Dopisi. Iz Maribora. (Volitev srenjskega zas t o p a.) Po precej živahni agitaciji in pri ob.e slabi vdeležbi so se volitve dn. 18. t. m. dovršile. V 3. skupini jib je zmed 495 volilcev volilo samo 106; v 2. skupini izmed 261 rolilc.T 110 in t 3. izmed 480 volilcev 258. Voljeni so z večiue prejšnji zastopniki, tudi g. dr. Reiser, med par novimi je tudi g. Bind.lecb.ner. Te volitve so pa v mnogem oziru prav mikavne. Ker sta od neke strani tudi Slovenca, dr. Radaj in dr. Srnec kot kandidata se priporočala, so razglasili nekteri malodušni -volilci" pred volitvijo to-le svarilo v nMb. Ztg.u: ,,Varujte se, da po vašib Tolitvah v srenjski zastop nemško lice mesta v nevarnost ne pride!" Strašilo je pomagalo, Slovenca nista bila roljena. — Malodušneži niso pomisliH, kako da so 8i 8 tem sami zaušnico pritisnoli. Če namreč mesto res sko_ in skoz .nemško lice" (deutschen Cbaracter) ima, zakaj so pa bojite, da se ma lice spremeni, ako par Slovencev v mestni zastop pride? Ne bojte se! Mariborski Slovenci so zadovoljni, da imajo mir pred vami! Poslednji dan Tolitre, 18. t. m., so posestni Mariboržani ,,nemskega lica" tsc žile napeli, da se jim nepriljubljenec vrinil ni. Ta pa je Prusak Reuter, ki je po krepkem uporu propal, se pa tudi v kazini potera nad svojimi oasprotniki nekoliko pomaščeval. Zahval. se svojim volilcein je rekel, kakor gre po mestu govorica: -Proti meni so glasovali oni, ki v Moskovo škil^, potem oni, ki obračajo oči proti Rimu, slednji. pa birokrati!" — Z gledanjem proti ,,Rimu" zabarlja nekttrim dubovnikom, ki so v prvem volilnem redu, ter so prišli v 8lednjem trenutku na pomoč, da je zmagal imenik zmerno-liberalnih kandidatov z .nemškim licem". Kot luteran ne more g. Renter vedeti, kakosen pomen da ima _Rim" za katoličane; je toraj fraza brezumje! — Kar zadeva škiljenje t -Moskovo", je tudi to neumna fiaza, kajti katol. Slovenci ne pričakujejo rešenja iz Moskove, marveč iz Duna.ia, kadar bo namre. Reuterjeva velikonemška stranka na cedilu ostala. Dvomimo tudi, da bi bil kteri zmed liberalnih Slovencev zoper R. glasoval, kajti vrana vrani oči ne izkopJje. Slednji. je pa g. Reuter pri tej priliki cel6 pozabil na to, da je lansko leto, ko je cesarjevitS Rudolf v Mariboru bil, prusaško zastavo bil pri svojem oknu prikazal in s tem v situe zadrege pvišel. Kdor pod stekleno streho biva, naj ne meče kamenja na bližnjega! Zapomnite si to, g. Reuter! Iz mariborske okolice. (Seidl naša mora.) [Konec]. Rajni župnik Otič, rojen Kamčan, je v oporoki sporočil toliko kapitala, da še zdaj (umrl je 1800) po škali 75 gold. obresti ostaja za pridne in poštene šolarje. Teh 75 gold. se razdeli v tri dele: prvi del mora dobiti mladež v K a m c i, drugi del mladež pri sv. Križu in tretji del v gornji sv. Kungerti. Po vstanovnem pismu imajo le gg. župniki v Kamci pravico razdelitve onim -olarjem, ki se jim od učiteljev kot pridni priporočijo. Te pravice pa n e m a kamški srenjski predstojnik. Tudi to plačilno polo je pograbil g. Seidl, vzdiguje obresti in se sopiri pri razdeJitvi kot ustanovnik! V Kamci in pii sv. Križu po tem takem Seidl tuje milosti deli, dabigaljudje zarad tega spoštovali in nikdar ne pozabili, da je in hoče ostati poslanec — do smrti! In kako deli večni poslanec te darove šolarjem? V Kamci še. od preteklega šolskega leta ni nijeden nič dobil! Kedar se mu imena šolarjev predložijo, gleda, ali je oča od njegovega repa alj ns? Ako je oča pošten narodnjak, ne dobi otrok tega, kar mu po blagem namenu rajnega Otiča gre! — Kdo ima protipazbo, da Be ustanova za šolarje vestno zvršuje? Nibčer, kajti Kamčani prepuščajo pri volitvah vse koristi — posestnikoin iz Maribora! Sami so si krivi; da so tujci njih stiahonje! Ljudstvo, ki ne posluša svojib pravih prijateljev, ki mu dobro hočejo, se mora po takih biidkih skušnjah zmodriti! Kdor tujcu pete liže, se ne sme pritoževati, če ga tujec s peto tudi peba! Iz Slovenjgraške okolice 18. dec. (Cepacerkvena svečanost.) Dolgo že tukajšnja okolica ni toliko duhovnega veselja uživala, kakor v pretekli osmini brezmadežuega spočetja D. Marije, ki se je pri Slovenjgraški mestni fari posebno slovesno obhajala. Na povabilo č. g. mestnega župnika prišel je preč. g. J. Valjavec duboviiih vaj vodit. Za mestjane bilo je premišljevanje v nemški besedi po dvakrat na dan. Pa tudi Slovenci v mestu in iz sosednjib župnij niso bili pozabljeni; vsaki dan je tudi za nje dvojno premisljevanje bilo. Kdo bi bil mislil, da se bode pri tako slabem vremenu, v pozimskem časa, tolikanj ljudstva duhovskih vaj udeleževalo? Prihajali so precej obilo tudi mestjani, ali pri slovenskib piedigah je bila prostorna cerkov, v ktero gre blizo 4000 liudi, večjidel natlačena. Poprek se lehko reče, da je te dni blizo 40C0 ljudi (v mestni in pa v dy.b sosednjih famib cerkvab) sv. zakiamante prejelo. Takega vspeba nismo pričakovali. Bog daj, da bi se novo vzbujeni duh pobožnosti in ljubezni do cerkve in njenih naprav le dolgo ohranil! Očitna zahvala gre za t6 preč. g. J. Valjavcu, kteremu se ni pretežavno zdevalo, vsak dan stirikrat na prižnico stopiti, vrb tega pa še marljivo spovedovati. Ne manjša hvala gre pa tudi mestnemu župniku, č. g. Dr. J. Sucu, kteri 86 je neustrašeno lotil trudapolnega dela ter srečno dovršil pobožnost, čeiavno so jo nekteri pisano gledali. Nam vsem bodo ti dnevi duhovnega ponovljenja dolgo v prijaznein spominu ostali. Iz konjiškega okraja. (Nova razsodba zastran nedelj.) Nemški pisar neke srenje v tem okraju je zastran nedelj in praznikov tako razsodba izrekel, da je vredna razglašenja, ker prekrasno pojasnjuje, kako da se mnogokvat poselski red zvršuje. Bilo je neko nedeljo pri neki podružnici konjiške dekanije drugo sveto opravilo. Neki gospodar ukaže svoji dekli doma ostati, ker je bila gospodinja bolena in ker ni nikogar drugega imel, da bi doma opravljal. Gospodar odide k božji službi. Po minoli božji službi pa zagleda gospodar svojo deklo z blizo 41etnim fantkoni pri cerkvi ter njej ukaže hitro se rrnoti domu. Ali glejte! dekla ni šla domu, temuč v bližnjo krčmo, kjer je z otrokom vred do pol devete ure zvečer ostala. V strabu zaiad otroka gre gospodar v omenjeno krčmo dekle iskat in bi bil skoro tepen, ako bi ne bil hitio pet odnesel. Gospodar domu pridši jame deklo hudo kregati zarad nepokoršine in ker je otroka tako vpijanila, da se je po hiši kotal. Drugi daii gre dekla svojega gospodarja zarad kreganja k župana t o ž i t ter mu pravi, da noče več ostati v službi. Župan njej veli prihodnji četrtek kot na _Anatstag" priti v ,,Gemeindekanzlei"  in tam tožiti gospodarja. Gospodar pride v nGemeindekauzlei" in razprava se začne. Med razpravo zarobni srenjski pisač, po rodu Nemec, nad gospodarjem: Dev Sonntag gebort den Dienstbotben!" In tako je gospodar zgubil pravdo, dekla pa je emela službo zapustiti ter se zdaj okoli potika. Ni tieba povedati, kako da bi se morala v tem slučaju razsodba glasiti, samo to naj očeta župana očitno opomnim, da naj svojemu nemakemu pisarjupove: ,,Der Sonntag ist der Tag desHerrn" (nedelja je dan Gospodov), ne pa poselsk dau!