Na  paši.
Zjulraj.
Zarja solnčna zlata, jasna                Po gorah pastirec vriska,
se žari izza goric.                             zvonci mu bingljajo-vmes,
v gozdu temnem se oglaša             s petjem glasnttn ie pozdravlja
drobni spev veselih ptic.                 na izhodu solnčni kres.
Cvctke v rosi lesketajo.                   Vzduti krepilni pije hlastno,
vonj mamei puhte v ncbo,             glcda v zemski dol z višav —
sapice v vrheh pihljajo,                   oj, zakaj ne pel bi srčno
božajo obraz mehko.                        vrh osolnčenih dobrav.
KSSHS
Hrepenenje po domaših gričlh.
Na naše griče solnce seva,             Zakaj ne želcl bi v naše griče,
tujino krijejo megle;                        kjcr vse pozdravlja me srčno ?
pastir na naših gorah peva —       K pastirju v gore srce kliče,
tja k njemu sili mi srce                  da pel i jaz bi 2 njim glasnč.        I
Vsak grraič se smehlja veselo,      Tujina maCeha je kruta                      1
in venci rožic tam detitž;               po njej ne dije zame cvet —        1
v tujini vse je cvctje velo,              Izpusti, mačeha, me Ijuta.                 j
drčvesa gola tu stoje.                       da v naše griče idem spet.              i
aazs                                                 1
Srečni pastir.                                      I
Izza gore, kot mcči svetli,              Z gorc pastirec mu odpcva,           1
se iarki jasni zablišič.                     odmeva v skalah krepki glas —  1
In sapice jutranje v gozdu              od slrupa svetnega oddaljen      '    I
vesele pličke prebude.                      paslircu je vescl 0bra2.                     1
Nad poljem dviga se škrjanček,    Pastir skrbi nikakih mma:                 ^
pozdravlja prvi jutra žar,                 za iropom stopa on ovčic.
se vspenja vedno više, više,           Zakaj bi grlo rtiu ne pclo,
kot bil bi pevcev vsch vladar.       ko vedno je veselih lic.
tsaeas
Z v e i e r.
Treba bo domov pognati,               «Ave" zvon doni z gorice,
na zemljd že lega nirak.                 čez zemljo izliva mir.
Čakajo z večerjo mati,                     Cvetke sklanjajo glavice.
Laka spancc nas sladak.                   da presnivajo večcr.
Prva se je zvezda vžgala,                V dol vesela stopa čreda,
v grmu se poslavija kos.                 dobro se napasla je.
Izza gore luna zala                           Nas pa žele Laka skleda —
pelje svoj srebrni voz.                     polna žganjcev slastnih jc . . .
^s«                                          Mokriški-
csa 118 b® -