NARODNA BIBLIOTEKA. 5
Xovomesto 1894.
Natisnil in založil J. Krajec.
/j §1


I
t
L
„Le tujcem sreče svit se v Kranji žari".
Prešeren.
V hladnici je sedel tedaj Milan Grebenko.
Bil vam je čvrst dečko ta Milan Grebenko —
osmošolec. Pušil je iz dolgega jugoslovanskega
čibuka ter pošiljal valčke dima proti gosto za«
rasteni steni. Tam so pa ob vsakem puhljaju
zašumele muhe, ki so se solnčile na zelenju. Dim
jim ni ugajal. Izpod zagorelo rdečega feza so se
mu vsipali na visoko čelo — rumeni lasje, ki so
se pa krivili nazaj ter se spletali v tanek zlato-
las svitek ob fezovem robn. V obraz so mu bile
začrtane duhovite poteze. Videti je bilo takoj,
da mladenič ni vetrenjak, marveč trezen mislec.
Velike, vendar somerne oči, je upiral v pismo.
Kedar je trenil, bilo je, kakor da je vtisnil v
spomin novo, tehtno misel, ki mu jo je uprav
porodila ognjevita duša.
1*
4
■Zaroka o polnoči.
Sedaj zgane pismo in je vtiče v listnico. »Pod-
gorec mi piše ter me vabi na Bled k cesarjevi
razsvetljavi! Tega povabila ne odklonim za nič
ne. Taka prilika se mi ne ponudi z lepa. Sedaj
bom gledal biser slovenske zemlje v prazničnem
sijaju — gledal ob njegovi strani, ki mi je prvi
zanetil ogenj domovinske ljubezni. To bode slast,
to bode užitek!"
Tako je radostno govoril Milan zgibajoč
Podgorčevo pismo. Bil je ta Ivan Podgorec nek-
daj domači učitelj Milanov. Poučeval ga je sicer
le eno leto — v prvi latinski šoli, ali že takrat
sta se ljubila prav prijateljski. S posebnim ve-
seljem je poučeval Podgorec svojega učenca, o
kterem je bil prepričan, da je bistra glavica.
To zgodnje prijateljstvo se je nekoliko ohladilo,
ko je moral Podgorec na Dunaj. Ali naključje
jih je nekoč, ko je Milan dovršil četrto šolo,
zopet združilo. Od tedaj sta si pogosto dopiso-
vala. Milan je kar obsipal z vprašanji celjskega
profesorja Podgorca. Ta je pa drage volje od-
govarjal navdušenemu mladeniču ter ga skrbno
svaril in mu dajal blagih nasvetov. Zato je med-
sebojno zaupanje vedno rastlo, in Milan je spo-
štoval in ljubil svojega učitelja prav sinovski.
		Spisal Basnigoj.	5
Radi tega se je tako razveselil povabila na raz-
svetljavo. —
Brž je vstal in gredoč z vrta takoj povedal
babici, ki je prinesla perišče zrnja, da bi je me-
tala kokošim.
„Draga moja, jutri pa gremo!"
Tako ji je veselo zaklical Milan ter ji zrl
dobro volj no v zgubano lice.
„Jej, jej — kaj ne moreš biti prav nič do-
ma? Kar vedno tje pa sem, kakor krivo kolo.
Komaj si prišel, pa že zopet hajdi drugam!"
„Saj sem deset mesecev tičal v mestu ter
se učil in učil na vse pretege. Malo se moram
sedaj razvedriti!"
„1, kaj pa da se moraš. Ali sem kaj rekla,
da se ne smeš? Samo malo bi te rada imela
doma. Vendar, ker je lepo vreme, le pojdi! Saj
ne pojdeš daleč, kali?"
„0, ne. V štirih dneh se pa vrnem. Na
Bled grem, ker bo razsvetljava za cesarja. Po-
tem pa morda še v Bohinj!"
„Na Bled? Tako, da, da! Božja pot je
tam. Le pomoli na otoku in poprosi Marijo za
pravo pamet — pa še zame očenaš, da mi izprosi
srečno smrt!"
6
■Zaroka o polnoči.
„Bodem, mati, če bode ]e prilika".
„Lej, lej, če bo prilika. Ta je pa res lepa!
Bog ve, kaj imate tamkaj. Kdo vas razume?
Svet je čuden. Pamet, pamet, Milan! Pa za
tisti zvon potegni, boš videl, da ne bo zastonj".
Tako je dejala babica mimogrede in šla po
dvorišču ter klicala: „put, put, put!"
Milan je pa šel v hišo, da priredi potrebno
za odhod. — —
Drugi dan proti večeru je že izstopil v
Lescah iz soparnega železničnega voza. Precej
ob izhodu iz postaje so mu doneli na uho klici
prevoščkov: „Veldes". Takoj ga je nemilo dir- '
nil ta „Veldes", in odgovarjal je čvrsto vsem:
„Hvala lepa!" Potem jo je ubral peš proti
Bledu. Velikanski Triglavov sklad so zlatili žarki
že nizko stoječega solnca. Po večnem snegu ob
velikanovem pobočju je bil pa razlit rdeč sijaj.
Zdelo se mu je, kakor da odseva snežena belota
koprnenje po zahajajočem solncu, ki je bežalo
pred temo. Meril je pač vso naravo po svojem
srčnem žaru, ki mu je gorel tako veselo — gorel
za domovino. In kedar človek ljubi, tedaj misli,
da čustvuje z njim vred vsa narava; da, zdi se
strastnemu ljubitelju, da mora ljubiti z njim vred
i
!
		Spisal Basnigoj.
7
silna skala in pestra cvetka. Tako je mislil tudi
Milan; zakaj ljubil je strastno svojo domovino.
Stopal je naglo v bobenski klanec ter hre-
penel, da zagleda skoro svoj biser. Dohajal je
voznike, ki so ga prehiteli v leškem klancu.
Mnogo jih je prekosil. Pride na vrh. Z grada
že seva bengalična luč — razsvetljava se prične.
Pospeši torej korake, in zopet so drdrale mimi)
njega kočije, ktere je upravkar prehitel. Vse
je drlo k jezeru. Tudi on je krenil takoj ob vili
„Zori" proti Mallnerjevemu h6telu. Slišal je, da
je tam pravo torišče take večere. Trdno je tudi
upal, da dobi tamkaj svojega prijatelja Podgorca,
ki mu je naročal v pismu, da naj ga išče pred
Mallnerjem ali pa pod gradom. Ko dospe Milan
pred hotel, svirala je godba koračnico v paviljonu
ob jezeru. Vodomet je pa vmes štropotal in briz-
gal kvišku vodene curke, kakor da bi bil vzdram-
ljen po glasbenih zvokih. Po vodi je plavalo ne-
broj lučic — smolnih plamenic. Ob kraju so se
zibali čolni, ovenčani z zelenjem, okrašeni s pra-
pori in razsvetljeni z balončki. Nekoliko od brega
je plaval samoten čolnič. Iz njega so se pa vsi-
pale rakete ter se prasketajoč razletavale na
tisoč iskrečih lučic visoko v zraku. Gospoda je
8
■Zaroka o polnoči.
šumela in vriščala, tekala in klicala. Vkrcavali
so se. Tudi godba se je dvignila in šla na velik
pod, položen čez dva čolna.
Milan je doslej samo stal in ves prevzet zrl
to krasoto. Bilo mu je, kakor da je na drugem
svetu. Zakaj videl je prvič razsvetljavo — in
na Bledu, kar je bilo zanj velike pomembe.
Zdaj se je zganil in kar nehote prekoračil
cesto ter šel mimo dehtečih nasadov proti jezeru.
Hotel je pogledati natančneje bakljado na vodi.
Upal je tudi, da je v gneči skoro gotovo Pod-
gorec. In če bi tega ne dobil, mislil je, da na-
leti vsaj na kakega znanca. Bilo je namreč
nekaj njegovih sošolcev tam na počitnicah. Po-
mešal se je torej med gospodo. Toda — kaj je
to? Skoro vsak ga zaničljivo pogleduje! Sama
mrzlota mora biti v teh srcih — zakaj oči jim
zro tako vsakdanje, da se je morala Milanu vri-
niti misel: Tem je pač bleška razsvetljava le
nekoliko izpremenjena vsakdanjost, ne pa izraz
notranjega navdušenja. Čutil je, da je tujec bolj,
kakor kje drugod — tujec med ljudmi, ki mu
niso bratje ne po krvi ne po duhu. Hotel je
proč in zato rinil skozi vrtinec. Ali čim bližje
jim je bil, bolj so ga gledali po strani. Neznosno
		Spisal Basnigoj.
9
mu je bilo med temi ljudmi. Upal je, da zadene
kje ob Slovence. Toda varal se je. Vsi jeziki
so se odzivali, le slovenskega glasu ni bilo. Za-
stonj je upal, zastonj mu je utripalo srce! Zastonj
je iskal prijatelja znano lice. Pač, — vendar je
zagledal slovensko družino iz Ljubljane in pri
njej svojega sošolca Frana. Že se je oddahnil
„hvala Bogu", a še hitreje je pristavil „poturi-
ca"! Njegov tovariš je robil nemščino in se
laskal gizdalinki, ki je v Ljubljani ob narodnih
slavnostih bila odičena s trobojnico. In ni ga
pozdravil, marveč zavil v stran in šel ponosno
mimo nekovih Lahov. Tudi ti so ga gledali po-
rogljivo, potem se je pa nekdo zasmejal in rekel
tovarišem: „Un Schiavo colla coccarda!" Milan
je slišal, in po vseh udih mu je šinil mraz, ka-
kor ga povzročuje jeza in bridkost. „To torej
vas je bodlo tako v oči! Tu ne smem biti Slo-
venec, kjer sem upal, da bodem lahko z največjim
ponosom? Ne — reže se mi — tujci, in doma-
činov ni. Hu, to čustvo, ki mi širi prsi! Da bi
moglo na dan, bral bi svet pesen „na potujčeui
zemlji" — pesen spevano od krvavečega srca in
zabeleženo — čeprav s krvjo — samo da bi od-
mevala v mrzlih srcih sinov majke Slave. — A
10
■Zaroka o polnoči.
ni mi naklonila lire rojenica ob zibelki. Bodi!
Vsi ne moremo biti njeni ljubljenci. Naj besnč
torej v preozkih prsih zaprte boli — in naj me
svet ne umeva!"
In zapel je suknjo, da je skril trobojnico.
Bilo mu je pri srcu še tesnejše. Naslonil se je
prav v zadnjem koncu krasnega pristanišča ob
mlado smereko — ter gledal zamišljeno vse to
živo življenje — a zanj bridko mrenje. Godci
so naredili cesarsko. Čolni so se zazibali, lučice
v balončkih so zatrepetale, in med glasove godal
so se vmešali krepki „hoch" in „eviva" klici.
Veslači so se uprli, in kakor ognjen gozdič se
je premikala vodna bakljada po tihi gladini.
Milan je še slonel in gledal za njimi. Tiho
je zašepetal: „Nisem ga čul glasu domačega!"
Ali prav v tem trenutku se je razlegal hre-
ščee glas, ki je tako neubrano posegel v zvočne '
akorde, da se je naš opazovalec ozrl in pogledal
proti tisti strani, od koder je bilo razumeti samo:
„Prokleto veslo . . . ." Drugo je vtopila glasba
in plivkanje vode, ktero so bredla vesla.
„To naj je torej prva slovenska beseda ob
tej slovesni uri? Moj Bog, kaj se samo kolne
po slovensko, za drugo naj je nerabljivo zvonko
		Spisal Basnigoj.
11
slovo, ktero sta vedela ceniti blagovestnika slo-
vanska, ktero je cenil Rim sam ter ji odprl vrata
v svetišča. Kje ste Črtomiri, kje Bogomile?
Dvigni se Samov duh iz nepoznanega nam groba
in uči svoje vnuke, kako se spoštuje materin-
ščina!"
Razgret strastnega ognja domovinske lju-
bezni se je vrnil na cesto. Ali ni šel na desno,
koder je ljudstvo po suhem spremljalo povodno
bakljado. Hotel je biti sam. Toda ne. Dobiti
je hotel prijatelja, ki mu je vžgal ta ogenj, ki
mu sedaj buri mlado kri, da je žalosten, ko uka
svet okoli njega. Podgorca je iskal, da mu po-
toži o potujčeni zemlji ter mu pove, da so bili
vsi njegovi nekdanji obeti o bodoči slovenski
sreči le oblačni gradovi.
Ko bi bil šel Milan sedaj za ljudstvom proti
Petrami, razkadili in omilili bi se mu bili črni
nazori, kteri so se mu upravkar vgnezdili v mlado
dušo. Slišal bi bil, da ni še popolnoma potuj-
čena zemlja, da še doni slovenska govorica, da
še zvene narodne popevke iz krepkih grl slo-
venskih.
Zavil je na levo po drevoredu, kjer so raz-
nobojni balončki razsvetljali pot. Dolge sence
12
■Zaroka o polnoči.
so trepetale po obeh straneh. Pihal je lahen
sever, ujčkal popirnate svetilke in šumel z list-
jem. Sicer je bilo vse tiho, kakor v snu, le Mi-
lanov dokaj nagel korak je pohrsteval v drob-
nem pesku.
Zdaj je na razpotju. Kažipot. Bere: „Strasse
um den See". — Veja bližnjega drevesa je za-
slanjala, da ni videl spodaj: „Cesta okrog jezera".
Nejevoljen potegne klobuk še globlje na čelo.
Oči so mu mrko sevale v nočno temo.
„Človek res ne ve, ali je na Nemškem kje,
ali na slovenski zemlji! Da ne znam blažene
nemščine, tedaj bi se gotovo izgubil todi. Tako
ne sme biti! Več prava ali pa nič. Boljša noč
je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim
solncem sužnji dnovi".
Tako je ponavljal stihe Prešernove in mahal
po zraku s palico.
Pride zopet na razpotje. Spomenik, ograjen
s skromnim železjem stoji v oglu pod bregom,
kjer se ločita poti. Svetilka pred bližnjo vilo je
medlo razsvetijavala napis. Milan je bil pred
spomenikom — Prešernovim.
„Torej tu samevaš ljubki slavec! Ta skromni
prostorček so ti velikodušno podarili za pomnik —
f
		Spisal Basnigoj.
13
ljubezni, s ktero si budil in ljubil svoj narod?
Ves Bled gori v silnem blišču, ti pa še leščerbe
nimaš! Bridk6, bridk6! —--"
Naslonil se je ob železno ograjo ter slonel
in premišljal usodo Slovenije zapuščene. Srce
mu je glasno bilo, v glavi so se mu podile mučne
misli, ki so pretile uničiti vse njegove nadeje.
Zdelo se mu je, da so vsi naklepi, kar jih je za-
snoval, le zračni gradovi; zakaj na takov način
se ne popnemo nikdar više, če si bomo sami sta-
vili peto zatiralcev na tilnik. Ne, ne, tako ne
bode! Saj se probuja narod povsod in vstaja
krepko. Če je bil pa med dvanajsterimi apostoli
Judež, naj bode še med tridesetimi osmošolci.
Judež je z izdajo škodoval le sebi, pa koristil
Vesoljnemu svetu. Tako je pravično pravilo na-.
ravnega zakona. Naravo je pa stvaril Bog —
torej — čemu vsa otožnost?!
Prevladovala je zopet v njem moška volja,
vojena od treznega razuma. Zatrl je počasi silno
razburjenost; strast se mu je hladila. Ozrl se
je, da bi morda vendar zagledal kje Podgorca.
Toda vse je bilo mirno. In že se mu je zdelo,
da bržkone ni prav umel pisma. Kdo li bi
hodil nocoj pod grad, ko je vse ljudstvo na drugi
14
■Zaroka o polnoči.
strani. In čeprav je bil Podgorec tukaj, gotovo
se je vrnil proti Petranu, kjer baje stanuje.
Vendar Milan še ni hotel med ljudi. Nekoliko
se je moral še razmisliti. Zato zavije ob jezeru
pod grad. Krajec lune se je zrcalil v vodni
gladini. Obrežje od Mallnerja pa do Petrana je
kar migljalo raznobarvenih lučic. Čolni so se že
vračali od ladijišča zopet proti Mallnerju, da tam
gospoda s plesom dovrši slavje. Ker je pihal
sever, zanašal je godbene glasove, da se je le
zdaj pa zdaj čul močnejši akord. Milan je stal
globoko zamišljen. Smejalo se mu je srce ob
misli, da je to slovenska zemlja, njegova domo-
vina, ki je tako krasna, da jo mora ljubiti vsak,
kdor jo le pozna. A krčilo se mu je srce, ker
je posegal v te misli strah, da je morebiti, ali
da bode ta zemlja potujčena. Od severa ia juga
prihajajo veseljaki in bogataši vedrit si glavo in
srce v ta kraj; pa morda ne vedo, da bivajo na
Slovenskem, in s zavestjo, da je še trda Germa-
nija, vračajo se nazaj in trosijo tako lažipre-
pričanje med svoje rojake.
Tedaj položi nekdo Milanu roko na rame in
ga prijazno ogovori: „ Dober večer Milan! Ven-
dar sem te dobil!"
		Spisal Basnigoj.
15
Kakor izdramljen iz sanj, ne ve Milan, kaj
bi rekel. Čemeren obraz se mu je razvedril, des-
nica je segla kar sama po ponujeni prijateljevi.
Milan samega veselja ni vedel, kaj bi povedal
prijatelju — učitelju. Najraje bi bil kar izlil vse
gorje v prijateljevo dušo in dal duška vsem gren-
kim in sladkim čustvom, ki so polnili njegovo
srce. Ali tako nerodno se mu je zapletal jezik,
ker je prijatelja nazival profesorjem in si ga ni
upal tikati, čeprav ga je Podgorec kar naravnost
tikal. To zadrego Milanovo je hitro zapazil Ivan
in mu pomagal:
„Dragi moj, nikar me ne zovi profesorjem.
Saj sem komaj zapustil vseučelišče! Nekoč sva
že pila bratovščino, torej nikar je ne pozabiva,
čeprav je doslej nisva izvedla zunanje".
Milan ga je mesto odgovora samo pogledal.
Ali Podgorec je lahko bral v rosnih očeh hva-
ležnost, ljubezen in zaupanje svojega učenca.
Stisnila sta si desnici in pobratimstvo ki je
že zdavnaj spajalo njihovi duši, bilo je zvršeno
tudi zunanje.
„No, Milan, ali ni krasna slovenska zemlja?"
»Zastonj bi ji iskal jednake. To je moje
prepričanje. Toda mora biti še lepša!"
16
■Zaroka o polnoči.
„Kako meniš?"
Nato je pripovedoval Milan ognjevito, kakor
je lastnost mladeniča, ki hrepeni za vzori, kaj
se mu je pripetilo pričujoči večer. Hudoval. se
je nad tujci, jezil se pa še bolj na rojake — potu-
rice. Omenjal je svojega sošolca Frana in nežni
spol, posebno Nemkinje, ki so ga zrle tako podlo,
pa zajedno tako drzno in razkošno. Srdil se je
dalje, da so Nemkinje zatrosile to hinavsko dvor-
ljivost tudi med Slovenke. In te nežne stvarice
slačijo slovenske značaje in lezejo po sili v tuji
duh, ki jih popolnoma zastrupi in pokvari.
Ivanu se je kar samo smejalo, ko je slišal
tako govorjenje. Vesel je bil svojega učenca.1'
Spoznal je, da Milan mnogo pretirava. Toda
vedel je tudi dobro, da mora goreti človek tedaj,
dokler ima kaj ognja, dokler se mu pretaka po
žilah vroča, mladeniška kri. In kdo bi se ne
razgrel in razveselil, ko sliši tako govoriti mla-
deniča ? Kdo ne bo skoro otožno vprašal: „Kje
so leta, ko smo živeli mi tako navdušeno, srečno
mlado življenje!" Zato je tudi Podgorec pohvalil
Milana.
»Izvrstno, dragi moj! Če je naraščaj slo-
venskega razumništva tak, tedaj se bodo vremena
		Spisal Basnigoj.
17
zjasnila. Ali spoznal je tudi z veščim in izku-
šenim razumom, da se bo treba Milanu nekoliko
otresti tega ognja, ko bo stopil v resno življenje.
Zbiral je že dalj časa jedrnatih naukov, katere
poda svojemu gojencu na pot — v prestolno mesto.
Prav zato ga je tudi povabil na Bled, da mu tam-
kaj ustmeno povč in naroči, kar se mu je zdelo
potrebno. Ker je pa že staro pravilo, da so naj-
. boljši nauki vzgledi, zato je sklenil Podgorec Mi-
lanu podati svoje življenje — za svarilen in vo-
dilen vzgled. In prav ta slovesni trenotek se mu
je zdel ugoden za njegov načrt. Prašal je torej
Milana: „Sedaj si na pragu v javno življenje.
»Ali želiš, da ti povem dogodke svojega življenja,
iz katerih boš zajel mnogo naukov?"
„Ivan, ali me moreš tako prašati? Tebi bom
poslušen bolj, kot slehernemu drugemu!"
Sedla sta drug poleg druzega prav nasproti
Mallnerjevemu hotelu. Tam so se veselili boga-
tini lepega življenja in pili iz polne kupe čutno
veselje in slast. Tu sta mislili dve duši na bla-
ginjo narodovo. Izkušnejši je učil mlajšega. Ta
je mirno slušal in pomnil, kaj znači povest pri-
jateljeva. Pravil mu je pa to-le:
Zaroka o polnoči.
2
18
■Zaroka o polnoči.
II.
„Med otroki si igrala lani — čas hiti".
Prešeren.
„Ali se še spominjaš onega čvrstega mla-
deniča, ki me je prišel obiskat v Ljubljano. Ne-
koliko pred Božičem je bilo. Ti si bil tedaj
prvošolec?"
„To je bil Tine", odvrne hitro Milan. „Kdo
bi ga pozabil?"
„Tega pa ne veš, kako se mu je potem go-
dilo ?"
„Ne. Ali hudega mu pač ni bilo. Čeprav
ni bil Bog zna kako izobražen, pa je bil nadar-
jen in prikupljiv dečko".
„Le stoj, povem ti vse".
Saj veš, kako je, če človek dovrši zrelostni
izpit. Skušaš sedaj sam. Komaj sem dobil spri-
čevalo, šel — kaj šel, dirjal sem na postajo, ter
se odpeljal proti ljubljenim gorenjskim planinam.
Tako ponosno nisem še nikdar sedel v vozu.
Mislil sem, da mi je napisano na čelu, da sem
že visokošolec, in da je ves svet moj. Ubogi
revež, pa sem bil ničla, drugi Herkul na raz
potju. Pozneje sem mislil nazaj ter se smehljal
		Spisal Basnigoj.
19
svoji lahkomiselnosti. Zdel sem se jednak pisa-
nemu metulju, ki uprav prileze iz mešička. Pi-
jan solnčne gorkote vrtoglavi okrog in ne ve,
da se zbirajo oblaki, iz katerih se vsuje silen
naliv in uniči morda mlado življenje. Tako sem
tudi jaz brzih korakov hitel proti domu. Blizo
naše vasi — Podgorja — me sresa sosed, bogat
posestnik — oče Tinetov. „No, si vender prišel",
ogovoril me je in mi pomolil desnico. ,,Tine kar
misli, da te ne bo pričakal". Bil je mož še v
najboljših letih. Naša in sosedova — Pogačar-
jeva hiša sta bili v najboljšem prijateljstvu. Kar
nismo imeli pri nas, dobilo se je pri Pogačarje-
vih; in če so ti česa potrebovali, iskali so naj-
prej pri Podgorčevih.
„0, kaj bi me ne pričakal", odgovarjal sem
mu, stisnivši krepko Pogačarjevo roko. „Vsako
leto me je še pričakal, menda ga tudi letos ne
bode kraj, kali?"
,,E, Ivan, letos je pa druga", meni žalostno
kimaje Tinetov oče. „Ne bo dolgo, pa pojde v
boljšo deželo!"
„Kaj, za božjo voljo, ali je bolan, kaj mu
je, dajte, povejte!"
„Bolan, bolan na smrt!"
20
■Zaroka o polnoči.
„Zakaj mi tega niste pisali?"
„Saj je šele sv. Petra dan legel. Pa smo
mislili, bo že polagoma. Toda sedaj so vsi upi
pri kraju". In možu se je zresnilo lice ter oblak
Bkrbij je legel nanje.
„Le pojdi, pa se prepričaj!" Tako mi je še
rekel, potem pa hitro odšel.
Težko mu je bilo govoriti o sinu, ki je bil
prav steber njegove hiše.
Lahko si misliš, kako da me je potrla ta
novica. Od mladih nog sva bila najboljša prijatelja.
Skupaj sva igrala, skupaj hodila doma v šolo,
Bukpaj se radovala Asake počitnice.
O veliki noči se je Tine šalil, češ, o počit-
nicah se povrneš domov že pol dohtar. Potem
me izvestno ne pogledaš več — starega kmeta
neobtesanega. Tako sva se šalila drug z drugim.
In sedaj naj je ta na smrtni postelji! Ves ponos,
vse veselje je izginilo. Bil sem potrt in v žalne
misli vtopljen sem prišel domov pa šel mimo
rojstne hiše naravnost k Pogačarju.
Vstopim. Mati je stala ob postelji in gle-
dala sina, ki je nekako visel čez drog z blazi-
nami obložen. Kar sapo mi je zaprl ta prizor.
Ko je Tine slišal, da so se odprla vrata, dvignil
		Spisal Basnigoj.
21
je trudno glavo, in smeh mu je zakrožil krog
bledih ustnic. A dragi moj, to ni bil tisti smeh,
ki sem ga bil vajen. Kakor bi se mi bila
nasmejala bela žena s koso, tako se mi je zdelo.
Kakor nož me je zbodlo v dnu srca. Stopil sem
k postelji, in mati je rekla:
„0 da si le prišel, hvala Bogu! Kaj ne,
kdo bi si bil mislil, da bo prišlo tako". Tine
pa me je še zrl s trudnim očesom in šepetal:
„Ti, ti, dolgo te ni bilo, dolgo! Saj sva še
prijatelja, ne?" In dvignil je počasi velo roko
ter mi jo je pomolil.
„0j, Tine, zakaj mi nisi pisal; prišel bi te
bil gotovo obiskat, čeprav sem imel toliko dela!*4
„Pisal? — —" povzel je zategnjeno in me
tako milo pogledal, da bi se bil najložje zjokal
nad njim. „Nikoli več", vzdihnil je potem ter
naslonil glavo na blazino. Tolažil sem ga in mu
dajal upa Pa saj veš, kako se tolaži, če je
človek prepričan, da govori neresnico.
„Kako bolezen je imel vendar?" popraša
Milan.
„Nihče ni vedel, samo jaz sem zvedel, pa
že pozno. Bolezni tudi sam nisem razumel, ali
zvedel sem ji vzrok. Zakaj, čudno je bilo, če ni
22
■Zaroka o polnoči.
mogel ne ležati ne sedeti — marveč je nekako visel
med blazinami. Časih mu je tako treskalo po
udih, da je bolestno klical na pomoč Jezusa in
Marijo. Mnogokrat smo vsi jokali, a pomoči mu
ni mogel nihče. Zakaj še dotakniti se ga nisi
smel tedaj, da nisi shujšal bolečin.
Nekoliko sem potem še postal ob postelji,
nato sem se poslovil. Ko sem mu rekel, da
se kmalu vidiva, pogledal je tako proseče za
menoj proti vratom, da je izražalo otožno pro-
seče oko več, kot tisoč besedij. Mati me je spre-
mila v vežo. Tam me zaprosi, naj se žrtvujem
nekoliko zanj, naj ga obiskujem ter mu lajšam
bolečine.
„To je umevno samo po sebi, to zahteva
prijateljska ljubezen", odgovorim ji in grem
skozi vrata. Slišal sem še, kako je žena joka-
joč dostavila: „Saj ga itak dolgo ne boš obisko-
val". Potem je zastrla obličje s predpasnikom
in se naslonila ob podboje.
Po noči je pridrdrala mimo moje sobice ko-
čija. Nisem še spal, ker sem precej dolgo ure-
jeval svojo prtljago. Saj veš, da ne morem živeti,
če je yse v kolobar krog mene. — Odprl sem
tedaj veternice, da bi videl, kam bo zapeljal
		Spisal Basnigoj.
23
voznik. Kočija se ustavi pred Pogačarjem. „Kdo
neki bi se bil pripeljal", ugibal sem sam pri
sebi. Najbolj verjetno se mi je zdelo, da bi bil
bržkone zdravnik. Ker se je pa voz takoj obrnil
in oddrdral, spoznal sem, da sem se motil. Le-
gel sem zato in nisem dalje razmišljal. „£omo že
jutri videli", tako sem si mislil, pa sem zaspal.
Drugi dan dopoldne grem k Pogačarju. Po-
trkal nisem, ker je bila med nami taka navada.
Polahko sem pritisnil kljuko in ponagajaje stari
dekli Speli, ki je delala trske v kuhinji, šel sem
v sobo. Ko sem bil že skoro notri, ozrl sem se
še le na Tineta. Ali kaj zagledam ? Ob postelji
ni bilo matere, ampak sedela je lepa gospodičina.
Hitro je vstala s stola in me pozdravila: „ Dobro
jutro, gospod Ivan".
Bil sem zares v zadregi in zardel sem ka-
kor kuhan rak. Zakaj sram me je bilo, ker sem
kar tako kmetiški prilomastil v hišo. Poleg
tega mi je pa bila uganka, kako to, da me de-
klica pozna. Opazila je gotovo, da sem nekoliko
zmeden, in mi hitro pomogla iz zadrege.
„Kaj ne, da vas je presenetilo, ker sem vas
kar tako nagovorila. Gotovo ne poznate več
24
■Zaroka o polnoči.
Pogačarjeve Barbke". In nasmejala se je dobro-
hotno ter mi podala belo roko.
„Kako bi vas poznal, ker ste se tako spre-
menili ! Saj ni toliko let tega, kar se nisva vi-
dela ! Pa tolika sprememba! LJpravkar sva igrala
med otroki!"
„Nič ne de, čeprav se po obrazu nisva več
poznala — tudi jaz bi vas bila izgrešila — pa
se poznava po duhu. Tine mi je v vsakem pismu
povedal kaj zanimivega o vas".
„Meni pa ustmeno o vas, gospodičina. Duši
— ali bolje nas treh duše se poznajo, in to je
in bodi glavna stvar. Zato še enkrat, gospodi-
čina, bodite prisrčno pozdravljena".
In zopet sva si stisnila roki — stisnila pra-
vim. Zakaj tako čvrsto si podajajo roke le stari
znanci in dobri prijatelji. Meni je delo nekam
zelo čudno dobro, njej pa tudi ni bilo baje v
zlovoljo.
Ponudila mi je potem stol in sedla sva vsak
na jedno stran Tinetovo. Ta naju je opazoval v
tem in privoščil nama je veselo snidenje. Da mu
je pa kalila veselje bridka zavest, da se sam ne
more veseliti z nama, izrazil je v kratkem vzdi-
hu: „Kaj se vama mara, ker sta zdrava!"
		Spisal Basnigoj.
25
Poprašal sem Tineta, kako mu je kaj. Pa
Barbka je hitro odgovorila mesto njega in pri-
pomnila, da ni dobro, če govori. Sili ga kašelj.
Ta mu pa zadaje strašne bolečine po vsem životu.
„Le pogovarjajta se, jaz bom pa poslu . . .",
tu ga je zagnal kašelj, tako da je revež britko
vzdihoval, predno se je poleglo.
Govorila sva potem sama z Barbko. Pravil
sem ji, kako da sem sinoči ugibal, kdo da bi
se bil pripeljal, pripovedoval sem — pesniški
seveda — kako so nas pestili ob zeleni mizi in
več drugih vsakdanjih stvarij.
Ona mi je pa pripovedovala o Dunaju. Mnogo
zanimivega je povedala. Vse je bilo preprosto in
domače, vender je pa kazala, daje dokaj izobražena.
Prav neumevno mi je bilo, zakaj da ne omenja kar
nič plesov, zabav, večerov in kar je še drugih
modrih iznajdb, da se pobija dragoceni čas. Sicer
ženstvo rado razpravlja o takih stvareh in prav
posebno še ono, ki se je popelo iz prostega stanu
do nekake višje omike ali bolje suhe olike. Da
me je to neizmerno uradostilo, lahko si misliš.
Saj sem stal sam pred Dunajem, rekel bi.
In človeka redko bolj zanima opisovanje tujega
mesta, kakor tedaj, ko se misli sam napotiti tjakaj.
26
■Zaroka o polnoči.
Po tem prvem sestanku s Tinetovo sestro,
pričel sem se takoj zanimati zanjo. Veselila me
je njena priprostost, ki je bila pa vender združena
z neko naravno in ne pretirano duhovitostjo. Prav
pogosto mi je tako ugovarjala, da me je spravila
v zadrego. Nekoč sva se skoro zares sporekla.
Ali prav tisti razpor je bil vzrok, da sva se
kasneje do dobra sprijaznila in postala najboljša
prijatelja.
Popoldne je bilo namreč navadno Tinetu
strpneje. Tedaj je rad poslušal, če sva se pre-
pirala z Barbko; krajšala sva s tem njemu in
sebi čas — bilo nam je potemtakem vsem ustreženo.
Tako pravim enkrat Barbki :
„Dobro, da sem vas dobil; ker ste mi tako
natančno popisali Dunaj, že kar vem, kje bom
stanoval, da bom bližje vseučilišču, kamor bom
hodil zajemat iz studenca učenosti."
„Ivan, zakaj pa ne boste gospod? Prav
gotovo, da sem se že veselila nove maše. Tedaj
bi bila jaz vaša družica in bi vam podala šopek
tako krasen, kakor ga nima z lepa novomašnik.
Sedaj pa vidim da jo hočete po vsej sili —
skrhati."
		Spisal Basnigoj.	27
„Veste gospodičina, malo nagajivi ste. Toda
ne de nič. Mnogo sem se premišljal, predno sem
prišel do spoznanja, da nimam poklica za vse
cesti vreden, pa tudi vseh težav polen duhovski
stan. Ljudje vidijo samo to. da duhovniki ne
stradajo pogače. Skrbij, bridkosti, zatajevanja,
katero čaka duhovnika, pa jim ni mar. In ob
novi maši mu res kar steljejo pot s cvetlicami,
da tako rekoč neumni svet utopi in oslepi mladega
vinogradnika Gospodovega, da ne vidi trnja, ki
pokriva njegovo pot v življenje. In neznačajnik
tisti, katerega materijalna sila povleče pred
žrtvenik!"
Govoril sem ji to precej ognjevito. Zato
me je takoj skušala pomiriti.
„Gospod Ivan, pa niste razžaljeni?"
„Nikakor ne! Govoril sem zato bolj živo,
ker se uprav domišljam sošolcev, ki ali res niso
imeli pravega znanja ali pa jih je bilo sram —
bedake — priznati svoj vzvišen poklic. Zato so
izgovarjali svoj vstop v semenišče le potom do-
bičkarije in brezdelnega življenja."
„Zato jim ni še tako hitro zameriti! Saj smo
si vsi bolj ali manj podobni. Poleg tega pa po-
mislite, da je med pšenico tudi nekaj ljulike.
28
■Zaroka o polnoči.
Odkrito vam povem, da ste vi tudi nekoliko pre-
črnogledi. Samo trnje tudi ni na duhovnikovem
potu. Ali si morate misliti večje veselje, kakor
izvrstnega prepovednika, ljubeznjivega izpoved-
nika —! Kaka radost mu mora vendar pojiti
dušo, ko vidi poprej strte in obnemagane ovčice,
kako se dvigajo, kako mirne vesti in veselega
obraza zapuščajo cerkev. Kolikrat sem na
Dunaju po kaki izvrstni propovedi blagrovala
duhovnika in želela biti duhovnik, da bi tudi
vršila tako delo blagovestnika."
Sedaj je pa ona vskipela in krasna je bila,
ko ji je rudečica oblila zdravo lice, ko je ponašala
in kretala z roko, kakor bi bila na govorniškem
odru. Čutil sem hitro, da sem premagan in nič
kaj ji nisem mogel ugovarjati. Ko bi ne bila
morda ona, ne bi bil tako naglo ugnan.
„Saj sem rekel, da je lep stan; samo poklica
je treba!"
„To je istina, gospod Ivan. Če tega ne
čutite, tedaj boste brez dvojbe mnogo srečnejši v
svetnem poklicu. In kateri ste si izvolili?"
,,Profesor bodem klasičnih jezikov pa slo-
venščine."
		Spisal Basnigoj.
29
„No kaj ne, slovenščine tudi vi ne uvrščujete
med klasične jezike?"
- Stavila je to vprašanje dokaj pikro. Mene
je nekoliko takoj zabolelo. Pa sem se premagoval.
„Ne vem, kako mislite, gospodičina."
„Za božjo voljo, kako mislim. Tako mislim,
da ste vendar vi toliko pametni, da ne trobite
celemu svetu, da je slovenski jezik najlepši, naj-
blagoglasnejši, najstarejši in najimenitnejši. Kdo
se neki briga po svetu za jezik, ki ga govori
peščica Slovencev!"
Dragi Milan, to je bil udarec zame. Ko bi
mi bil to rekel sovrstnik, gotovo bi se bila sprla
zares. Kar je poprej pridobila pri meni, bilo je
sedaj na mah vse podrto. Sam sebe sem že v
duhu zasramoval, češ, pa se vnameš tako hitro
za žensko, ki ti je poprej morda pripovedovala
zagovor kakega duhovnika in to prodajala za
svojo duhovitost. Saj me poznaš, da sem bil tako
navdušen Slovenec, da mi je bil vsak, kdor ni
rekel, da ljubi domovino nad vse, izdajica.
„ Gospodičina," tako sem pričel resno, ,.kar
ste govorili, to je nečastno, sramotno, izdajiško
za slovensko dekle."
„Nisem Slovenka, jaz sem Kranjica."
30
■Zaroka o polnoči.
„Dobro; in kaj so Kranjci ? Madjari ali Tatari,
Kitajci ali Nemci? Prosim, odgovorite!"
„Naj bodo, kar hočejo. Reveži so, kar se
tiče njih slovstva. Kje imajo kaj pesnikov, dram,
povestij, romanov ? Morajo se priklopiti Nemcem,
če ne se še izobraziti ne morejo."
„Tako, gospodičina, vidim, da izdajate lastno
kri, da zatajujete rodno nam mater. In zatajujete
jo, upam, iz prevare in nevednosti. Oprostite če
govorim naravnost. Slovensko slovstvo vam je
španska vas, morda ker vam je deveta briga.
Pozabljate, da smo Slovenci veja, neodtrgana veja
velikanskega debla slovanskega. Ne veste, da ne
govorim slovenski v imenu nekaj kmetov — če-
prav poštenih, čvrstih in značajnih kmetov, ki
stanujejo ob Adriji, Soči, Savi in Dravi, marveč,
ko govorim jezik drage mi matere, govorim ga
v imenu 120 milijonov Slovanov. In to, menim,
da je zadosti veliko število, na katero bi bil
ponosen vsak narod, tudi vam tako dragi Nemci.
Rekli ste, da ne trobim v svet, kakor da je slo-
venski jezik najstarejši. Prav tako star je, kakor
vsi drugi evropski jeziki. In staroslovenski jezik,
slovo naših pradedov, je istinito klasičen. Meriti
se je mogla ž njim le grščina. Sicer je pa pre-
		Spisal Basnigoj.
31
kašal z latinščino vred, vse druge jezike devetega
stoletja."
„Gospod Ivan, vidim, da sem zadela ob na-
pačno struno!"
„Ne, gospica! Ob to struno je treba udarjati
na Slovenskem prav pogosto, in ko pride morda
kedaj doba, ko bodo tudi nežne ustnice govrile
lepo materinščino, ne pa brbljale poulične nem-
ščine. In do tega mora priti. Kdor zaničuje se
sam, podlaga je tujčevi peti. Kdo je bolj kriv,
da ne prodira slovenščina v olikane kroge, kakor
ve krasotice? Nemški govorite, nemški hočete
da se vam robuje, klanja in dvorjani. In zakaj ?
Ker nimate toliko pridnosti, da bi se privadile
gladki slovenščini. Pridnosti pa nimate ker ne
ljubite naroda."
Tine naju je v tem pazljivo poslušal. Prav
pozabil je menda svojih bolečin in meni nena-
vadno čvrsto dejal:
„Le daj jo, le! Tudi meni je že kljubovala
ta nemškutarica."
Povem ti, da sem na Tineta mnogo vplival
o počitnicah, ter ga tudi probudil v zavednega
narodnjaka. Zato sta se prepirala s sestro že v
pismih pogosto radi narodnosti.
32
■Zaroka o polnoči.
„ Gospod Ivan, vi me sodite pretrdo. Da
niste prej rekli, da govorim tako iz nevednosti,
gotovo bi vam zamerila. Verjemite mi, sedaj sem
že osmo leto na Dunaji in nisem še brala slo-
venske knjige. Edino oni molitvenik „Dobri
pastir" imam. Dobila sem ga kot učenka še doma
v dar. Pa še tega redko rabim. Saj ga ne morem
vzeti v cerkev, ker je tako kmetiški. Gospodičina
Otilija bi mi ga izvila iz roke."
,,Kdo pa je ta Otilija?" popraša Milan pri-
povedovalca Ivana.
„To sem ti pozabil povedati. Le prašaj,
kedar kaj izpustim. Človek misli, da mora vsak
to vedeti, kar ve sam."
„Barbko so namreč vzeli kot desetletno de-
klico seboj neka gospoda, ki so bili v Podgorju
na počitnicah. Imeli so sami hčerko Otilijo. Ta
in Barbka sta se pa tako sprijaznili, da je hotela
Otilija Barbko imeti pri sebi na Dunaju. In tako
je res šla z njimi in je od tedaj vedna družab-
nica Otilijina."
„Tako je prišla Barbka na Dunaj! No sedaj
umejem! Prosim pripoveduj dalje, Ivan."
„Dobro tedaj!" Tako sem ji odgovoril zopet.
„Nevednost in neznanje materinšične je glavni
		Spisal Basnigoj.
33
vzrok, da mrzite slovenščino. Potemtakem vam
tega ne morem šteti toliko v zlo. Vendar zdaj
poznate rano, treba jo je zaceliti. Upam, da imate
toliko gorenjske značajnosti, da se boste hoteli
poprej prepričati, potem govoriti."
„Hočem, gospod Ivan! In učitelj mi bo?"
„Drage volje, prevzamem jaz ta posel."
„Srčno me bode veselilo, če bi bili zares
tako prijazni!"
„Mene prav tako. Kdaj pričneva?"
„ Takoj jutri! In kakov menite da bi bil načrt ? "
„Najprvo vam prinesem slovenskih pesnikov,
povestij, romanov, tudi dram, da se prepričate,
da nismo tako revni na leposlovnem polju. Vmes
vas bom poučeval slovnico. In če bije v vas
slovenske srce, upam, da se vrnete na Dunaj k
svoji Otiliji navdušena narodnjakinja, in ne več
nemškutarica."
„Če me prepričate, hočem biti taka. Če pa
propadete ..."
„Ne bom, gospodičina!"
Vstal sem nato, poslovil se od Tineta in
od Barbke. Šel sem domov v svojo sobico. Odprl
sem to in ono knjigo; pa iz vsake je gledala
Barbka, zdaj smejoč se, zdaj resno mi žugajoč,
Zaroka o polnoči.	3
34
■Zaroka o polnoči.
zdaj zopet kot angelj miru zroč na Tinetovo
usžhlo lice. Vrgel sem potem vse knjige na mizo,
vstal, odprl okno in hodil po sobi tako dolgo, da
so prišli mati in me pokarali:
„Tako, ali sv. Trojico študiraš, kali ? Dva-
krat sem te že klicala jest, pa nič odgovora.
Pojdi no, na mizi je!"
Pri mizi smo govorili o Tinetu in o Barbki.
To sem hvalil, kako je modra, pa dobra, pa
brhka. In oče so rekli:
„Boste videli, čeprav ji je pod slamnato
streho tekla zibel, pa bo takega ženina dobila,
da se mu bo pol mesta odkrivalo."
„Ona ga bo," potrdijo mati. Jaz sem pa
molčal, pogledal skozi okno in prašal, kako da
se je tista stara sliva posušila.
III.
Kak kratko je veselih dnij Število.
Prešeren.
Odslej sem bil kuhan in pečen pri Pogačarji,
kakor so mi rekali mati. Naravnost niso povedali
svojega mnenja, ali nekam tako je kazalo, kakor
bi mi hoteli očitati, da ne hodim samo radi Tineta k
sosedovim. In zares je bilo tudi mene časih sram,
		Spisal Basnigoj.
35
ko sem premišljal sam zase to vedno vasovanje
pri Tinetu — ali kakor mi je menda Amor še-
petal na srce — pri Barbki. Prašal sem se po-
gosto : Ali bi obiskoval tako pogosto Tineta, ko
bi ne bilo Barbke? Popolnoma trezno sem si
hotel tolažiti vest in odgovarjal sem: Tudi. Ali
srce, to čudno človeško srce, ki tako rado klju-
buje razumu, dostavljalo je še hitreje: Ne, ne,
nikakor ne. In ob taki priliki sem bil jezen sam
nase, ter sem sklenil, da se zatajujem pred njo,
kar je le mogoče. Tinetu vender drugujem, mo-
droval sem dalje. On misli, da hodim samo za-
voljo njega tja, razum mi pravi, da samo radi
njega moram in smem — torej kaj mi mar srčno
hrepenenje. Če utriplje srce, ko sedim ob njej
ter ji razlagam pesmico ali tolmačim slovnico,
kaj morem zato? Krvi ne morem vstavljati, če
buri in sili k srcu. Mora biti tako naravno. —
Toliko sem vendar primodroval, da sem se
izredno dobro obvladal. Sicer mi je ona dajala
dostikrat znake najtesnejšega prijateljstva, toda
jftz sem ostal, to kar sem bil — njen prijatelj
izza otročje dobe — vsaj na videz. Tako me
je tudi ona bolj čislala in posebno ob knjigi me
spoštovala kot zaresnega, strogega učitelja.
3*
36
■Zaroka o polnoči.
„Kako pa je bilo z njeno nemškutarijo",
opomni Milan, katerega je to vprašanje zanimalo.
Ivan ga bi bil morda pozabil, ker je preveč go-
voril o svojih srčnih bojih in težavah.
„Ha, to ti je izginila kot poletna megla
tamle ob Savi. Za teden dnij ti je bila vsa nav-
dušena za mater Slavo in mnogo Prešernovih in
Gregorčičevih pesnic ti je znala že iz glave. Kako
je predavala „Slovo od mladosti"! Oči so ji
žarele kot iskre, pa zopet plavale kakor odsvit
krasnih zvezd v kalni reki. Rudečica je polivala
njeno lice. In ko je izustila zadnjo vrstico:
— — po tvoji temni zarji
Srce zdih'valo bo mi, Bog te obvaiji!
dvignile so se ji prsi, kakor ob najbridkejšem
vzdihu, oko ji je zrlo v višek, kakor bi gledala
trnjevo prihodnost, in z roko je zganila, kot da
daje slovo nepozabni sreči.
Molčali smo vsi, ki smo bili v sobi nekaj
časa. Videl sem, kako je Tinetu pridrsela solza
na blazino. On je pač največ čutil ob tej pesmi.
Saj se je poslavljal od mladosti — od nade-
polnega življenja — in stal z jedno nogo že v
grobu. Kaj bi bil tedaj revež počel, če ne bi bil
imel neprecenljive tolažbe v svojem Odrešeniku,
		Spisal Basnigoj.
37
katerega je prejel do tedaj že trikrat na bolniški
postelji. Obupati bi bil moral in od bolesti bi
bil kričal, misleč, da je vse pri kraju, ko mu
zapojo zvonovi mrtvaško pesen. Tako pa je za
nekaj trenotkov namignil meni, da sem mu bral
iz duhovne knjige tolažilnih besedij. In precej
se mu je vedrilo lice in srce mu ni zdihovalo v
obupu po izgubljeni cvetni dobi, marveč upalo je
še boljše vigredi v boljšem svetu.
Tako je potekal dan za dnevom. Časih je
bilo bolniku tako hudo, da smo čuli v pozno noč
ob njegovi postelji, misleč, zdaj pa zdaj bode
ugasnil, a odleglo mu je in zopet je Iožje trpel.
V tem se je pa približal določeni dan mojega
odhoda. Obljubil sem namreč svojemu strijcu v
Istri, da pridem začetkom avgusta k njemu. Kaj
sem hotel? Doma so mi prigovarjali, naj grem,
češ, da je prišlo pismo od strijca, da me za
gotovo pričakuje. Posebno so me silili mati. Vedeli
so dobro zakaj. Materino oko vidi več, kakor
bi kdo mislil. Trdili so, da Tine ne bo umrl tako
naglo, da sem že zadostil prijateljski ljubezni, pa
da lahko pridem k pogrebu, če bi se mej tem
primerila smrt.
38
■Zaroka o polnoči.
Odleglo je tačas tudi Tinetu prav nenavadno,
da smo vendar pričeli nekoliko upati da še ozdravi.
Tudi sam mi je dovolil, naj le grem k strijcu,
pa naj se kmalo vrnem. Zato mi ni kazalo ugo-
varjati. Sklenil sem, da se od Tineta poslovim
kar najpresrčneje, od Barbke pa kar bo mogoče
mrzlo. Ni vredno, da bi mešal deklici in sebi
glavo; vedno sem se norčeval iz tovarišev, ki so
tuhtali srčne bolezni, v šoli pa nazadovali, in
sdaj naj bi bil sam tak ? Ne Ivan, bodi mož! In še
danes se čudim, da sem izvel ta načrt.
S Tinetom sva se dolgo poslavljala. Silno
težko je bilo obema. Večkrat mi je ponovil besede:
„Ivan, vesel le bodi, vesel. Samo glej, da se ne
boš kdaj kesal, ko prideš na moje mesto!" Ko
bi ga bil slušal!--
Barbko sem srečal v veži. Hladno sem ji
segel v roko: „Z Bogom, gospodičina! Srečno
zdravite Tineta, dokler se ne vrnem!"
Pa sem šel. Čutil sem, da mi je hotela nekaj
reči, toda beseda ji je zastala v grlu.
Ko sem šel na kolodvor, srečam Lucijana
Diirremanna. Bil je neki Dunaj čan, pravcati pu-
stolov, Prišel je že tretje leto v naše selo na
počitnice. Ne vem, kaj ga je prinašalo prav za
		Spisal Basnigoj.
39
prav k nam. Ljudje — pravili so mu Durman —
ga niso kaj čestili. Zakaj zabavljal je mnogo,
plačeval pa slabo. Posebno na piki so ga imeli
fantje. Kajti po noči ni navadno znal domov.
Zato so mu jih pa večkrat nametali na grešna pleča,
da je časih ves obvezan hodil in preklinjal kranjske
surovince. Tudi s Tinetom sta si kazala roge.
Spoznal sem to, ko sem bil nekoč pri Pogačarju.
Tedaj pride prav pod okni — mala steza je
vodila čez vrt — Durman. Tine ga zagleda. Ne
veš, kako ti je to namrdnil obraz ter ga skril
v blazino. Nekaj je potem zamrmral, česar ga
nisem razumel. Povedati mi pa tudi ni hotel,
kaj da mu je.
Ta me je torej takrat srečal. Najraje bi se
mu bil ognil; pa ni bilo mogoče. Priskuten mi
je bil ta človek tako, da bi bil rajši občeval s
zadnjim hlapcem, kakor s tem nadutim in puhlim
velikomeščanom. Vsak stavek je pričel „Veš na
Dunaju". Samo Dunaj, ali prav za prav dunajske
lehkoživke in beznice so mu rojile po glavi. Hotel
je pač pri nas tudi uvesti take plemenite navade;
zato je lazil posebno za menoj, da bi mu bil
angelj varuh pred bukovimi poleni. Jaz sem se
mu pa umikal in nalašč ščuval fante, da so mu
40
■Zaroka o polnoči.
s težkimi rokami in trdimi krepelci zatrjevali,
da ne marajo dunajske olike, marveč da se drže
trdno starih gorenjskih šeg.
Praša me, ko se snideva, kam grem.
„Potujem v Istro," odvrnem kratko in hočem
dalje.
„Tako! To je zelo fino, gospod Podgorec,
ker se še ne poslovite ne? Ali ste vi za vse-
nčilišnika? Veste na Dunaju ..
„ Komur se poznajo na čelu pečati bukovih
polen, tisti me ne bo učil lepega vedenja."
Imel je uprav takrat prilepljen velik kos
angleškega obliža na sencu.
Ti ne veš, kako sem ga razdražil s tem
poklonom. Kot bi dregnil v sršenovo gnezdo,
tako so frčale zabavljice na me in na vse Slovence.
Jaz sem se pa podvizal, da sem preje odpetal
neslancu. — — —
Prišel sem v Istro. Strijc me je že zelo
težko pričakoval. Vsa njegova družina se je prav
tako veselila mojega prihoda. Imeli so načrte
za izlete in zabave. In zares smo pričeli takoj
drugi dan. Prvi izlet je bil po železnici v Divačo
in od tod v Škocijansko jamo. Tedaj ni bilo še
____Spisal Basnigoj.	41
toliko potov, kakor zdaj, vendar se je prišlo že
prav do dna.
Krasna, divje romantična ti je ta jama,
moraš si jo ogledati!
Drugič smo se peljali v Trst, potem v Pulj;
nato smo napravili domačo zabavo; kar upijaniti
so me hoteli samega veselja. Toda vse zastonj.
Gledal sem kraje, gledal bojne ladije, palače,
morje, gledal, gledal, pa skoro nič videl. Vedno
sem bil doma v Podgorju; nekaj me je grizlo,
da vendar ni bilo prav, ker sem se tako mrzlo
poslovil od Barbke. Saj ona gotovo ni mislila
nič hudega, če je bila nekoliko bolj domača z
menoj. Saj je tako poštena, nedolžna in nepo-
kvarjena. Zdaj pa sirota misli in misli, kaj da
bi se mi zamerila. Morebiti se ji celo zdi, da
sem nalašč šel stran, ker me je razžalila.
Take misli so se mi pletle po glavi noč in
dan. Na videz sem se še nekoliko veselil. Pil
sem mnogo, da bi bil udušil te bolestne čute.
Toda vse je bilo zastonj. Še vino se me ni pri-
jelo za zlomka ne. Hotel sem ji že pisati. A
toliko sem bil vendar moški, da tega nisem
storil. Čakal sem le brzojava, ki me pozove do-
mov. Pomisli, kako človeka popari plamen lju-
42
■Zaroka o polnoči.
bežni — ali bolje strasti. Kaj bi mi bil naznanil
brzojav ? Drugega gotovo ne, kot smrt prijateljevo.
In glej taka bridka izguba naj bi bila zbegani
moji duši lek! Zgrozil sem se ob tej misli, ko
sem nekoč mogel pametno misliti. In po-
moglo mi je to. A komaj sem se pričel bati
bridke vesti, že je prišla. Ena sama besedica je
bila zapisana: „Umrl"; a bila je mnogoslovna
dovolj, da sem jokal — kot dete. Strijcu sem
že prej povedal, česa pričakujem. Zato mi ni
hotel braniti, ko sem takoj odpotoval. Naročal
mi je samo, da naj se po pogrebu vrnem k njemu,
lažje bom z doma pozabil in prebolel prijateljevo
izgubo.
Zdravo Marijo je zvonilo, ko sem prišel v
Podgorje. Pot me je vedla mimo pokopališča.
Pogledal sem čez zid, da bi videl hladno posteljo,
kjer bo počival moj prijatelj, počival gotovo
sladkeje, kot na gorki in mehki bolniški postelji.
V dušo mi je legla taka čudna tema, da sam
nisem razumel, kaj bi pomenila. Neka bol mi je
stiskala serce in gnev do vsega sveta se me
je polotil. Ko bi bile tedaj v pokopališkem zidu
vrata v najstrožjo in najbolj skrito samostansko
samoto, gotovo bi bil šel skoznje.
Spisal Basnigoj.
Zrl sem v take misli vtopljen na pokopališče,
toda novo izkopane jame nisem vzrl. Ali nekaj
drugega je bilo. Tam pod vrbo žalujko je stalo
nekaj črnega. Bilo je toliko mračno, da nisem
mogel prav razločiti, kaj da je. Tudi veje vrbine
so segale skoro do tal. Malo zagomazelo mi je
po udih. Pa kmalu sem strah premagal in srčan
stopil na pokopališče. Oprezno sem se bližal vrbi.
Pod njo na novo ogrebana gomila, ob njej črno
odeta ženska, naslonjena ob vrbino deblo. Z belo
ruto zakriva obraz in po malo se čuje vzdihanje
kakor zadušenega joku. Nisem vedel, čegav grob
da je, nisem poznal ženske; a nekaj mi je reklo:
Barbka joče ob Tinetovem grobu. In ponovil sem
nehote notranji glas tako, da sta se čuli imeni
Tine in Barbka. Ženska je to slišala. Odmaknila
je roki z lic in plašno pogledala. Tedaj sem
stopil bliže in — bila je Barbka. Ko me zagleda,
zajoka na ves glas. Stopil sem k njej, da bi jo
tolažil. Revež, sam sem najbolj potreboval tolažbe.
Nekaj besedij sem pač pretrgano izustil, potem
sem se naslonil ob železni križ in še jaz
jokal.
Precej dolgo sva ihtela tako vsak zase. Ko
sem se nekoliko izjokal, pa mi je čudovito od-
44
■Zaroka o polnoči.
leglo. Vsa tesnoba je izginila in stopil sem k
Barbki, prijel jo na lahko za roko in rekel:
„Nikar ne jokajte, saj je v nebesih. Zadosti
se je pokoril trpeč tolike bolečine. Pojdiva domov,
hladno postaja."
„Ah, kako nebi jokala. Ni ga več, Ivan,
ni ga več edinega brata. Ne veste, koliko trpim."
„Tudi jaz trpim gospodičina; zakaj ljubil
sem ga bolj, kot rodnega brata. A tolaži me
zavest, da se mu godi bolje kot meni. In pri-
voščim mu."
„0 vi imate še brata in sestro. Jaz nimam
nikogar, da bi mu mogla tako razkriti srce, kakor
sem je Tinetu. Kako mi je vselej odleglo, če sem
mu potožila bridkosti. In zdaj sem sama; o Bog!"
rNikar ne obupujte! Dobili boste brez
dvoma prijateljico ali prijatelja, ki vam sicer ne
bo po krvi brat, pač pa po duhu in srcu. Morda
ga že celo imate, ki bi vam nadomeščal brata,
kateremu bi prav tako lahko zaupali najgloblje
srčne skrivnosti, kot rajniku."
„Morda ga imam, pravite? Ne verjamem."
„In če bi vam pobratim Tinetov ponudil
bratsko srce, katerega polovico bi rekel hrani
ta gruda, ali bi potem mogli verjeti?"
Spisal Basuigoj.

Mučen molk je sledil na to vprašanje. Objo-
kane oči je vprla vame, v katerih je bilo brati še
vedno — ne verjamem. Počasi pa se je prelil
ta kalni dvom v hrepeneče upanje. Podala mi
je roko in boječe prašala:
„Ivan, ali mi bodeš zares brat?"
»Verjemi, draga moja! Častno besedo ti
dajem, da hočem nadomestovati, kolikor bom pač
nadomestovati mogel brata, ki spi v prezgodnjem
grobu. Slovesno ti obljubljam ob tej obema sveti
gomili, da ne bom nikdar kršil svete bratimske
vezi!"
„Nebo naj te čuje!" In podala sva si roki
ter šla nemo s pokopališča — nemo do doma.
„Kako pa to, da si zamudil pogreb? Ali so
ti prepozno javili, kali?" poizveduje Milan od
pripovedovalca.
„Javili? Ko bi Barbke ne bilo, še zvedel
ne bi bil ničesar. Pri Pogačarjevih so bili vsi
tako zbegani, da ni mislil nihče na to. Naši pa
menda nalašč niso hoteli naznanjati. Ker me ni
bilo niti prvi, niti drugi dan, ko je Tine ležal
na mrtvaškem odru, brzojavila je Barbka skrivaj.
Čutila je ona pač taisto nagnjenje do mene,
kakor jaz do nje. Zato se ni mogla premagati
46
■Zaroka o polnoči.
in je storila to predrznost, kakor mi je sama
pozneje pripovedovala."
Po Tinetovi smrti je bilo zelo žalostno, pusto
in prazno v Podgorju. Pogačarjevi se niso mogli
utolažiti. Oče je tarnal — kaj ne bi, jedinec je
bil Tine — in pravil, da bi bil raje do tal po-
gorel, kot pa izgubil sina. „Hudo, hudo sem se
moral zameriti Bogu, da me je tako udaril. Toliko
vendar nisem zaslužil, čeprav sem velik grešnik.
O Bog, poklical bi bil raje mene pred sodni stol,
in pustil, da bi bilo živelo mlado življenje." Tako
je tožil Pogačar ves zdvojen in postopal po sobi,
kakor bi ne vedel, kje se ga drži glava.
Barbka pa mu je ugovarjala: „Oče, nikar
se ne jezite na Boga. Kar Bog stori, vse prav
stori. Saj je Tine umrl tako lepo spravljen z
Bogom; silne bolečine je voljno prenašal in s tem
morda popolnoma zadostil za grehe. In zdaj -se
gotovo veseli v nebesih in hvali neskončno mo-
drost Božjo. Vi ga pa s tem niste izgubili. Pri-
prošnjika imate v nebesih, ki vam bo pomagal,
da lažje pridete tja gori, kamor smo namenjeni
vsi. In če je Tine dosegel ta svoj namen, do-
segel je sploh vse, kar človek more doseči!"
		Spisal Basnigoj.
47
S sočutjem je poslušal čvrst možak hčerine
besede. Gledal je skozi okno proti pokopališču,
in večkrat mu je šinil pogled proti nebu. In ko
je Barbka končala, potegnil je s hodničnim ro-
kavom preko čela, kakor bi si popravljal lase,
pa si je bržkone otrl solzo, kesanja ali žalosti,
kdo ve.
Mati je hitro pritrdila hčerinemu svarilu in
karala svojega moža:
„Balant, da moreš tak biti! Otroci, lej, te
morajo poučevati, ker jim sam ne svetiš z dobrim
vzgledom, in jim ne!"
Več mu ni mogla reči. Zapazila je pač, da
je možu žal, in dobro je tudi vedela, da ni na-
pačen kristijan. Zato je umolknila, in molčali so
vsi, dokler se niso počasi izmotali iz hiše.
Od tedaj sva z Barbko sicer dokaj občevala,
pa toliko ne, kot poprej. Ni, da bi se po nepo-
trebnem dajala ljudem v zobe, tako sva mislila
oba in se strogo izogibala sestankov, ob katerih
bi bila sama. Skrbela sva — nekoliko so tudi drugi
skrbeli — da nas je bilo vedno kaj več v družbi.
Midva sva bila zadovoljna, da sva lahko govorila
drug z drugim pa tako, da niso mogle stare
ženice gibati jezikov.
48
■Zaroka o polnoči.
Dogovorila sva s«, da jo na Dunaju večkrat
obiščem, in da mi Barbka preskrbi stanovanje.
Pravila je, kako me bo Otilija vesela, ker bova
imeli vsaj spremljevalca, da ne bo treba vedno
nadlegovati bolehnega očeta, kedar bi šli radi
pogledat kako znamenitost.
Tako sva kovala načrte in zidala bele gradove
v oblake.
Ali v tem pride z Dunaja pismo od Otilije.
Predno ga je Barbka odprla, žeje rekla: »Gotovo
bom morala nazaj!"
Oče so pa pristavili: ,,Kaj, morala! Kdo te
bo moral? Doma bodi, doma. Saj si bila dosti
dolgo pri njej!"
V tem so begale Barbkine oči po belem
listu, in brati je bilo z obraza, da ni kaj veselo
poročilo.
„No, kaj ti piše?" pobarajo mati.
„Selili se bomo. Oče so šli v pokoj in kupili
v Gorici malo vilo. Zdaj gremo pa vsi tja. Jutri
moram že odriniti na Dunaj, da bom pomagala
pospravljati v zaboje."
„Saj bo v Gorici še prijetnejše! Tje te pa
pridem obiskat. Na sv. Goro poromam, pa se
bova videli. Lej, lej, to mi je pa všeč!"
		Spisal Basnigoj.
49
Tako so besedovali mati, in oče so tehtno
prikimavali; svojega prejšnjega nasveta, da bi
Barbka ostala doma, so menda pozabili.
Ne tako pa Barbka. Bridko jo je zadela
ta novica; kakor bi bila neusmiljena Sojenica
prerezala nit veselja, tako se ji je zdelo. Izgo-
varjajoč se, da gre k Podgorčevim pravit to
novico, pridehtela je k nam — ali bolje k meni.
Stisnila mi je Otilijino pismo v roko in šla v
kuhinjo k materi pravit, da se preseli v solnčno
Gorico, da bo videla kraje, katere tako lepo
opeva njen ljubljenec, slovenski slavček —
Gregorčič.
„Tale naš pa tudi vsakega bega s tistimi
pesnimi. Nikar mu ne verjemi vsega. Misli, če
sam vedno buri v te knjige, da se drugim tudi
poljubi!"
Pa to so menda mati rekli le zato, da so
prikrili veselje, katero jim je napravila ta novica.
Težak kamen se jim je odvalil od srca, in zvečer
sem slišal v svojo sobico, ko so pravili očetu?
»To je prav, da pojde ta nastava z Dunaja!
Nič bi se ne bil učil tale naš!"
V tem, ko sta govorili mati in Barbka, pre-
bral sem pismo. Tudi mene je čudno zadelo to
Zaroka o polnoči.	f
60
Zarok« o polnoči.
poročilo. Bilo mi je prav tako, kakor umetelj-
niku, ki je skoro že izyršil syoj umotvor s
čopičem ter se nasladival ob krasnem proizvodu,
pa mu najedenkrat zlobna roka počrni lepo sliko.
Dunaj je izgubil hipoma vso mikavnost, in tako
se mi je zdelo, kakor bi bile ostale zame samo
debele, suhoparne knjige.
Barbka je prišla iz kuhinje. Vrnil sem ji
pismo. Rekla nisva ničesar; samo pogledala sva
se, in pogled je izražal vse. Ona je potem na-
daljevala pogovor:
„Poglej Ivan, sedaj se ti ne bo treba bati,
da bi postala nemškutarica. Le glej, da se tebi kaj
ne primeri na Dunaju! Potem bova pa midva
hrstela!" In požugala mi je poredno s prstom.
„Menda ne bo treba! Prej bo tekla Sava
nazaj, kakor da bom zatajil svoj jezik." Zasukal
sem se ter šel iz veže na vrt. Umela je, kaj
pomeni to dejanje. Kramljala je še nekoliko z
materjo, potem pa prihitela k meni v hladnico.
Tamkaj sva se poslovila in drug drugemu obetala,
da si bova pogosto dopisovala. Ločila sva se;
kako pa nama je bilo pri srcu, to ve tisti, kdor
je skušal. In blagor mladeniču, ki ne zabrede
v take reve, kakor poje Prešeren.
Spisal Basnigoj.
Si
Drugi dan je odšla. Jaz sem ostal potem
doma še cel mesec, ki se mi je zdel dolg, kakor
sama večnost. Kadar sem bil najbolj čmeren ia
se nisem mogel razvedriti ob knjigi, šel sem ?
gostilno poiskat Durmana, da sva se prav pošteno
oštevala in prepirala. Po celem selu so govorili,
da se Podgorčev in Durman tako gledata, kot pasji
dnovi na pratiki, kadar je posebno viharno leto.
Slednjič je vendar odvel še mene črni konj
proti mestu učenosti in — norosti.
IV.
Mark Antonov glas je ukazaval polovici zemlje.
Ni ga Cezar — v grob je njega položilo — žensko lic«.
Levstik.
Prve dni se mi je godilo dobro na Dunaju.
Precej petičen sem prišel tja; če ima pa človek
denar, živi posebno v mestu kaj lepo. Hotel
sem najprvo ogledati nekoliko zanimivosti. Dobil
sem hitro prijateljev, posebno »starih hiš", ki
so mi drage volje drugarili in me vodili po mestu,
posebno še, ker so videli, da mi gre dosti rad
denar izpod palca, kadar je treba brsniti zs
„Štefan" piva. Da me je vleklo najprej na vse-
učilišče, to je pač umevno. A čudil sem se, ker
sem dobil tamkaj že svoje ime zapisano na črni
4*
52	■Zaroka o polnoči.
deski. Čakalo me je pismo. Brzo je odprem —
bilo je Barbkino. Pisala je, kako da ji je dolgčas,
pa da domov ni marala pisati, da bi nama kdo
ne podtikal kaj napačnega. Popisovala je dalje
novo stanovanje, ljudstvo, pa posebno povdarjala,
da Otilijo uči slovenski. Celo pismo je bilo zelo
priprosto, nedolžno, pa vendar duhovito. Slo-
venščina je bila lepa. Videti je bilo, da ni pisala
lista na prvo roko, marveč da ga je skrbno pilila.
Meni se je menda kar samo smejalo, ko sem
bral prvi njen list. Zakaj moj tovariš me je
podražil:
„Ho-ho! Saj si še le prišel! Presneto ji je
dolgčas, kaj?"
In jaz sem kar pritrdil, nepoznavši še muh
„starih hiš".
„Koliko tisoč ima?" prašal me je dalje.
To me je osupnilo. Odgovoril sem mu pikro:
„Kaj me brigajo njeni tisoči! Ona mi je
verna posestrima, in jaz ji bodem zvest pobratim.
In če bi bila nevesta, tedaj bi ne jemal tisočev,
ampak njo!"
„Hahaha!" zakrohoče se mi porogljivo moj
spremljevalec. „Vidi se ti, da si upravkar za-
		Spisal Basnigoj.
53
pustil klopi, kjer dečki sedevajo. Čakaj, bomo te
že izpametovali."
Odgovoril bi mu bil, pa je uprav prišlo nekaj
Slovencev v avlo, in tem me je moj spremljevalec
predstavil. Toda čeprav mu nisem odgovoril,
sklenil sem za trdno, da me „stare hiše" ne bodo
izpreobračale.
Ko sem vtikal pismo v zavitek, čutil sem,
da je v njem še nekaj. Bil je mal listič, zapečaten,
in na njem je bilo zapisano: „Tole mi je dal
Tine. Rekel pa je, da nikar ne odpri takoj,
marveč počakaj — vsaj eno leto." Radoveden
sem bil, kaj bi yender bilo tako skrivnostnega.
Saj med nama vendar ni bilo nikdar nobene
tajnosti. In zdaj mi pa po smrti ne zaupa. Naj-
raje bi bil takoj listek odpečatil. Toda zdelo se
mi je, da je to slovesna Tinetova poslednja želja.
Nisem mu hotel odreči prošnje in tako krušiti
vezi ljubezni, ki me je vezala z njim tako dolgo
in katera je oživela v zvezi z Barbko k pre-
rojenemu življenju. V taknil semdrobno pisemce v
listnico in doma sem tisti predalček zaklejil,
da bi me ne premotila kdaj izkušnjava in da
bi ne odprl prezgodaj izročene mi skrivnosti. —
54_■Zaroka o polnoči.
Tako sem ogledal Dunaj, vpisal se na vse-
učilišče in tudi posušil skoro popolnoma svoje
žepe. Zato sem pa posihmal tičal bolj v svoji
sobici, pridno študiral in bral klasike. Toda časih
sem pa tudi po celo uro slonel na stolu in gledal
v strop, kot božji volek iz trave. Premišljal sem
znance, katerih sem imel naekrat v izobilju.
Premišljal sem in tako premislil, da jih je le malo
vrednih, značajnih mladeničev, kateri se ne upo-
gnejo zapeljivostim, marveč režejo valovje življenja
tako, da se jim ne zvrti nikdar v glavi in da se
potem omotični ne pogreznejo v morje slasti in vži-
tanja. Pa čudil se jim nisem. Saj jih mnogo skoro
sdvoji ob svojem bivanju, in mnogim se zopet
zbiede vsled izobilja. Tako ginejo vzori, vera
peša in nazadnje so vsi v istem brezdnu. Tudi
meni bi se ne bilo morda od začetka boljše godilo;
zakaj bil sem še zelo neizkušen in nisem vedel,
kaj se pravi boriti se sam seboj. Ali ob takih
prilikah mi je prišel na um Tine na smrtni po-
stelji in njegov duh — tako se mi je zdelo —
mi je šepetal in žugal zajedno: „Ivan bodi vesel!
Samo glej, da se ne boš kesal na smrtni postelji!"
In kmalu se je prelil grozeč duh v angelja miru
in bele nedolžnosti. Bil je to Barbkin genij.
		Spisal Basnigoj.
55
Mislil sem, kaj ko bi ona zvedela kaj takega o
meni, ona, ki še ne misli ne, da bi bilo kaj takega
mogoče. In vselej sem se zganil ob takih mislih
in vselej tudi odločno zmagal.
Tako so mi potekali dnevi še dosti hitro. Hodil
sem samo v „Slovenijo". Tamkaj smo z nekaterimi
zares vrlimi mladeniči razdrli marsikako pametno,
ter res vsi goreli za domovino. Mnogo jih že
zdaj deluje po vsih kotih Slovenske zemlje, ia
lahko rečem, da so Slovencem v prid in ponos.
Počasi je pa začela meni trda presti Nekaj
sem porabil za knjige, nekaj se je omelo tu in
tam in če prav sem živel zelo skromno, vendar
sem zadnjih deset dnij v mesecu prav pošteno
stradal. Treba je bilo torej skrbeti, kako bi se
prišlo do malega zaslužka.
Neko popoldne sem se sprehajal po Praterju.
Malo mrzlo je bilo in šetalcev je pogrešal kraj,
na katerem se navadno vse tare ljudstva. Ko-
rakal sem počasi ter uprav razmišljal, kako ia
kje bi se dalo uloviti kaj novcev. Kdor ima
znance in dobra priporočila, temu je pač lahko,
A jaz vsega tega nisem imel. Spomnil sem se pa ob
tej priliki Barbke in Otilije ter sem mislil tako,
da bi te dve morda vedeli za kako družino, kjer
56
■Zaroka o polnoči.

bi lahko poučeval deco. Sklenil sem torej pisati
Barbki ter jo prositi sveta. Ali prav tedaj
se pritaklja meni pod noge ženski slamnik. —
Brila je namreč precejšnja sapa. Pogledam, od
kod bi ga prineslo in zazrem takoj nekaj ko-
rakov za seboj mlado gospo, ki je ukazovala
svojemu sinčku Maksu, naj skoči po slamnik.
Hitro se pripognem, poberem pokrivalo in ga
prijazno podam gospej. Nato sem mislil zopet
iti svojo pot. Toda gospa se mi prične za-
hvaljevati in bila je tako prijazna, da sem se
kar naenkrat zapletel z njo v pogovor. To je
sploh navada Dunajčanov, da so zelo priljudni,
da mnogo govore — posebno še ženske. Da ni
imela gospa pri sebi dečka-sina, tedaj bi se
bila meni zdela taka prijaznost zelo dvomljiva.
Tako sem pa šel ob njej nič hudega sluteč ter
se prav dobro zabaval. Nazadnje sva prišla do
tega, da sem ji vse povedal, kako se mi godi,
da iščem, kje bi poučeval in da sem uprav tedaj,
ko je prinesel veter slamnik, razmišljeval, kje
bi dobil nekoliko zaslužka.
„Izvrstno!" pripomni gospa. „Jaz pa iščem
svojemu Maksu domačega učitelja. Pri meni
imate stanovanje in hrano, če hočete prevzeti
		Spisal Basnigoj.
57
ta posel. Če pa raje stanujete drugodi, tedaj
vam plačam ure!"
Kdo bi bil srečnejši, kakor jaz? Kar izrazov
mi je nedostajalo, kako bi se bil dostojno pri-
poročil gospe. Pogodba je bila takoj sprejeta.
Povedala mi je, da je vdova, pa da sedaj ji je
edina skrb za svojega Maksa — pravi odsev
pokojnega soproga, katerega je tako silno lju-
bila. — Ko sem ji povedal, da sem Kranjec,
izrazila je zopet svoje veselje, češ, da ji je prav
od teh pripovedoval mož, kako so nepokvarjeni
in dobri, in da ne more biti srečnejša, kakor če
dobi odgojitelja svojemu sinu Kranjca. Dala mi
je ob slovesu vizitnico, na kateri je bilo brati:
Mary Vogel ob Eingu št. 10.
Ker je bilo uprav konec meseca, preselil
sem se za teden dnij že v novo stanovanje. To
je bila izprememba, dragi moj! Tečna hrana,
lepa sobica pa še malo dela z dečkom. Zakaj
Maks je bil poslušen in blag otrok, pa tudi na-
darjen je bil. Gospa je bila pa tudi zelo prijazna.
Učila me je celo najstrožjega lepega vedenja.
Zakaj zapazila je takoj, da nimam še tiste glad-
kosti in gibčnosti, ki pristuje salonu, če prav
nisem Bog ve kako neokreten. Jaz sem ji bil
58
■Zaroka o polnoči.
hvaležen zato, in če se je časih celo poredno
norčevala iz mene, potrpel sem in ji mesto osornega
odgovora rajši kazal veselo lice.
Pisal sem tudi Barbki, kako ugodno da
živim. Ta mi je častitala, vendar pa konec
pisma pristavila: „Pameten mislim da si dovolj."
Tedaj nisem prav umel, kaj je hotela reči. Tol-
mačil sem si tako, da je gotovo nekoliko ljubo-
sumna in nevošljiva mladi vdovi, ker bivam tako
blizu nje, ona, Barbka, pa je tako daleč. In
še dobro se mi je zdelo, da jo je nekoliko jezilo.
V svoji hudomušnosti sem sklenil, da ji v bodočem
pismu nalašč prav veliko povem o „mladi vdovi."
Toda tako daleč ni prišlo — pač pa dalje.
Nekoč mi prinese pismonoša priporočeno pismo.
Sedeli smo uprav pri južini. Hitro odprem
pismo. — Poznal sem, da mi piše Barbka. —
Tedaj pa pade iz njega fotografija in zdrsne na
tla. Gospa zagledavši podobo se hitro sklone
ter mi jo utihotapi.
„Halo, haha, zdaj vas imam, gospod Ivan!
No, no, dober okus imate! Ljubka stvarica to.
Samo Kranjica je, kaj ne? Dunajčanka bi ne
držala nobena tako okorno desne roke."
		Spisal Basnigoj.
59
Mene je zbodla ta opazka in odgovoril sem
dokaj resno:
„Pri nas ne sodimo deklet po tem, kako
gracijozno da katera drži belo ročico, marveč
po tem, kako imajo glavo in srce".
„ Oprostite, gospod profesor, ker sem v&s
žalila. Včm, da ne smem grajati ljubice!"
To je zopet govorila tako pereče, da sem
se ugriznil v ustnico, sicer bi bil odgovoril gotovo
prerezko.
»Oprostite milostljiva, da popravim izraz.
To ni ljubica, to mi je posestrima!"
„To je pač vse jedno, ali pravite sladkorju
tako ali tako; sladak je pa vendarle. In to je
njegov namen, da oslaja. Tako je tudi s takimi
neizkušenimi mladeniči. Ti imajo prijateljice,
znanke, posestrime — a na vse zadnje je vendar
le jeden pravi izraz — namreč ljubice. Pa re-
cite, če ni res?"
„ Gospa, odločno zanikam, v kolikor skušam
sam! Da bi mi bila Barbka gola igrača, s ka-
tero bi si oslajal življenje,% kamor fje bržkone
cikala vaša primera, tega ne morem nikdar
pritrditi".
60
■Zaroka o polnoči.
„ Morda pa že mislite celo na ženitev in se
torej ne igrate, marveč resno bavite s to za-
devo?"
„Tudi tega ne. Ona je meni sestra, jaz pa
njej brat, nič več in nič manj!"
„ Gospod Ivan, saj ste vendar modroslovec!
Zdaj se pa take iznebite! Vsaka stvar ima
vendarle kakov namen. In če je brez namena,
tedaj je nepotrebna. Vaše pobratimstvo, da rabim
tak izraz, je popolnoma brez namena. Ne oslajate
se ne ž njim, na zakon tudi ne mislite — torej
je tudi nesmisel. In nesmiselno ravnanje ne
pristuje modroslovcu. Jeli da ne, gospod modro-
slovec?"
Za nekaj hipov sem kar obmolknil. Tako
sem bil presenečen. Zakaj ti ne moreš verjeti,
kaj je taka ženska. Vsako stvar zna porabiti
zase, da lažje zmaga. Govori ti pesniški ocve-
tličen jezik, navaja izreke pisateljev, celo s Pla-
tonom se je nekoč hotela postavljati, kreta,
giblje, povdarja, pogleduje in nasmiha se tako,
da gorje neizkušenemu mladeniču, če ji pride v
pest. Mora pasti.
„Tako brezsmotreno pa vendar ni najino
prijateljstvo, kakor dokazujete". Tako sem ji
		Spisal Basnigoj.
61
skušal ugovarjati. ..Njej je umrl brat — moj
zvesti prijatelj in tedaj sem prevzel jaz njegovo
mesto. Prej je njemu tožila srčne boli, njemu
zaupavala svojo težkoče, zdaj jih pa bode meni.
In ker je človek družno bitje, potrebuje nekoga,
da se opira obenj; to potrebo pa čuti gotovo
prav posebno Barbka, ker je od nekdaj tega
navajena!"
„To je zelo poetično, toda ni praktično.
Verjemite mi, da imam več izkušnje kot ona
gospica in kot vi. Kaj je tako prijateljstvo?
Oba mislita, da je nekaj posebno lepega in do-
brega v tem, da si vsestranski dokazujeta, kako
se imata rada. Če jih pa prašaš, kaj da je tisto
dobro, molčala bosta oba, ker nihče ne ve in
ker vedeti ne more; zakaj ni druzega kot sama
poželjiva zaslepelost. In ta neizrečna želja ni-
kdar ne poleže. Reveža vedno teži nezaupnost,
ljubosumje in notranji nemir. Tako živita oba —
in trpita oba. Mladenič je nesposoben za delo —
posebno za duševno, dekle pa prav tako. Ali
nisem resnice govorila, povejte?"
Moj duh je sledil pripovedovanje gospejino,
in zajedno sem se spominjal trenotka, ko sem
se prvič vrnil od nje, prizora ob Tinetovem
62
■Zaroka o polnoči.
grobu in slovesa v hladnici — potem pa tistega
dolgega meseca po njenem odhodu. Vse je pri-
čalo da ima gospa prav. Toda odgovoril sem
dvomljivo:
„Ne vem, kako bi rekel."
„Ne veste? Jaz pa vem, ker vam odgovor
berem na licu. Glejte, odkrito vam povem, da
sem že več takih razdružila; a ni bil nehvaležen
še nihče. Zatorej slušajte moj nasvet, če ljubite
svojo in njeno srečo. Kaj ne, da je dekletce
nekako vaše starosti?"
Pritrdim.
„Ali je zelo olikano?"
„Še dosti, kakor gre za seljanko!"
„Za seljanko torej, ne pa za soprogo pro-
fesorjevo. Vzemiva torej, da bi ona čakala toliko
časa, da bi bili vi profesor. Ali bi jo tedaj po-
vedli pred altar ? Morda mislite zdaj, da bi jo.
Toda jaz pravim, nikdar ne."
„Na to nisem nikoli resno mislil."
„Dobro. Vi bi potemtakem ne bili na izgubi,
če bi prav gojili to vez še dalje. Toda kaj pa
z njo. Ona vas ljubi, to je brezdvombeno. Vi
ste njen vzor. Zato pa ne bo dobila moškega,
ki bi ji ugajal. Primerjala ga bo z vami;
		Spisal Basnigoj.
63
zastonj bo vsako prizadevanje. Imel bo po sto
napak, samo vi boste angelček. In tako lahko
deklica odbije najboljše in najvrednejše snubače
vedno misleč na vas in nazadnje ostane na cedilu
in bo nesrečna celo življenje. In kdo bo tega
kriv? Odgovora menda ne potrebujete, daje vam
ga razum."
„To bi se utegnilo zgoditi, gospa. Zakaj
vem, da me ima silno rada. Pa kako preprečiti
to ljubezen."
„To je moja skrb, gospod Ivan. Svetujem
vam, da bode prav. Veseli me, da imate toliko
značajnosti in da se daste voditi razumu, ne
pa srcu. Torej živeli!"
In trčila sva s kozarci in ob tem so se ujele
najine oči. Gledala me je tako, kakor bi hotela
prodreti na dno moje duše. Bil je ta pogled za-
jedno tako ljubeznjiv, kot bi me gledala sama
b6žica ljubavi, pa tako resen, kot bi me svarila
skrbna mati. Čutil sem, da sem zardel; oči
sem pobesil ter izpil kupo do dna.
Nato smo vstali. Poljubil sem ji roko, katero
mi je nenavadno stisnila, potem pa rekla: »Mi-
slite nekoliko, kaj vam je svetovala izkušena
prijateljica!"
64
■Zaroka o polnoči.
Nepotrebno mi je bilo to naročati. Zakaj
misli so mi rojile po glavi, da sem čutil, kako
vre kri proti sencama. Legel sem na divan, pa
zopet skočil kvišku in hodil po sobi. Boril sem
boj z najblažjim čustvom, z vzorno ljubeznijo —
s prvo, mladoljubavjo, katero sem hotel za-
dušiti. Neznosno mi je bilo v sobi. Hotel sem
zraka in bežal iz mesta. Ali prav tako hitro
sem se zopet vrnil in sklenil, da razmišljam po-
polnoma stvarno celo razmerje med seboj in
Barbko. Premagoval sem se in prišel do zaklučka,
da Barbka ne bi mogla biti moja nevesta, sicer
pa da je zveza neosnovana in za njo pogubo-
nosna. Torej veljaj nasvet gospejin, da se zveza
poruši.
Drugi dan pri zajutrku gospa kar nič ni
hotela omeniti o prejšnem pogovoru. Bila je
popolnoma hladnokrvna in me prašala, koliko ur
da ostanem na vseučilišču.
„Danes ne pojdem k predavanju," odgovoril
sem ji. „Prosil bi gospo, da bi izvolili povedati,
kako se izpelje sinočni nasvet. Sklenil sem, da
obveljaj."
„Sklenili ste že odločno?"
„Odločno, gospa!"
		Spisal Basnigoj.
65
„ Ali ste se do dobra premislili ? Zakaj tega
je potreba, da ne bi kedaj meni očitali, češ da
sem kriva vaše nesreče!"
»Nikdar vam ne bom tega očital, gospa. Če
sva pa drug za druzega odmenjena, tedaj je še
vedno čas, da se snideva, in ljubezen bo tedaj
vsplamtela le z večjim žarom!"
»Dobro ste odgovorili! Če vaju usoda hoče
združiti, združila vaju bo, naj bi bila vsak na
drugem koncu zemlje. Ker pa tega ne vemo, ni
nam dovoljeno kar slepo tirati za svojo srečo,
ampak treba je dobro premisliti, kam da jadramo.
Vaša posestrima bode žalostna, to vem dobro.
Ali take rane kmalu preboli in za nekaj časa
boste slišali o njeni poroki. Vi ji sedaj vrnite
sliko in pišite takole: »Blagorodna gospica!"
Tikati je ne smete več. Če jo vičete, tedaj
ste takoj za sto korakov dalje od nje. Začnite
sedaj kar odločno:
»Vez med nama je pretrgana! — Po vzrokih
ne prašajte, ne bi vam bili ljubi. Toda, če ste
me doslej kaj ljubili, kažete najbolj svojo ljubav
s tem, da me pozabite. Od tega zavisi moja
bodoča sreča. Kakor vam vračam jaz sliko, tako
iztrgajte tudi vi mojo sliko iz svojega srca—in srečni
Zaroka o polnoči.	®
66
■Zaroka o polnoči.
boste bolj, srečnejši bodem jaz. Sežgite vse spo-
mine na me, kakor bom storil upravkar jaz z
vašimi in spomnite se, ko bodo goreli, da hitro
kot ta plamen vskipi pa mine — in mora miniti
ljubezen brez smotra.
Slednji pozdrav od
Ivana Podgorca, modroslovca."
Ko sem pisal, tresla se mi je roka, in včasih
se mi je ustavilo pero, da kar nisem mogel za-
pisati slovke. Vest mi je pravila, da se lažem,
po ušesih pa so mi šumele gospejine besede, da
je treba modroslovcu slušati razum, ne pa srca.
Še enkrat sem bral pismo, dodejal še fotografijo
in zapečatil list s tresočo roko. Gospa je vse
to videla in zato se mi je ponudila, da ona napiše
naslov in odda pismo. Jaz sem takoj dovolil,
poklonil se, vzel klobuk in palico ter šel na vse-
učilišče, da bi se nekoliko v avli razmislil.
Od tedaj je bila gospa nenavadno prijazna
z menoj. Vedno me je česa učila, pripovedovala,
koliko je že prebrala, koliko se učila kot mlado
dekletce; žal ji je bilo, da ni ženskih višjih šol,
da bi bila ona že lahko doktorica in Bog vč
kaj še vse.
Spisal Basnigoj.
67
Jaz sem čislal njeno govorjenje, od začetka
sem ji še marsikje ugovarjal. Zato se je pa skrbno
izogibala predmetov, o katerih je vedela, da sem
bolje poučen. In zato sem se slednjič že toliko
otopil za vsako razmišljevanje, da sem ji vedno
pritrjeval, naj je govorila še tako budalost. Pre-
pričan — ali bolje — prevaran sem bil tako,
da sem jo imel za najbistroumnejšo in najduho-
vitejšo. žensko na svetu. Kar oboževal sem jo
ter govoril sam sebi: „Tu je pokazal Stvarnik,
da v krasnem telesu biva še krasnejši duh."
1.	Ali tako ni ostalo. Minulo je že pol leta,
odkar sem stanoval pri vdovi Vogel-novi kot
domači učitelj. In če pravim domači učitelj,
tedaj lahko umeješ to v najožjem pomenu. Bili
smo, rekel bi kakor ena družina, in jaz sem jo
, ljubil prav sinovski. Poslušen sem ji bil kot
Maks sam in za vsako stvar sem jo prašal svčta.
Učil sem se prav pridno. Zakaj gospa mi je
vedno povdarjala, da je človeku treba najprvo
skrbeti, da zložno živi in ne trpi bede. Vse
drugo pa da je postranska stvar.
„Kako pa z Barbko," pobara Milan svojega
znanca. „Ali ni ničesar odgovorila na tvoje
pismo? Ali si jo lahko pozabil?"
5*
68
■Zaroka o polnoči.
Da, odgovorila je, odgovorila tako, kakor
mora na tako zlodejsko pismo odgovoriti naj-
blažja duša. Kratko pismo je bilo, toda dolgo
po vsebini in plemenito. Takole je pisala:
„Tresla sem se, in solze so mi močile tvoj
list, ko sem ga brala. Razrušil si torej mlado,
žisto bratimsko vez in mi celo prepovedal pra-
šati po vzroku. Pravična ta prepoved ni. Toda
nkazuj, hočem slušati. Sreče ti nečem kaliti.
Toda iz srca tvoje slike strgati ne morem. Pusti,
dovoli mi, da bo v njem — slika druzega mrtvega
brata. Odslej bodem molila za dva rajna brata.
Bog te obvaruj!	Barbka."
In to pismo, dragi Milan, še hranim. V
tem pismu je naslikana njena blaga duša, in ta
velja več od zvunanje krasote.
Pozabiti je nisem mogel nikdar popolno, i
Po dnevi me je sicer mamila podoba Mimina;
toda po noči se mi je večkrat prikazovala v
sanjali Barbka, kakor maščevalen duh, a zopet
kakor ljubezniva vila, ki me je zvabljala seboj
iz mesta — proč od svetnega hrupa. Da bi jo
bil slušal! Vest se mi je budila, pa angel varuh
me je menda svaril; a jaz sem bil gluh in slep
za vse, zato sem pa zabredel in obvisel prav
		Spisal Basnigoj.
69
na kraju brezna, v katero bi bil lahko padel.
Bilo je pa takole:
^	Pomladanskega dne v somraku sva dovršila
z Maksom navadno popoldansko učenje. Na te-
šem šel ven na hodnik, da bi zapalil smodko,
ter se nekoliko sprehajal po prostornem mostovžu.
V tem pride tudi gospa iz svoje sobe. Kmalu
sva se živo pomenkovala. Govor je bil dokaj
otročji. Stala sva blizu skupaj prav ob oknih,
ki so zatvarjali hodnik; prav lahka rosa je le-
žala na steklu. Tedaj si domisli ona, da bi hitro
pisala po tisti rosi in drug drugemu vgibala,
kaj da je zapisal. Nekaj časa sva se šalila
tako, potem pa pravi ona: „Sedaj zapišem zadnji
stavek, če tega vganete, potem . . . Namesto
da bi nadaljevala, pogledala me je, kakor znajo
menda le Dunajčanke. Potem je pa zapisala in
rekla: „Berite!" Nagnem se k oknu in berem
poluglasno:
„Ivan, jaz te ljubim!"
Ko sem izgovoril zadnjo besedo, nisem je
več videl; hitela je v sobo, iz katere je ni bilo
cel večer.
Ti ne moreš še slutiti ne, v kakem položaju
da sem bil tedaj jaz. Zrl sem za njo proti vratom,
70
■Zaroka o polnoči.
kot bi se mi bledlo. Srce mi je tolklo kot kla-
divo. V glavi se mi je vrtelo. Verjel nisem
sam sebi. Pa bral sem na oknu: ,.Jaz te ljubim."
In kakor bi bilo začarano, ta napis ni hotel po-
roseti, dočim od drugih že ni bilo več sledu.
Šel sem proti vratim, a bile so zaklenjene.
Prašal, trkal sem; nobenega glasu. Na vprašanje
,ali je res', slišal sem globok vzdihljaj, potem
je bilo pa zopet tiho v sobi.
Jaz sem pa pričel letati po hodniku in
govoreč sam seboj klatiti nesmisel za nesmislijo.
„Ona, da me ljubi? Pa mene, neotesanega
kmeta, ona bogatinka pa berača?! Ne, ne, ni
mogoče!" In urnih korakov sem šel zopet tja k
oknu. In še je bilo brati: „Jaz te ljubim!"
Tako sem se spakoval, da je pritekel Maks
in me prašal, če se morda učim uloge za gle-
dišče ali pa če posnenemam kakega igralca.
Da posnemal sem igralca — norca. Dečka
sem hitro odpravil, potem pa šel v svojo sobo
in se tudi zaklenil. Toda sedaj mi ni prišlo na
nm, da bi bil porabil nauke gospejine, katere
mi je tako materinsko vcepljala v srce zaradi
Barbke. Tedaj se nisem prašal, ali je ta njena
ljubezen smotrena ali ni. Človek bi mislil, da
t
		Spisal Basnigoj.
71
ni mogoče motiti se tako silno in živeti samo
zunanjim vtiskom. Ali če si prevaran enkrat,
p pa se ne izbistriš in izpametuješ, potem si izgub-
ljen, če ne za vedno, vsaj za dalj časa.
Tisto noč nisem zatisnil očesa. Vsled same
sreče sem vzdihal in stegal roke ter lovil nekaj
po temi, kot prav tak, ki ga je Zeus z ne-
umnostjo udaril, kakor pravi Homer. Govoril
sem tudi sam seboj in si stavil več prav pa-
metnih ugovorov. Če bi bil previden, pobral bi
bil zjutraj svoja šila in kopita ter jo popihal
strani. Tako sem pa ostal in bil zvest Sofo-
klejevemu reku:
,,'Oi'Š^mf fitiiTptr", kdor ljubi, nori.
In jaz si sedaj ne morem stvari drugače
tolmačiti, kot da me je zapustil zdrav razum.
Ne bom ti tu opisoval nadaljnih otročarij, katere
sem počenjal. Zadostuj ti, če rečem, da sem ji
bil od tedaj sluga, hlapec, ki se je klanjal pred
njo. To pa največ zato, ker sem živel še popol-
noma vzorom in sem smatral tudi njo za vzor
krepostne pa duhovite ženske. In ker je to
hitro spoznala, vedela je gojiti po eni strani te
vzore v meni, po drugi pa je zopet naglašala,
da mora človek za prihodnjost skrbeti trezno
72
■Zaroka o polnoči.
in se mora počasi otresti mladeniškega navdu-
šenja. Zato je pogosto naglašala, da je bodoča
sreča odvisna od dobre službe. Kdor pa hoče
doseči taka mesta, mora biti popolnoma neodvisen
od narodnosti in domovine —. Počasi je šlo,
predno je bil udušen v meni prejšnji ogenj —
a šlo je pa vendar. Posrečilo se ji je pripraviti
me tako daleč, da mi je bila narodnost deveta
briga. Kaj Slovenci, kaj Nemci! Dobra služba
ta velja. Ta se pa najlažje dobi, če se človek
lahke vesti prilašča katerokoli narodnost. Torej
z Bogom »Slovenija", z Bogom pisateljski poskusi!
To je pametno, to je duh časa, ki ugaja, ne pa
mlatva prazne slame.
Poglej tako me je premotila ženska zvitost,
da sem prelomil, rekel bi, dve prisegi, da sem
bil dvakrat izdajica, domovine in svoje prijateljice.
Sram me je, kedar se spomnim tega. Srce me
boli, če ponavljam take spomine. A tebi na ljubo
storim to, dragi Milan. V svarilen izgled ti bode
moj padec. Lahko se ti je izogniti bridkim spo-
minom. Trdi si značaj in ne prenagli se. Rek
stojikov „aequam memento" naj ti bode pogosto
v spominu. Ko pojdeš na tuje, bodi prijazen z
J
____	Spisal Basnigoj.	73
vsemi ljudmi, ne zaupaj pa nikomur. Ti bodeš
na Dunaju, tvoj duh naj bode v knjigi, srce pa
r v domovju.
V.
Ov /ter Kvvztfjov allo ywaixoq. *)
Sofoklej.
Tako sem živel, tako roboval več kot tri
leta. Ni je bilo stvari, ki bi mi bila odluščila
mreno z očij, da bi bil videl, kje in kakov da
sem. Znanci — slovenski visokošolci — so se mi
posmehovali, in večkrat sem slišal dosti robate,
mnogokrat opravičene opazke, ko sem vedel svojo
zaročenko po dunajskih ulicah. Mnogokrat me je
opozoril kdo prav resno, naj vendar ne bom
prismojen, ter naj si dam kaj dopovedati. Opisaval
mi je gospo kot žensko jako sumljive nravnosti.
In prav tu je bila najtrdnejša vez, ki me je
družila z njo. Bila je v govorjenji in vedenji
tako previdna z menoj, da sem moral tako sum-
ničenje smatrati le za podlo natolcovanje. Ona
da se je obesila ob me, dokazoval je dalje, le
iz dobičkarije, da bi imela kedaj, ko jo mine
telesna lepota, brezskrbno življenje ob moji strani.
*) Ni pesjega od ženske.
74
■Zaroka o polnoči.
Toda bil sem gluh za tako govorjenje. Od-
govarjal sem pikro in zbadljivo. Po meni je vselej
zavrelo, kedar mi je kdo kaj podobnega očital.
Vrgel bi bil često rad komu vizitko v obraz ter
ga pozval na dvoboj in iskal v tako nesmiselnem
sredstvu omadeževane česti svoje oboževanke.
Toda bil sem prezajčji za takov korak. Vsa
možka odločnost je izginila. Gorenjski ponos je
bil strt, volja popolnoma prikovana ob volji ble-
betave ženske. Ne da bi bil ob takih prilikah
kaj premišljeval, ne da bi bil trezno razgljabljal
neumno ljubezen, ne, kar k njej sem se zatekel,
pri njej iskal sv&ta in tolažbe.
„Mimi, sreča moje sreče, poglej, kako zlobni
so moji rojaki. Tole in takole govore o tebi.
Reci, dovoli, ukaži, pa se maščujem nad njimi,
klevetniki. Njihoya kri naj opere tvojo čistost.
Ne znam se boriti; a zate se znam — ker se
znati moram in hočem. Potarem si jih v prah,
da bodo hodili z zavezanimi glavami po Dunaju
in pričali svetu, kaj je moja izvoljenka, kaj je
tudi njen izvoljenec. Reci, dovoli, ukaži!"
In tedaj sem skočil od nje, topotnil z nogo,
vihtel z roko po zraku, kakor da odbijam udarce
napadovalčere, in tresel se maščevalnosti.
		Spisal Basnigoj.
75
Ona je pa tedaj redno odgovarjala, kakor
da je pravcata lilija:
„Ivan, pusti jih! Nevošljivci so, nevošljivi
tebi in meni. Pokopali bi radi tvojo srečo, in s
tvojo vred zagrebli še mojo. Meni zadostuje tvoja
ljubezen, njihov gnjev bo pa kaznil pravični Bog.
Vsi dvoboji so dobljeni, če si ti moj, moj na
yeke!"
„Tvoj, samo tvoj na veke!" In zopet sem
bil ženski suženj.
Ali nisem hotel več vživati njene dobrote.
Hotel sem postati sam svoj gospod in se združiti
z zakonsko vezjo z vdovo. Zato sem se priprav-
ljal za doktorski izpit. Hvalila je ona mojo
pridnost in brižnost. Vedela je to gotovo bolje,
zakaj to dela, kakor jaz. Da bi me pa ne motila
pri neumornem učenju, rekla je, da gre obiskat
na Češko sorodnike. Proti vil sem se začetkoma
temu, češ da mi ni živeti brez nje. Toda ona
je ukazala, jaz sem pa poslušno prikimal. Od-
potovala je; Maksa je izročila kuharici, češ da
me ne bo motil v učenju. Sam sem se pa zares
neumorno poprijel učenja. Težavno mi ni bilo.
Zakaj učil sem se sicer tudi mnogo. Priganjala
me je nečimurnost, ali možki ponos, kakor sem
76
■Zaroka o polnoči.
pravil tedaj, da kmalu pričnem vračevati svoji
dobrotnici neizmerne zasluge.
Tri tedne sem se učil in ponavljal že znano
tvarino. Za teden dnij mi je bilo iti k izpitu.
Neko popoldne sem korakal po sobi in
uprav razmišljal dokaze o neumerjočnosti človeške
duše. Kar pride pismonoša in mi izroči debelo
pismo naslovljeno na gospo: „Vogel-Durreman".
Diirremann, Diirreraann — — ponavljal sem.
Ali ni to ime znano? In spomnil sem se Dur-
mana, katerega sem že prav čisto pozabil. Ne-
milo me je dirnol ta spomin. Položil sem pismo
na miio in hotel razmišljati dalje. Toda zastonj
je bilo vse prizadevanje. Durman mi je zvenelo
po ušesih. Saj takega naslova nisem še bral
nikoli nanjo. Morda je v sorodu z njim, morda
celo sestra njegova in takih ,morda' stavkov je
bila cela čreda. Pogledal sem zopet pismo in
bral na poštnem pečatu, da je bilo oddano v
Gorici. Gorica mi je vzbudila spomin na Barbko,
in ni mi bil drag ta spomin nedolžne deklice,
ker sem imel slabo vest. Ta me je opominjala,
da sem izdal čisto pobratimstvo, ali — prodal
je za strastno ljubezen. Tinetovo svarilo mi je
prišlo na um: „Bodi vesel samo glej, da se ne
		Spisal Basnigoj.
77
boš kedaj kesal." Spomnil sem se domovine,
kateri sem tolikrat prisegal zvestobo — a zdaj se
ravnal po nazorih čudnega pesnika:
„Ti si moja domovina . . .
Ce dalje nemirnejši sem bil, če dalje bolj
je rastla zvedavost, kaj bi bilo v pismu. In kar
sami od sebe so začeli prsti trgati pečat, in ko
je bil zlomljen ta — vzel sem nož in odprl
pismo. Dolgo ni bilo — toda strašno tako, kakor
menda zame ne bi bila sama smrtna obsodba.
Že naslov me je kar pretresel:
„Vražje bitje! Sedaj si slobodna, ko sem
si poslal kroglo skozi neumno glavo, katero si
mi zmešala ti, krvopijka! Od tebe sem se na-
učil rušiti zakonske vezi, tebe sem posnemal,
živeč razkošju. Živel sem, naživel in navžil sem
se nasladja. V tej čaši sem topil svojo nasrečo
— a vtopil je nisem. Naletel sem na angeljsko
bitje, za katero bi si bil dal iztrgati srce iz
prsij. A ono se ni menilo zame, sovražilo me je
in pljunilo pred mano, ko sem se drznil ogovoriti je.
In prav je imelo — drugega nisem zaslužil.
Zakaj, vedi, da sem morilec njenega brata. In
smrt človeka, katerega sem sovražil zato, ker je
stavil zapreke mojim strastem — ta smrt me
78
■Zaroka o polnoči.
je privedla pred oko — njo, radi katere ne živim
več; ti imaš še čas. Spametuj se in vrni na pravo
pot, če hočeš. Sicer mi je pa najbolj všeč če
prideš za menoj na dno pekla. Kolikor premoženja
še nisem zapravil, bodi Maksovo. Samo iz tvojih
krempljev mora — to ti ukazuje kot poslednjo
voljo tvoj mož	Maks Diirremann."
Sedaj pa pomisli in čuti nekoliko, kar sem
jaz tedaj čutil.
Kolena so se mi zašibila, pred očmi se mi
je stemnelo, in zgrudil sem se na stol pa tako
obupno zakričal, kakor bi mi bil kdo prebodel
prsi. Sedel sem nekaj časa kakor v omotici potem
pa planil zopet kvišku, pograbil pismo kričeč:
„Ni res, to je laž, to je prevara, goljufija, podla
spletka! Ona ni, ni . . . .". In zopet sem bral
pismo — pa zopet je zavrelo po meni.
„Ona, žena Durmanova, meni najbolj zo-
prnega človeka na svetu! In ona ga je tirala
v tako brezdno! Ona, ki je rekla, da je mrtev, t
da ga je ljubila tako silno! Hu, hu! Izdajica!
Hotnica! Morilka, zapeljivka! In ona me je učila,
svarila in vodila! Ha, vodila? Kam! Na dno
pekla, kot pravega moža —. O ti izrodek pe-
klenski, izmeček človeštva! Pa je celo nekoč
		Spisal Basnigoj.
79
molila za rajnega moža! Ha, sedaj mi je jasno,
zakaj je molila. Ker je videla ob moji postelji
križ; torej tudi to ti je bilo dobro sredstvo, da
si me varala, da si me omrežala. Zato ti je bila
Barbkina ljubezen nesmiselna, ker ti je bila na
poti. Čakaj, pomnila boš, kedaj si me varala."
In zgrabil sem njeno fotografijo, ki je stala
na moji mizici v krasnem okviru, ter jo telebnil
ob tla, da se je razletelo steklo na tisoč koscev.
Poteptal sem z nogami podobo, hoteč pokazati,
kako bi storil ž njo samo, če bi mi prišla v pest,
Ko sem tako besnel po sobi, stepel sem z
mizi«e mal zavitek. Bil je priložen pismu. Za-
pisano je bilo na njen: „Tole podobo je držal v
roki, ko se je ustrelil. Morda vam bode znana
oseba in si raztolmačite nesrečni korak samo-
morčev."
Mrzle, prav uradne so bile te besede. In že
nisem hotel pogledati fotografije ter sem položil
zavitek na mizo in zopet bral Diirremann-ovo
pismo. Tedaj je pa prevladala zvedavost — hotel
sem videti „Angeljsko bitje" in porogljiv na-
smeh mi je ušel ko sem odpiral zavitek. In sedaj
pomisli grozo vseh groz, ki mi je prešinila mozeg
— s slike je gledala Barbka. — Njo je torej
80
■Zaroka o polnoči.
zalezoval mož moje ,vdove'. Toda ona ni padla
—	ona slaba ženska. Jaz pa njen učitelj — sem
padel, sem se dal vloviti v nastavljene zanjke.
Sedaj umem, zakaj mi je pisala: „Pameten
mislim da si dovolj". Jaz pameten? Norec, po-
polnoma brezumni norec sem bil, gluh in slep
toliko časa. O Bog, ti si me kaznoval, ker sem
kršil svete vezi bratimstva, vzornega prijateljstva,
kršil izgubljeni ženski na ljubo. Pravični ma-
ščevalec, tepi me, kaznuj me; a hvalim te, ker
si mi odprl poprej oči, predno sem bil uničen,
nesrečen za vse življenje — in morda za celo
večnost".
Tako sem vzdihoval in bridek kes se je po-
laščal moje duše. Vzrok temu je bila bržkone
Barbkina podoba, katero sem krčevito držal med
prsti in pritiskal na ustnice. A vselej sem jo
moral hitro odmakniti; zakaj nekaj me je speklo
in zdelo se mi je, kakor da črne madeže pri-
tiskam na snegobelo Barbko. Vsi spomini mladih
dnij, abiturijentskih počitnic, Tinetovega groba
—	vse, vse mi je vstajalo v razgreti duši. S
sladkim veseljem bi bili navdajali dušo koga dru-
gega in morda tudi mojo, da si nisem imel toliko
očitati. Tako pa mi je bil vsak spomin preteč
81
duh, ki mi je hitro zgrenil sladek občutek, ki
je vstajal v žalostnem srcu.
Toda še enkrat je vsplapolal ogenj strastne
ljubezni do lepe ženske v meni, kakor tedaj, ko
se ob požaru zruši poslopje, bukne še enkrat
plamen kvišku, da potem zamrje poteptan od
pridnih gasilcev. „Morda pa to ni bil tisti Diirre-
mann, katerega poznam iz Podgorja. Morebiti
vender ni taka ta ženska, kot jo slika samo-
morilec." In zopet sem bral pismo, zopet gledal
Barbko in znova mi je zavrela kri in sklenil sem,
da se prepričam, koliko je resnice ob teh mo-
ževih besedah.
Grem torej h kuharici po ključ od Mimine
sobe. Tam pričnem stikati po predalih in pre-
dalčkih. Vse sem odprl, samo jednega nisem
mogel — ali znal. „Tu so njene skrivnosti, tu
bo spričevalo njene nravnosti", mislim si in od-
prem s silo predalček. Na vrhu je bil album.
Prva podoba je bili — Durmanova — potem pa
cela vrsta častnikov in drugih razkošnih posto-
pačev. Pod albumom je ležala vizitnica nekega
stotnika, ki jo vabi, naj gre z njim na Češko.
Za mesec dnij je dobil odpust. To so bili tisti
sorodniki, katere je šla obiskat.
Zaroka o polnoči.	6
82
■Zaroka o polnoči.
Dalje nisem preiskaval. Dovolj mi je bilo.
Predalček sem pustil nalašč odprt, da je lahko
vedela pozneje, kaj in koliko da vem. Vrgel sem
vanj še moževo pismo, Barbkino sliko sem pa
spravil sam. Potem sem šel v sobo in hitro
pričel pospravljati svoje stvari. Toda, kar sem
prijel, vse me je spominjalo nanjo, ker mi je
skoro vse nakupila ona. Zato sem zaklenil samo
knjige in obleko v svoj kovčeg. Hotel sem takoj
zapustiti stanovanje in po izpitu čim preje Dunaj.
Poiskal sem tudi denar, katerega sem imel dokaj
prihranjenega. Ob tem sem naletel na svojo staro
listnico in pa na zaklejen predalček. Tedaj se
domislim, da je ondi spravljeno Tinetovo pismo,
katero mi je poslala Barbka iz Gorice.
„No, sedaj že smem odpreti; dosti dolgo
sem čakal — žalibog", moral sem pristaviti. Kako
drage so mi bile sedaj poteze, katere je seveda
zelo negotovo črtala Tinetova vela roka! Že sam
naslov je zadostoval, da so se mi snovala v duhu
vsa pisma, kar mi jih je pisal Tine — in s pismi
vred mi je bilo načrtano celo srečno, mladostno
življenje. In sram me je bilo samega sebe, da
sem bolestno vzdihnil: „Tine, če me gledaš sedaj
z nebes, odpusti mi!"
		Spisal Basnigoj.
83
Pa sem odprl drobno pisemce. Kratko, a
zopet tako usodepolno, da se mi je kar vrtelo v
glavi. Pisal je:
»Dragi, najzvestejši mi prijatelj!"
»Nobeden ne ve, zakaj bom moral umreti.
Toda ti vedi — pa molči. Moje smrti je kriv
Durman. Odpustil sem mu, še Bog naj mu, in ti
mu moraš tudi, ko boš to bral. Sporekla sva se
v gostilni. On me je pričakal, udaril z neko
stvarjo tako silno po boku, da sem padel v
jarek in ležal skoro do dne na dežju. Od tod
moja bolezen. Naznanil bi bil sodniji. Toda prič
nisem imel.
Naj ga Bog kaznuje, kakor ve, da je prav.
Z Bogom! Tvoj umirajoči	Tine."
Dragi moj Milan, še tega je bilo treba, da
je bila kupa boli polna. Posnel bi bil lahko to
že iz Durmanovega pisma — ali nisem bil zmožen
pametnega sklepanja. In če bi bil tudi kaj mislU,
toliko gorja skupaj bi si misliti ne bil mogel,
niti upal. Kaj sem trpel ob tem, tega povedati
ne morem. Toliko pa rečem, da več človeško
srce ne more prenesti. Zakaj, mora počiti, ali pa
se ti zmeša pamet. Kolika sprememba je bila,
ko sem bral Durmanovo in Tinetovo pismo.
6*
84
■Zaroka o polnoči.
Poprej sem divjal, besnel, kakor se sploh tolažijo
ljudje, katere vodi strast. Sedaj sem pa sedel
na divan in tiho ihtel. In čutil sem, da je ta
bol — spomin na Tinetovo smrt — večja, pa
vender slajša, kot obupno divjanje, katero se me
je polaščalo poprej. Tiho sem bojeval, tiho raz-
mišljal svojo preteklost. Kakor bi bil veter podil
megle spred obzorja, tako se je meni pričelo
jasniti v duši. Vse dogodbe, vse spletke, ki so
bile doslej zavite s čarovnim zavojem omamljivosti,
pokazale so se mi v pravi luči. Jasno mi je bilo,
zakaj da je Tine tedaj vzdihnil, ko je šel Durman
mimo hiše; vedel sem, zakaj ni dovolil odpreti
pisma takoj, da ne bi jaz v naglici storil kaj
nepremišljenega.
Dolgo sem sedel in premišljal. Ozrl sem se
na križec, ki je visel ob postelji. Dobra mati mi
ga je dala seboj in z njim vred svoj blagoslov.
In morda je bil ta tako močen, da me je ob-
varoval, da nisem padel v toliki nevarnosti in
da sem se vsaj v tem oziru lahke vesti vrnil še
v materino naročje — vrnil tedaj zadnjikrat.
Potem je kmalu legla dobra moja mati k večnemu
pokoju. V tem se je zmračilo. Tedaj pričnem
misliti, kam bi šel stanovat. Zakaj tam bi ne
		Spisal Basnigoj.
85
strpel še eno noč. Sklenil sem, da grem v „ Slo-
venijo" in poiščem tam kakega tovariša. Eno
noč bo že imel prostora še zame. Toda težko je
bilo iti v društvo, katerega nisem bil več ud, ne
zaradi gmotnega pomanjkanja, pač pa zato, ker
sem zatajil narodnost radi ženske. Ali kaj sem
botel. Najbolje je bilo, da sem takoj povedal
tovarišem, da sem zopet Slovenec z dušo in s
telesom, in da me sedaj po bridkih izkušnjah ne
odtrga nič od krila matere Slave.
Vzel sem denar, Tinetovo pismo in Barbkino
podobo seboj. Vse drugo sem zaklenil v kovčeg
in naročil kuharici, naj ga izroči postrežčeku,
ki pride z mojo vizitnico.
Stopim v „Slovenijo". Bilo je zbranih mnogo
rojakov. In kakor nalašč, bili so le bolj resni in
pridni mladeniči, ki so se zares trudili, ne pa
postopali po DuDaju. Vsi se ozro name in za
nekaj hipov se zasliši zamolkli: „06, 06!" Vmes
so se pa posmehovali nekateri in prezirno gledali
name, ki sem stal za vratmi in se tresel vsled
razburjenosti in sramu. Komaj sem lovil sapo, pa
sem vendar krepko ogovoril družbo:
„ Gospoda moja! Le s mejite se mi, zaničujte
me, prezirajte me izdajico, odpadnika, poturico!
86
■Zaroka o polnoči.
Drugega nisem zaslužil. Kar mi je bilo najdražje,
za kar sem se navduševal z mlada z vami vred,
prodal sem za ljubezen ženske, o kateri ste po
pravici trdili vi, da je sumljive nravnosti. Njej
■em roboval, njej na ljubo storil vse, kar je
ukazala. Njena volja je bila moja volja, njena
želja, meni povelje. Toda — bila je — pravim,
in odslej ne bo več. Zdrobil sem vezi, s katerimi
me je priklepala naBe — in sedaj sem zopet vaš
—	in pa domovine, če me hočete vsprejeti. Ne
zaslužim ne, ker sem preziral vaša dobrotna
svarila — toda prosim."
Burni „živijo" je zadonel po prostoru in
prijatelj za prijateljem mi je veselo stisnil roko
—	in prisrčno čestital.
Za teden dnij sem delal doktorski izpit. Da
me niso prisilili, bil bi odstopil. Zakaj kar me
je zadelo zadnje dni, zmedlo me je tako, da nisem
bil za nobeno rabo. Ali posrečilo se mi je in
dovršil sem izpit jako dobro. Potem sem pa
želel, da pridem čim preje z Dunaja. Take rane
človek najlažje preboli, če zapusti kraj. Na Du-
naju bi me bila vsaka ulica spominjala moje pre-
teklosti in mi ponavljala rane. Zato sem prišel
res kmalu v Celje in tamkaj se posvetil le do-
		Spisal Basnigoj.
87
movini in mladini. Učil sem se pridno in kmalu
šel na Dunaj k izkušnjam. Tedaj sem srečal
Maksa — vsega zamazanega in strganega. Ko
me je revež zagledal, planil je k meni in jokaje
tožil, da mu je mama ušla, pa da stanuje pri
sitni ženski, ki ga tepe in strada. Kekel sem
mu, naj me pelje k njej. Tam mi starka pove,
da so se oglasili od vseh stranij upniki, ko so
zvedeli o moževi smrti. Prodali so opravo — ali
izgubili so venderle skoro vse. Zakaj nasnovala
je mnogo dolga. Maksa pa da je dala njej v
stanovanje, ter jej izročila malo svoto, češ da ji
že še pošlje. Ali denar je že davno porabljen,
o gospe pa ni ne duha ne sluha. Bog ve, kam
jo je potegnila ta pijavka grda! In starka je
silno zabavljala na Maksovo trdosrčno mater, ter
klicala vse kazni neba in pekla nad njo.
Vidiš, takole daleč privede strast. Ko sem jo
prvič videl, poljubljala je svojega edinca — sedaj
ga pa pusti sredi ceste stradati. Se volčje imajo
yeč srca, kot ta zlodejska ženska. Sploh sem pa
tudi prepričan, da je bilo prejšnje ljubkovanje
»amo gola hlimba, da je preslepila mene.
Kar mi je tedaj novcev preostalo, dal sem jih
starki in ji naročil, naj poskrbi nekoliko za dečka.
88
■Zaroka o polnoči.
O njej sami pa nisem slišal ničesar več in
prav tako tudi o Barbki ne. Za to bi rad zvedel,
ali popraševati nočem. Zato pa živim sedaj bolj
sam zase. Veselje mi je edino, bivati pri učencih,
ter gledati, kako kali seme, katero sejem v mlada
srca. Mnogo sem storil že za šolsko mladež —
mnogim že koristil z nasveti.
In ti, dragi Milan, boš prašal, čemu sem
ti pripovedal to tako obširno?
„Ivan! Čemu si mi pripovedal? To vpra-
šanje si stavil nalašč — saj vidiš, da vse gori
iz mene, da sem preživel s teboj vse, kar si
mi pravil — preživel zato v duhu, da mi ne bo
treba v resnici. Strašno je, kar si mi povedal —
in jaz bi še sanjati ne upal kaj podobnega —
da so taki ljudje na svetu — moj Bog! Tega
ne bi verjel, če bi mi ne pravil ti. Sedaj pa
verujem, in dal Bog, da bodo tvoja temna in
bridka leta meni luč in veselje — luč, da ne
zaidem in veselje, ko se bom oziral nazaj na
prestane nevarnosti."
„Če je to res, tedaj sem dosegel svoj namen.
Videl sem, kako goriš za domovino, kako pre-
ziraš odpadnike, kako si vnet za vse dobro, blago
in lepo. Prav imaš. Tudi jaz sem bil tak. Čeprav
		Spisal Basnigoj.
89
se ti kaj takega ne bo pripetilo kot meni, vendar
se boš pa več ali manj le izpremenil —. Da se
pa človek ne izpreminja kot kameleon, da je trden
in neomajen, zato je treba značaja — jeklenega
značaja. Tega pridobiš, če so ti trdna in ne-
omajana načela. Načelo pa ni puhla stvar, snov
domišljije, marveč izvor duha in vere. Zatorej
dragi moj, misli mnogo, delaj vedno, govori malo;
— kdor kriči, ruje in ščuje, ni narodnjak, marveč
kdor dela in trpi za narod, tisti mu bo koristil,
tistega bode slavil rod — če prej ne vsaj po
smrti. In edino po tej poti je mogoče, da vspeva
srača naše domovine, in tudi sreča Slovencev.
Le tedaj bi omajali Prešernov rek, da le tujcem
sreče svit se v Kranji žari. Zakaj če ne delamo
sami noč in dan, marveč križem rok gledamo,
kako si prilašča tujec - in sedaj celo zid kos
za kosom slovenske dedovine, potem nam je od-
zvonilo. Če nam tujec odvzame zemljo, potem se
nam ni boriti za nobeno stvar. Loviti se po
zraku ni naravno. Torej Milan, bodi značaj.
Ko se učiš, misli, da ne delaš samo zase, marveč
za slavo in srečo celega naroda, in spesneje
ti bo tekel uk, častneje boš dovrševal izpite. Le
90
■Zaroka o polnoči.
bi pa prihruli boji nad te, spomni se povesti
prijateljeve in bodi mož!"
„Bodem!"
In stisnila sta desnici, vstala in odšla. Luna
pa je veselega lica gledala na krasen Bled —
veseleč se menda boljših časov slovenske zemlje.
VI.
Kolikokratov sem od tod v samoti
Klečala, klicala pomoč Marije.
Prešeren.
Prijatelja sta vstala in se počasi vračala
po stezi podgrajski. Razsvetljave ni bilo. Vendar
je bila noč tako svetla in prijazna, da si lahko
dokaj daleč razločeval predmete, katere je ob-
livala bleda mesečna luč. Tam pri Mallnerju so
še vedno plesali, in razločiti je bilo po godbi,
da plešejo kadriljo. Naša znanca se nista menila
za to. Pogovarjala sta se dalje, snovala in kovala
načrte, ter navduševala drug druzega. Kar se
začuje na vodi srebrn glasek, ki je donel tako
ljubko preko malih valčkov in se razlival po logih
in nasadih. Dekle je pevalo sredi vode prelepi)
pesen: „Po jezeru". To je vzdramilo Ivana in
Milana. Vsa srečna sta prisluškovala domačemu
spevu, in Ivan je ogovoril tovariša:
		Spisal Basnigoj.
91
»Glej, da si bil prečrnogled! Ni sam tujec
tukaj, ne. Se gore slovenska srca za domovino
in celo srca mladenk. Ne bodo nas zatrli ne!"
»Nikdar ne!" Tako je pritrdil Milan. »Dal
bi nekaj, da bi poznal to dekle, ki se je baje
odtegnilo plesu, odtegnilo tujcem, da duška da
slovenskemu čutu in te čute izlije v mrzlo vodo!
Nikar ne hodiva naprej. Pojdiva nekoliko nazaj,
da bova še slišala petje. Tako se mi še ni bila
všeč ta pesen."
Ivan ga je slušal in nemo sta stopala po
stezici. Toda nič več ni bilo glasu. Postajala sta,
gledala po jezeru, kjer je bila vrzel med drevjem,
pa ničesar nista zapazila. Že sta se mislila vrniti.
Kar trči prav blizu nekje čoln ob obrežje, voda
zapljuska, veriga zarožlja in kakor srna je skočila
belo oblečena vitka ženska postava na breg ter
hitela po posuti stezi navkreber.
»Pojdiva strani, ustrašila se naju bo",
opomni Ivan.
Ali Milan se ne zmeni za to. Kar povleče
seboj prijatelja trdeč, da jo mora poznati.
Blizu so že bili. Deklica se upre ob bok in
postoji, da se oddahne, potem pa zakroži: »Otok
bleski". Še dihati nista upala ona dva, d« bi je
92	■Zaroka o polnoči.
ne preplašila. Toda deklica kar sredi kitice pre-
neha in hoče dalje. Zapazi ju. Pesem, katero
je tiho pevala dalje, zastane ji v grlu, in mislila
se je obrniti. Ali, kaj je to, da je noga kakor
prikovana, da nepremično gleda Ivana — in da
se ta trese?
Milan hoče pozdraviti, pa je prekasen. Ivan
izusti: „Barbka", in ona vzdihne: „Ivan". In
Milan je ves iznenaden gledal, kako je Ivan
padel pred Barbko, prijel njeno roko in prosil:
»Odpustite, gospodičina, odpustite!"
„Ivan, jaz sem tvoja sestra, ne gospodičina.
Odpuščati nimam kaj, ker nisem bila jezna nate!"
Pa ga je dvignila s tal, in dolgo sta
molče stala drug ob drugim. Srce je pa go-
vorilo dovolj. Najprvo se je probudila iz sladkega
trenotja Barbka. Povabila ju je v čoln, meneč,
da tukaj ni prijetno, če bi jih kdo naletel. Vkrcali
so se. Milan je prijel za vesli, ona dva sta pa
sedla zadaj na klopico. Ko je odrinil od kraja,
ni dolgo in mnogo veslal. Poslušal je, kaj je
pravila Barbka Ivanu.
Ona je namreč prišla z Otilijo in njenimi
stariši na letovišče na Bled. Udeležila se je tudi
		Spisal Basnigoj.
93
vožnje po jezeru in potem šla z Otilijo, katero
je spremljal ženin, na ples. Toda jezilo jo je,
ker ni bilo nobenega, da bi bil govoril slovenski,
čeprav je zapazila med plesalci marsikaterega
Slovenca. Zato je šla skrivaj iz dvorane in od-
veslala na drugo stran, da bi tamkaj dihala sveži
zrak in s pesmicami olajšala srce.
Milanu se je srce veselja topilo, ko je slišal
tako navdušeno Slovenko. Ivan se je pa sra-
moval svoje učenke in globoko vzdihnil.
„Kaj ti je, da vzdišeš", praša ga Barbka.
„Ah, sramujem se te, ker si ostala zvesta
narodu, zvesta prijateljski prisegi, jaz sem pa
onečastil oboje. Ti ne veš, kako daleč sem za-
bredel --"
„Molči o tem! Vem, vse vem. Pisala mi je
znanka z Dunaja. Toda, če si zabredel, sedaj
hvali Boga, da si se izkopal iz te nesreče. Pre-
teklo bodi pozabljeno. Tudi jaz pozabljam sedaj
vse gorje, katero si mi napravil, pozabljam vse
prečute noči, v katerih mi ni zatisnil spanec očij
in v katerih sem goreče molila k Mariji, naj te
reši. Nisem jo prosila, da naj te da meni nazaj,
marveč, da?.te le reši, naj bode potem kakor
hoče!"
94
Zaroka o polnoči.
i
„Oh, Barbka, ti si me rešila, ti si predobra!"
„Ne, nisem predobra. Tako se moramo ljubiti,
pa bomo srečni tudi v nesreči. Ne veš, kako mi
je šumela voda po ušesih, kako sem v snu včasih
planila kvišku in hotela skočiti v Sočo. Ko bi
ne bila molila, molila zaupno in neprenehoma,
pa bi bila midva oba izgubljena. Utolažila
sem se dokaj, ko sem zvedela, da si zbežal z
Dunaja in zapustil tisto žensko, potem ko seje
ustrelil njen mož — zaradi mene."
In tedaj je Barbka umolknila in zakrila
obličje z rokama. Ivan je ni upal motiti. Za
nekaj trenutkov se ji je privil iz prsij vzdih:
„Moj Bog, kaj ne, da nisem kriva njegove smrti!"
Potem je pa nadaljevala, kako da je šele
sedaj popolnoma srečna, ko ima zopet brata —
ki je bil mrtev, pa je vstal od smrti.
Tako so se pogovarjali in Milan ni zrl, kam
plava čoln, katerega je pregibalo nekoliko veslo,
nekoliko pa sapa. Prišli so nevede kedaj prav
blizo otoka.
Tedaj pravi Barbka:
„Le veslajte h kraju, da se grem zahvalit
Mariji, ker me je dobrotno uslišala!"
		Spisal Basnigoj.
95
Potem pa poredno posvari Ivana: „Tudi
tebi De bo škodovalo, če pomoliš nekoliko, pred
nebeško Devico."
In kar pritisnili so h kraju; Barbka je hitela
po stopnicah, ona dva sta pa tiha sledila njenim
korakom.
Tam pod težkim obokom, kjer je vzidano
omreženo okno poleg glavnih vrat, je obstala
Barbka. Luna je lila svoje žarke skozi okna na
zlat Marijin oltar. Med lunin svit pa se je vme-
šaval trepetajoč rdeč svit večne luči, ki je brlela
pred njenim kipom. Bilo je v cerkvici, kakor da
izžariva nebeška Kraljica samo čistost in ljubezen,
ljubezen materinsko, s katero tako neizmerno ljubi
Evine otroke. Kdor ima količkaj verskega čuta
še v sebi, komur tli le iskrica ljubezni do Marije,
mora se vkresati ob tem ognju ljubezni tako, da
zažari mogočno in prešine celega človeka. In taka
ljubezen je prešinjala nocoj Ivana in Milana.
Tiho sta stala in gledala sedaj v cerkev, sedaj
na Barbko, ki je bila živ kip pobožnosti. Milan
si ni mogel kaj, da je primerjal Barbko z Bogo-
milo, Ivana pa s Črtomirom.
Tedaj zdrsne ura in kladivo prčne biti pol-
noči. Barbka konča molitev in de:
96
■Zaroka o polnoči.
»Pojdimo, da ne bom prekesna."
Ivan pa ji zastavi pot in prosi:
»Barbka, ali smem biti tebi več kot brat?
Marija me je dala tebi nazaj, naj bom torej ves
tvoj celo življenje, ti pa moja na veke! Nisem
vreden, vender prosim, prisrčno prosim, ako ti
je mogoče . . . ."
S tresočim glasom je prašala Barbka: »Ivan,
ali res?"
»Ali moreš dvomiti ? S čim naj ti dokažem ?"
„Daj mi desnico, stopiva semkaj nazaj, da
naju vidi Marija, in ona naj bo priča najine
zaroke! . . .."
Odpluli so. Barbka je šla k Mallnerju, ona
dva pa k Petranu. Milan ni zaspal dolgo —
slišal je tudi, kako se je premetaval po postelji
njegov tovariš, ki je bil tako srečen, da je ve-
selja jokal, predno je legel. Slednjič so se vendar
Milanu strnile oči. A zadnje besede so bile:
»Stavim, da še ni bilo take zaroke".
		Spisal Basnigoj.
97
*
* *
Za leto dnij je Milan Grebenko zopet od-
hajal na Bled. Z nova mu je naročala babica,
naj zvoni na otoku za njeno srečno smrt pa da
naj nikar ne pozabi, kako je storil lani.
Pravili so potem ljudje, da je mladi drug
celjskega profesorja, ki se je poročil s Pogačarjevo
Barbko v cerkvici na blejskem otoku, po poroki
stopil v cerkev in dolgo, dolgo natezal vrv ob
zvonu želja. Ali je hotel izpolniti samo željo
svoji babici, ali pa je prosil morda kaj drugega,
kdo ve? —