni kristijani. Daleč od nas bodi površno krščanstvo. Krščanstvo, ki ga izpovedamo. bodi celo in polno z vsemi verskimi in nravnimi resnicami, kakor je nam sveta od Krista vstanovljena cerkev podaje in nudi po svojih zapovedih kot merilo našemu verskemu življenju. Iz te naše vere črpamo ideale. Naši neverni in brezbožni dobi nedostaje idealov. Človek je pač vstvarjen za višji smoter, nego da bi mu želje izpolnila gruča prsti. Niso li najvišji ideali oni, ki je je včlovečeni Sin Božji donesel človeštvu? To so ideali resnice 'n največjega napredka; kajti to so večni nazori Božje modrosti in ljubezni o veličiji in blaginji ter sreči človeštva. Na teh idealih temelji naše krščansko naziranje o svetu in o življenju. To naziranje loči Boga od sveta. Po veri v večnost, sedanjost ničesa ne izgubi, temveč dobiva še le pravega pomena. Kajti krščanska vera nas ne uči zanemarjati sedanjosti. Ona smatra zemeljsko življenje kot setev za večno žetev, ona nas uči in opominja, naj ono pre-sojujemo iz višjega stališča, ter naj napram ne-nenasitljivi lakomnosti in hlepenju egoizma po vžitku omejimo zemeljske zadeve do prave meje, naj resneje in zvesteje izpolnujemo dolžnosti, ki nam je zemeljsko živenje naklada. To krščansko idealno svetovno in življensko naziranje je visoka šola krščanskim značajem. Ako sedanji dobi nedostaje značajev vzrok je pač temu, ker je z vero v Krista izgubila pravi idealizem*). Po idealih krščanske
* Da ni značajnosti. ali da se značaji izgubijo in pokazijo, kriva je često politika, kakor je rekel dr. Lieber, vodija središča
vere se vstvarjajo samostojni značaji, ki se ne I klanjajo malikom vspeha ali pa vedno menjajo- i čemu se tako zvanemu javnemu menenju. Takim značajem so nespremenljiva načela vere — v merilo njihovega mišljenja in hotenja. To so čvrsti, krepki, moški značaji, ki so odkriti in neupogljivi, pa so tudi vsaki avktoriteti pokorni; oni spoštujejo Boga radi njega samega, človeško veljavo pa radi Boga. Nesebični in torej Ijubez-njivi in dobrosrčni značaji so to, polni nežne ljubezni do bližnjega, ker so se učili v Kristovi šoli vžugati in krotiti sebičnost, — sebičnost je vir vse socijalne bede.
Župnik Alojzij Kummtr.
j
Označevanje sedanje dobe.
Pri shodu katoliškega političnega društva v Naceradecu dne 14. oktobra 1900 je opisoval grof Karol Ervin Nostic tako zničilno sedanji i čas, da nismo še v kratkih potezah kaj sličnega slišali ali brali. Zato berite: „Ako dragi prijatelji vprašate, kaj prav za prav naše društvo namerava, in čemu sklicujemo shode, odgovarjam na to, da je glavni smoter našemu društvu ta: Ono hoče v našem ljudstvu ljubezen do vere sv. j Venceslaja, do sv. cerkve obuditi in ohraniti, t obvarovati nevere in širiti katoliško samozavest in krščanskega duha ne le v domači hiši, v družini, temveč in to posebno — v javnem življenju, v občini, v državi. Krščanski duh, lju bežen do Boga in do bližnjega mora zopet pre-sinjati vse slojeve našega ljudstva, ter mora obvladati ne le med kmetijskim ljudstvom, ampak tudi med tako zvanim razumništvom, med omikanimi slojevi, meščani in imovitimi krogi. To naj se zgodi, potem bode boljše na svetu. Vsi 8e moramo vrniti h krščanskim nazorom, da srečno prebijemo težke krize, hude nezgode na socijalnem, narodnem, ekonomičnem in političnem i polju ter dosežemo z Božjo pomočjo zmago.14
Kamorkoli se ozremo okoli sebe, vidimo le ; boj. Besno sovraštvo in vse človeške strasti pre-tresavajo svet*). Močnejši hoče slabejšega zatreti;
državnih poslancev v Berolinu na shodu katcličanov v Bonnu i 1. 1900: »Politika često proganja značaje«. Kolikrat je že kdo zatajil svoja načela in prepričanje, daje dobil viftjo službo ali dostojanstvo — kolikrat je že kdo, da bi postal župan ali poslanec, pristopil k nasprotni stranki ter se z njo združil, odloživSi svoja verska in pravna načela?! Ni čuda, ker v politiki se jako plodno goji in razvija sebičnost, koristoslovje. Tam se gre često za čast, veljavo, vpliv, za službe, dobiček in druge enake stvari
*) Dne 8. oktob a 1!'J0 pa se je grof Josip Mavlath na agrarnem kongresu v Kašavi izrazil d)slovno: »Vsak hoče pri
laž, zvijača in goljufije se širijo ter obhajajo svoie zmagoslavje; kreposti naših vrlih pradedov ginevajo; brezmejno vživanje i n lah komišl j enost dandanes obvladujo med svetom. Kmetijstvo in pošteni obrt propadata; tem na škodo bogati veliki špekulant in zdi se, kakor da v sijajnem poslopju moderne države vse poka in se seseda.
In od kod to? Vidi se, da nad sedanjim rodom ni božjega blagoslova, ker s e je obrnil od Boga, ter mu ni mar verska dedščina očetov.
Hudo je gospoda, ker iz novodobne šole često pohaja brezbožni rod, ali vsaj tak rod, ki je glede vere mlačen in brezbožen: to je rod, ki teži le za dozdevno svetno srečo, ki noče ni-česa vedeti o večnem življenju. To je glavni povod in vzrok vsej človeške j bedi. — Torej, to isto, kakor tudi pravi o. Abel T. J.: „Nazaj k pravemu krščanstvu.u
Župnik Alojzij Kummer.
Svetinja v spominj jeruzalemskega romanja.
Leon XIIIti je božijepotnikom v Jeruzalemu dovolil spominjsko svetinjo. Prvomestnik propagandi kardinal Ledohovski, Poljak, o tem tako le na znanja:
„Mej mnoge stiske, ki jih sv. cerkev trpi v naši dobi, deli previdnost božja pripravne po-močke ter krepča nikdar minljivo moč sv. vere še z novimi sredstvi. K znamenjem oživljene krščanske pobožnosti se po pravici prišteva obnovljeno hrepenenje obiskati sv. kraje sveta. Ne samo posamezni, ampak tudi obilne množice ljudi obiskujejo po gotovem načrtu ir. pod vodstvom sv. kraje. Pred druzimi kraji pa s posebno močjo vleče srca vernih sv. Dežela, katero je posvetil sam včlovečeni edinorojeni Srn božji s skrivnostmi svojega življenja, s svojo smrtjo na križu ter svojim častitljivim vstajenjem. Kdor te sv. kraje pobožno obišče, preiel bo gotovo tudi neizmerno korist: imajo namreč ti kraji, če jih vidimo, veliko moč, da ganejo naša srca ter ži-vejše nas spominjajoč našega odrešenja, močno vzbude željo tako vravnati življenje, da se bo strinjalo z najsv. izgledi in nauki Odrešenika Krista.
Zato 80 slavno vladajoči papež Leon XIII., ki vsled svoje apostolske službe z veliko skrbjo
nas več biti nego je. Povsod se opaža le nečimernu-t in vspe-njanje. Dobro se vidi družbe razpad*. Menda je tudi drugod prav tako.
podpirajo vse, kar more oživiti versko zavest, modro vkrenili, da se tako koristna božja pot v Palestino priporoči z odlokom tega sv. zbora ter tudi blagovolili naročiti posebno znamenje, po katerem bi božjepotniki sv. Dežele lažje s spo-minjem na njo ohraniii tudi tam prejete milosti.
Ta svetinja naj ima podobo tako imenovanega jeruzalemskega križa ter naj bo narejena na ta-le način. Na eni strani v sredi križa naj bo mala svetinja z napisom „Leo XIII. creavit anno MCMU (Leon XIII. vstanovil leta 1900). V končnice križa naj se vdolbe skrivnost oznanjenja B. D. M., roj sivo Kristovo. njegov krst in zadnja večerja: na vrhu križa pa naj bodo besede „('bristi amor t'rueitixi traxit nos" (Ljubezen Krista križanega nas je vlekla). Na drugi strani v sredi križa bodi podoba vstalega Izve-ličarja: po končnicah pa naj se vpodobi: Jezus moli v vrtu. bičan, s trnjem kronan, križan; vrh križa pa besede: „Signum sacri itineris hie-ro so Ivini taniu (Spominj jeruzalemske božjt poti).
Nosi naj se ta svetinja na levi strani na prsih, pritrjena na rdeči svili, ki ima v sredi štiri višnjeve črte: rob svile je bel, vmes pa temno-rumena črta. Te svetinje naj se vlijejo iz brona, srebra in zlata, in se bodo delile posameznim po njih stanu, po službi na božji poti ali glede svetišč v sv. deželi zaslužnim. Kdor pa tje vsaj dvakrat gre na božjo p« t, obdari se s »rebrnim križe« m.
Pravico podeliti to svetinjo ima jeruzalemski kustos sv. dežele, ki jo v imenu sv. očeta skupno z diplomo izroči zasebno posamnim, ali pa, če je več božjepotnikov, po slovesnem obredu. Nihče pa se ne more s tem križcem okrasiti, ako se ne izkaže s spričalom od lastnega župnika in podpisanim od škofa, da je poštene nravnosti in da je šel iz pobožnosti na božjo pot. Izroči naj se tudi kustosu sv. dežele deset frankov kot dar svetim krajem ter cena svetinje, kakoršno kdo sprejme. Dotični more to svetinjo nositi le ob posebn;,i svečanostih ali pobožnih sprevodih, božjih potih ter pred sv. očetom. To se potrjuje po ukazu Njih Svetosti s pričujočim odlokom. l>ano v Rimu od Propagande 2. maja 1901.
t M. Card. Ledoschovvski.
Alojzij Veccia, tajnik.
J r »tj* z rrtnr ,*c. Frančiška* XIX i. z tez.
Zamujeni vlak.
(Potopi>ne trtice ) i Dalje.)
Od Celja naprej je bil svet nekaj časa precej prostoren in odprt. Bližnja postaja nam je bila Store.
Tukajšnjih fužin še ni vdušil čas naše nove železne dobe, kar se je, žal! zgodilo že mnogim fužinam po Štajarskem, Koroškem in Kranjskem. Zgrudile so se v razvaline, iz katerih menda ne vstanejo nikdar več. Je pač resničen pregovor: „ Velike ribe male jedč." — Daljna vožnja je bila bolj enotna. Na naslednji postaji Št. Jurij so nas menda zapustili zadnji Brezijski romarji. Bilo jih je precej veliko obojega spola. Marija naj jim poplača njihovi daljni pot, stroške in trud, dejal sem sam pri sebi. Lepo je, da si Slovenci posojnjemo romarske kraje: Štajarci in Korošci hodijo k nam, mi pa k njim. — Sosedna postaja je bila Gro-beljno, ki je le postaja nižje vrste, in se vlak le za toliko časa ustavi na progi, da potniki ali vstopijo ali izstopijo. Ta postaja se je vstanovila menda še le zadnja leta. — Naprej se vozeč sem stal nepremakljivo pri oknu vagona, gledal po gričih k desni, da bi zagledal cerkvico sv. Ožbalta nad Ponikvo; še bolj pa sem natezal oči, da bi ne zgrešil Sloma, t. j. hiše, kjer se je rodil ponos našega naroda, preslavni knez-škof lavantinski Anton Martin Slomšek. Res kmalu smo pridrdrali v neposrednjo bližino onega posestva in one hiše, v kateri je tekla zibelka enega najslavnejših mož vseh časov iz zgodovine slovenske. Škoda, da je vlak prav le-tod tako naglo vihral naprej, da nam je kmalu zopet izginil sloveči Slom izpred oči. Ali je bil — po obljubi, — zaznamovan s kako pla-pajočo zastavo, ni opazilo moje opešano oko. Od postaje Ponikva drži kmalu naprej gor k desni cesta na grič. kjer stoji farna vas enakega imena in na katero se veže toliko spominjev iz Slomšekovega življenja, Od postaje in sploh od proge se Ponikva vendar ne vidi. —
Od Ponikve naprej postane kraj nekako dolgočasen, železnica vozi menda nekoliko navkreber, ker smo se peljali tako neurno, da bi si bil kmalu mislil: hlapon in mi, — vsi zadremljemo. Komaj in komaj smo dospeli na postajo Poličane. Potniki, ki želijo obiskati zdravišče Rogatec-Slatina, menda tukaj izstopajo. Rad bi obiskal in videl ta kraj enkrat tudi jaz. a ozdravljal bi se ne rad tam. Rajše prosim pre-usmiljenega Boga: naj mi ohrani in okrepi Ijabo zdravje. Onim trpečim bolnikom pa, ki si ga ondi iskati morajo, naj je Gospod Bog milostno podeli v naj polnejši meri. (Kaknr je mnogim znano, je to zdravišče daleč okrog po svetu na najboljšem glasu. Med mnogimi drugimi prihaja na Slatino vsako leto okrep-čevat si ljubo zdravje tudi dika jugoslovanska, preslavni škof Josip Juraj Strossmayer. Ker sem že pri reči, naj omenjam še to, kar je zgodovinsko znamenito. da je letos 4. avgusta bilo že luo let, odkar je Rogatec-Slatina postala lastnina štajarske dežele. Ljudje so pa že v starih časih vedeli za zdravilno moč te vode. L. 1045 (kakor je nedavno omenjal »Slov.*4), ko se je oodi pozdravil grof Juraj Zichy, je prišel kraj na glas med širši svet. L. 1G65. je začel ljudi zdraviti s to vodo graški fizik Wagner. Najbolj pa se je potegoval za razvoj Rogatec-a slavni nadvojvoda Ivan. ki je bil, kakor je še zdaj sploh znano, velik ljubitelj in zaščitnik lepe štajarske dežele.
Od Poličan naprej se je jel svet zopet bolj širiti in k levi se je vedno bolj kazalo visoko Pohorje, ki se raztega noter gor v neposredno bližino Maribora. — Naslednja postaja nam je bila Slovenska Bistrica. 1 Imenovani kraj je pa postaji le posodil svoje ime;
kajti je zelo oddaljen od proge baje dobro uro k levi tam v podnožju Pohorja in se le malo sem vidi. Povem pa odkrito, da mi tega ni bilo žal, ker mnogi večii kraji spodnje Štajarske se le preradi klanjajo nemškemu rMiheljnu" čemur se pač moramo s pravico čuditi. Rojeni, ali pa „krogberolinskia med nas prišli ljudje hočejo gospodariti na lepi slovenski zemlji. Nismo-li prepotrpežljivi? Nismo-li premalo ponos ni? Ni-li to čudo prečudo! Naši Gorenci takemu dejstvu pravijo: „To se je kar za »grajati 44 44 (studiti)!*4 Od naslednje postaje Pragarsko se desni odcepi želez-nična proga, ki vodi proti Ptujemu, Ormožu, Središču ter čez mejo na Ogrsko. Ti kraji so za me še „terra nova", po naše neznani svet. Okrog Ptuja morajo biti velike ravnine, ker so se ondi prejšnje čase — pred kakimi 60 leti vršile velike vojaške vaje, česar se še spominjam iz otroških let. Tudi 1. 1849. je bilo okrog Ormoža in Središča veliko vojaško taborišče, odkoder je šla potem naša vojska nad puntarske Ogre. O tem kako je bilo nekedaj, in kako je, žal! sedaj, bi se dalo tudi mnogo govoriti. Ker pa bi taka razmotrivanja položaja nič ne spremenila, je najbolje, da prestopim o tem na dnevni red. Kdor pozna položaj od takrat in sedaj, si pa vsak lahko to po svoje misli, sklepa in sodi. Pač se nam silijo tu v spominj sv. pisemske besede: rDrugi seje. drugi žanje!44
Sadučitelj Josip Levičnik.
(Dalje pride.)
L Br&tovske zadeve
molitvenega apostolstva.
(Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.)
a) Glavni namen za mesec avgust 1901.
Posvečevanje nedelj (Konec).
Pravi blagoslov pa razliva nad nas nedeljsko posvečevanje le tedaj, ako se nedelja res krščansko praznuje. Ker le to praznovanje je resnično posvečevanje Gospodnjega dne. Kdor hoče biti torej deležen tega blagoslova, mora vršiti tudi zapovedi, ki nam jih daje cerkev v tem oziru.
Prva dolžnost tega dne je, da smo pri sveti maši, in sicer pri celi svati maši. Kajti sv. maša je središče krščanskega bogoslužja. — ona je solnce, iz katerega se razliva po srcih luč, toplota in življenje. Kdor ve ceniti vrednost sv maše, ta pribiti k nji s svetim veseljem in hrepenenjem, tudi če mora za to kaj žrtvovati.
Bogat gospod se je peljal neke nedelje na Irskem v cerkev. Ko pride v bližino reke, preko katere je bil napravljen velik most, opazi neko ženo: vodila je seboj dva otroka in hitela je naglih korakov proti reki. Gospod se je bal, da misli žena storiti grozno hudodelstvo, zato nstavi konje ter opazuje ženo. Ko pride z otrokoma do brega, posadi irska žena eno dete v pesek, drugo vzame na hrbet in prebrede ž njim reko. Tam odloži svoje breme ter se povrne, da prenese še druzega otroka. Ko je bil tudi ta srečno onostran reke, odpravijo se vsi trije zopet dalje. Go-
spodu ni moglo v glavo, čemu ni šla žtna po velikem m vem mostu; precej, ko jo je dohitel s svojim vozom, \^.ašal jo je, zakaj da je bredla vodo. Žena ni hotela ničesar govoriti; rekla je, da si ji zelo mudi. Ko pa gospod le ni odjenjal, odgovorila mu je: „Torej, Vam pa povem. Z otrokom grem k s v. maši v cerkev. A preuboga sem, da bi mogla plačati mostnino — po 2 novčiča za vsacega — zato sem si izvolila težavne j šo pot, ki je pa bolj po ceni.44 Slovenci! ginljiv vam pouk!
Kako zelo osramoča tak izgled posebno naše mestne katoličane, ki imajo vsak čas in skoro pred hišo sv. mašo in vender se je ne udeleže!
Naravnost o poslušanju besede božje ne govori cerkvena zapoved; vendar bi utegnile nastati velike in pogubne posledice za onega, ki bi zanemarjal besedo božjo. Dandanes se ubrani katoličan težko vsem napadom proti veri, ako ni temeljito poučen o verskih resnicah. Sveto pismo pravi pa tudi naravnost: „Kdor je iz Boga, ta posluša besedo božjo* (Iv. 8. 47) In sv. Avguštin govori: »Najbolj gotovo 1 znamenje, da je kdo izvoljen, je to, ako rad posluša besedo božjo".
Druga cerkvena zapoved nam veleva, da se vzdržimo ob nedeljah vsacega nepotrebnega hlapčevskega dela. Dvema gospodoma služiti ni mogoče, Bog pa hoče imeti nedeljo za se. Kdor to zapoved vestno izpolnuje, ta kmalu nadomesti ure, ki jih je posvetil službi božji, kajti Gospod blagoslovi njegovo delo. Gotova resnica je, da zavisi blagostanje posameznih družin in celih dežel od tega, kako se posvečuje nedelja. Na Angleškem n. pr. se — in to posebno še med tamošnjimi nekatoliki — strogo in vestno praznuje nedelja, zato je tam največje bo-; gastvo, najlepše narodno blagostanje. V Belgiji ob nedeljah malokdo dela, zato so katoličani v tej deželi nenavadno bogati. To nam potrja sledeči slučaj. Ko so prostozidarji dosegli brez verske državne šole, snovali so si katoličani lastne katoliške šole. Škof v i Gentu je šel nekega dopoldne sam po mestu pobirat darov za šole; v poltretji uri je nabral nič manj kakor 220.000 frankov.
Lepšegani na svetu, kakor je družina, ki praznuje nedeljo v krščanskem duhu. Lepo govori o tem škof Fran Josip Rudigier v svojem pastirskem listu: »Naj plemenitejše posvetno veselje je družinsko veselje Kakšen prizor vam je to, ko je zbrana družina nedeljo v radosti sv. Duha! Glejte vrlega očeta ob strani njegove zveste žene; ' glejte igrajoče se otročiče, ki so ob zado-> voljnem pogledu starišev dvakrat srečni; glejte odrastle sinove in hčere, iz katerih cvetočih lic sija moč, nedolžnost in veselje; glejte hlapce in dekle, kako se čutijo prave družinske člane; poglej teto vse in recite, če je še kaj lepšega na tej ubogi zemlji!"
Pobožnost Srca Jezusovega mora ljudi pridobiti zopet za Krista. Pridobiti jih mora torej tudi za to, da posvečujejo nedelje. To se bo zgodilo, če vsi oni, \ ki so udani Srcu Jezusovemu, s posebno gorečnostjo | praznujejo nedel,e in če zlasti ob nedeljah s podvo-
jeno molitvijo zadoščajo presv. Srcu za vse žalitve in oskrunitve Gospoda posvečenega dne.	^
a) Glavni namen za mesec september 1901:
Gorečnost, da si prisvojimo verskih vednostij.
b) Posebni nameni.
6.)	Sv. Kagntu, opat. Romanje Tirolcev v sv deželo. Odvrnenje pohujšanja.
7.)	Sv. Rogftna, devloa, mučenlca. Slovenke. Pomoč v stiskah Zadeve »Daničinih« naročnikov in pisateljev.
Rojstvo blažen« Devioe Marije. Slovenska dekleta. Uvedenje Marijinih družeb na srednjih šolah. Usmiljenke in device po raznih ženskih samostanih. Srečna smrt.
9.)	Sv. Korbintjan, ipoznovaleo. Slovenci Edinost med raznimi strankami. Nesrečni duhovniki. Rešitev mladeničev in mladenek, ki so v nevarnostih.
10.)	Sv. Pnlhorlja, devic*. Krščansko življenje med osebami visokih slojev Krščanska vzgoja otrok. Srečna izvolitev poklica
11 ) Sv. Emilljan, ipoznovaleo. Izpreobroitev Indijancev. Voditelji in zastopniki krščanskih stranek.
12.) St. Guldo, ipoznovaleo. Razširjevalci pobožnosti presv. »ezusovega Srca. Udanost do rimske stolice. Misijonarji v južni Afriki.	N.
II. Bratovske zadeve N. 1J. Qosp6 pres?. Jezusovega Sroa.
Zahvala.
Prisrčna zahvala bodi Martji Pomagaj z Brezija. sv Jožefu in sv Antonu — ker je vs ej njihove pripro*nje sestra zadobila ljubo zdravije ob tako silnem krvotoku, da nikdo ni več upal ozdravljenja in da sino jo dvakrat prt videli zt smrt Ozdravljenje sod obljubila naznaniti po »Danici« — zato bodi iz hvaležnega srca s temi vrsticami to izpolnjeno.
Na Pivki	j. j
Listek.
Spremembe v frančiškanski redovni okrajini sv. Križa Pri kapiteljni 24. julija t. I. v Ljubljani zbranem pod predsedništvom prečastitega o.Petra Baptista Engelbert, generalnega definitorja, komisarja in vizitatoija, so bili izvoljeni: provincijal dosedanji: pč. o. Konstantin Luser, kustos: o. Hugolin Sattner. definitorji: oo. Plac.id Fabiani, Nikolaj Mežnarič. Angelj Mlejnik in Avrelij Knatelj. - Gvardijani so: v Ljubljani: o. Placid Fabiani; na Sveti Gori: o. Kalist Medič; v Novem Mestu: o. Otokar Aleš; v Kameniku: o. Angelj Mlejnik; v Pazinu: o. Ananija V račko; v Nazareiu: o. Gothard Podgoršek: v Brežicah: o. Nikolaj Me/.narič; v Gorici: o. Edvard Ravstehar; v Mariboru: o. Filip Benicij Pereč; pri Sv. Trojici: o Elekt Hamler; predstojnik na Brezijah: o. Josip Bizavičar; predstojniki in v i z i t a t o r j i 3. reda: v Ljubljani o. Hijacint Šega;
na Sv. Gori: o. Salvator Zobec; v Novem Mestu: o. Kornelij Petrič; v Kameniku: o. Matej Vidmar; v Pazinu: o. Adalbert Flere; v Nazaretu: o. Gothard Podgoršek; v Brežicah: o. Nikolaj Mežnarič: v Gorici: o. Bazilij Dolinar; v Mariboru: o. Filip Benicij Pereč; pri Sv. Trojici: o. Elekt Hamler: na Brezijah: o. Josip Bizavičar. —
„Cvetje z vrtov sv. Frančiškau XIX. 3• zvezek.
Škofijska kronika.
Duhovniške spremeube v ljubljanski škofiji.
Knezškofijskim duhovnim svetnikom je bil imenovan vč. g. Gregor Malovrh, župnik v Št. Vidu nad Ljubi ano. — Podeljene so bile župnije: Zgornja Besnica tamošnjemu kuratu č. g. Frančišku Pokoren; Št. Jurije pri Šmariji tamošnjemu župnemu upravitelju č. g. Ivanu Debeljak; Ribno vč. g. Josipu Pristov, začasno upokojenemu župniku ondi; Kovor vč. g. Juriju Rozman, župniku v Rakitini, ker se je za to župnijo prezentirani vč. g. Josip Lavtižar odpovedal; Sv. Vid nad Cerknico č. g. Ivanu Jereb, kapelanu v Žužemberku; Lesce vč. g. Josipu Seigerschmied, župniku v Zaplani. — Kanonično vrneščena sta bila vč. g. Matej Jereb na župnijo Preddvor dne 1. julija 1901 in č. g. Ivan Debeljak na župnijo Št Jurije pri Šmariji dne 5. avgusta 1901. — V red čč. oo. cisterci-janov je odpuščen č. g. Josip Ben kovic, kapelan v Komendi. — Premeščeni so bili čč. gg: Josip Lavrič iz Sodražice v Žiri; Ivan Traven z Ie^a v Sodražico; Ivan Plahutnik iz Senožeč na Ig; Jakob Matijan iz Crkljan kot župni upravitelj v Zaplano; Matej Kos iz Škocijana pri Dobravi v Crklje pri Kranji; Jakob Benedičič iz Žirov v Škocijan pri Dobravi; Jakob Lovretič iz Kamenika v Horijul; Vincencij Čibašek iz Spodnje Idrije na Dole pri Litiji; Josip Hartman iz Šmihela pri Novem Mestu v Košano; Frančišek Čemažar iz Radovljice kot župni upravitelj na Vrabče; dr. Josip Jerše v Radovljico; Ivan Renier v Komendo; Ivan Knific na Trato; Ivan Zore na Trebelno. - Na novo so bili nameščeni čč. gg. semeniški duhovniki, oziroma novomašniki: Ivan Erjavec v Bo-štanj; Frančišek G abr še k v Senožeče; Jakob Kalan kot subsidiarij na Dobravo pri Kropi; Anton Lom bar v Žužemberk; Ivan Miklavčič v Dol pod Ljubljano; Jakob Razboršekv Kamenik; Ivan Lomšek v Veliko Dolino; Andrej Pavlin v Rovte; Frančišek Sever na Bohinjsko Bistrico; Frančišek Sparovec v Spodnjo Idrijo; Frančišek Vidmar v Šmihel pri Novem Mestu; Alojzij Volec v Mirno Peč. — Za časni pokoj je dovoljen č. g. Jakobu Bajec, kuratu na Ustiji in pa vč. g. Fratčišku Mekinec, župniku v Ihanu. — Umrla sta veleč, gospod Andrej Šareč, upokojeni župnik goški (Gojzd). v Zalogu pri Cerkljah, dne 27. junija 1901 in č. g. Mihael Kle-menčič, župni upravitelj v Črnomlji, dne 5. avgusta 1901. Priporočata se v molitev čč. gg. duhovnim sobratom.
Po , L juhi j JU shem šk«f.li-tn' 10. ov 'tj. UMI, št. VII. str. SS.
Odgovorni uiednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.