.   # =     @e od nekdaj so se umrljiva bitja prito- `evala nad umrljivostjo, `elela so ji uiti, izra- `ala so upanje na veèno `ivljenje. Z umrlji- vimi bitji mislimo tukaj seveda èloveka. Èlo- vek je edino bitje, ki ve, da bo moralo umreti, ki objokuje svoje umrle, ki jih pokopava in ki se jih spominja. Tako v zgodovini “umr- ljivost” celo postane ena izmed lastnosti con- ditio humana, ki se uporablja bolj ali manj samo v kontekstu èloveka. Grška filozofija uporablja besedo “umrljivo bitje” skoraj iz- kljuèno za èloveka, in sicer kot nasprotje z neumrljivimi bogovi, katerim umrljiva bitja zavidajo. Memento mori je klic, ki se skozi èas razume kot filozofska in religiozna spodbuda èloveku, naj `ivi pristno èloveško `ivljenje. V knjigi Psalmov beremo: “Daj nam spoz- nati štetje naših dni, da pridemo do srène modrosti” (Ps 90,12). Znotraj obzorja umr- ljivosti èlovek smiselno oblikuje svoje `ivlje- nje. Gre za odnos strahospoštovanja do smrti. Kakšen pa je odnos današnjega èloveka do smrti? Zdi se, da znotraj zahodne civili- zacije dejstvo smrti èedalje bolj postaja tabu. Smrt se izrinja iz vsakdanje `ivljenjske izkuš- nje. Pojmovanje smrti kot dovršitev `ivlje- nja, kot prehod v novo `ivljenje ni veè sa- moumevno. Èedalje bolj se zdi, da se v dobi velikih napredkov smrt v medicini pojmuje predvsem kot “neuspeh medicine”. Sodobna odkritja na podroèju mikrobio- logije in genetike prinašajo s seboj nove ob- ljube. Gen, ki doloèa staranje, bo mogoèe ob- noviti in tako podaljšati `ivljenje posamez- nika. Poleg tega se govori, da bo s postop- ki kloniranja mogoèe podaljševati èlovekovo `ivljenja v nedogled. Sekta raeljancev je pre- prièana, da je kloniranje prvi korak do konè- nega cilja, ki je veèno `ivljenje. Do tega nas bo pripeljal znanstveno-tehnièni napredek. Ob vsem tem se znova postavlja temeljna etiè- na dilema, ali je vse, kar je tehnièno mogoèe, tudi etièno dopustno. Ali torej èlovek sme vse, kar zmore?  # %   V zadnjih letih je prišlo do velikanskega napredka na podroèju odkritja genskega za- pisa deoksiribonukleinske kisline (DNK). Poznamo `e ogromno dejstev o organizaciji genov in njihovih funkcijah. Zgradbo DNK sta odkrila znanstvenika James Watson in Francis Crick leta 1953. Od takrat se je raz- voj znanosti na tem podroèju odvijal z astro- nomsko hitrostjo. Od zaèetka devetdesetih let prejšnjega stoletja je potekal mednarodni projekt “Èloveški genom” in leta 2003 so raz- glasili, da je celoten èloveški genom v gro- bem dekodiran, da poznamo celotno zapo- redje genov DNK. Šlo je za najveèji in naj- dra`ji znanstveni projekt v zgodovini èloveš- tva. Samo poznavanje zaporedja genov sicer še ne zajema tudi poznavanja funkcij posa- meznih genov. Znanstveniki sedaj poskušajo ugotoviti, kaj je naloga posameznih genov in kako ti geni delujejo. Obenem pa rezul- tati raziskave odpirajo nove mo`nosti za 9: &- - %    %   5 4     #  # zdravljenje razliènih genetskih bolezni, kar je z etiènega vidika seveda hvalevredno. Ven- dar je navdušenje nad novimi mo`nostmi po- mešano z bojaznijo, da ne bi morda novih odkritij uporabili tudi proti èloveškemu do- stojanstvu. Nagel razvoj genetike prinaša s seboj tudi številna vprašanja in pomisleke. Ali ima èlovek pravico izbirati spol ali druge lastnosti svojih potomcev? Ali imamo pra- vico izvedeti, da smo gensko pogojeno za kakšno smrtonosno bolezen? Ali imajo zdravstvene zavarovalnice pravico do takih informacij? Ali bodo smeli delodajalci zah- tevati tudi genski test èloveka, da bi ugotovili, k èemu je ta èlovek nagnjen? Ali lahko po- licija zbira podatke o DNK osumljencev? Po- leg tega se zastavljajo tudi vprašanja, ali imajo farmacevtska zdru`enja pravico patentirati gene, torej ali si lahko nekdo lasti pravico, da patentira gene kot intelektualno lastnino. V zadnjem èasu pa je gotovo najbolj ak- tualno vprašanje glede uporabe matiènih celic v regenerativni medicini. Raziskave si obe- tajo nova spoznanja o prirojenih razvojnih napakah. V njih vidijo mo`nost za zdravljenje razliènih bolezni (Parkinsonove, Alzheimer- jeve, sladkorne, aidsa …). Prav tako bi lah- ko matiène celice uporabili za oblikovanje specifiènih celiènih linij za pomoè v trans- plantacijski medicini, npr. za obnovo srène mišice, jetrnih celic, poškodovane hrbtenice. Raziskovanje matiènih celic je danes usmer- jeno predvsem v zdravljenje bolezni in poš- kodb tkiv. Dejstvo, da so matiène celice še nediferencirane, jim omogoèa, da jih lahko naèelno vzgojimo v katero koli vrsto celic oz. tkiv. To pa pomeni, da s pomoèjo matiènih celic èlovek lahko popravlja poškodovana tki- va v sebi. Poznamo dve vrsti matiènih celic: odrasle matiène celice, ki jih pridobivamo iz tkiv `e rojenih otrok ali odraslih ljudi, in za- rodne matiène celice, ki predstavljajo prvot- ne, še povsem nediferencirane celice èloveš- kega zarodka v prvih dneh njegovega razvoja. Zarodne matiène celice predstavljajo najni`jo stopnjo diferenciacije in se zato lahko poten- cialno razvijejo v katero koli tkivo ali organ, zato pravimo, da so celice totipotentne. Zelo nizko stopnjo diferenciacije imajo tudi odra- sle matiène celice, zato govorimo o pluripo- tentnih celicah. Najdemo jih v popkovniè- ni krvi, posteljici, kostnem mozgu, mleènih `lezah, vranici. Med obema skupinama ma- tiènih celic obstaja bistvena etièna razlika. Za pridobivanje zarodnih matiènih celic je potreben postopek t. i. terapevtskega kloni- ranja, ki je, kot bomo videli, etièno zelo spo- ren, saj unièuje èloveško bitje v prvem sta- diju, medtem ko je pridobivanje odraslih ma- tiènih celic etièno povsem nesporno, poleg tega pa tudi strokovno bolj utemeljeno. Hiter razvoj genetike spremlja tudi nekak- šno metafizièno nevtraliziranje èloveka, ki daje podlago za poljubno poseganje v èlove- kovo genetsko naravo. Hans Jonas govori o tem, da z odpovedjo metafiziènemu teme- lju èlovek postane dejanski predmet lastne tehnike. “Homo faber uporabi lastne dose`ke na sebi in poskuša izumitelja in izdelovalca vsega preostalega (torej sebe) izumiteljsko na novo izdelati”.1 Nova spoznanja in nova moè pa odpirajo temeljna etièna vprašanja: Kako daleè gre lahko èlovek in kaj naj bi ga vodilo pri njegovem delovanju? Kateri cilji naj bi doloèali naše delovanje? Kaj hoèe èlovek prav- zaprav doseèi, kaj izboljšati, èemu se izog- niti, in kako daleè ter do katerih meja naj se razširijo znanstveno-tehniène mo`nosti? Poglejmo si bolj podrobno, v èem je etiè- na problematika kloniranja èloveka.  #   Za pravilno etièno presojo je potrebno najprej razumeti, kaj kloniranje sploh je, kakšni so naèini kloniranja ter kakšni so na- gibi za kloniranje èloveka. Kloniranje je po- stopek nespolnega razmno`evanja, pri ka- terem je novonastala celica oz. osebek (klon) .     genetsko identièen izvorni celici oz. oseb- ku. Izraz uporabljamo tako za kloniranje bakterij kot za kloniranje èloveka. Na tak naèin se v naravi razmno`ujejo enocelièni organizmi, alge, gobe in preproste rastline, pri višje razvitih `ivih bitjih pa so kloni iz- jema. Tak proces v naravi zasledimo pri eno- jajènih dvojèkih. Pri èloveku poznamo dva osnovna naèina kloniranja. Prvi posnema naravni proces na- stajanja enojajènih dvojèkov. Gre za postopek cepitve zarodka (embryo-splitting). V prvem stadiju razvoja zarodka, ko so celice še toti- potentne in nediferencirane, se odcepi eno celico, ki se spet deli naprej. Tako nastaneta dva individuuma z enakim genskim zapisom. S to metodo sta oktobra 1993 Jerry Hall in Robert Stillman z delitvijo prvotnih celic pr- viè klonirala èloveške zarodke. Ta naèin klo- niranja odpira nove mo`nosti za ustvarjanje zarodkov pri umetni oploditvi. Drugi naèin kloniranja pa predstavlja revolucionarno od- kritje s konca prejšnjega stoletja in ga na krat- ko oznaèujemo kot prenos jedra (nuclear- transfer). @enski spolni celici (jajèecu) od- vzamejo jedro in ga nadomestijo z jedrom obièajne telesne celice tistega organizma, ka- terega klon hoèejo pridobiti. S kemiènimi sredstvi vzpodbudijo delitev celice in tako pri- de do delitve celice in do zaèetka `ivljenja no- vega organizma. 27. februarja 1997 je bila ob- javljena vest o kloniranju ovce Dolly, ki velja za prvi uspeli poskus takšnega kloniranja pri sesalcih. Uspešnost je bila sicer zelo nizka: od 277 poskusov je nastalo 29 zarodkov, iz njih pa je prišlo do rojstva samo enega bitja. Takoj se pojavi vprašanje, ali bi bilo etièno dopustno klonirati tudi èloveka. Kloniranje postane ena od najbolj aktualnih tem. Usmer- jevalni odbor za bioetiko pri Svetu Evrope izda še istega leta Konvencijo o èlovekovih pravicah v zvezi z biomedicino oz. t. i. Oviedsko konven- cijo2, ki prepoveduje pridobivanje èloveških zarodkov za raziskave, v Protokolu k Oviedski konvenciji leto dni kasneje pa prepoveduje klo- niranje èloveških bitij. Na nove dose`ke zna- nosti se takoj odzove tudi Papeška akademija za `ivljenje z dokumentom Razmišljanje o klo- niranju3, v katerem se opredeli proti kloniranju èloveka. Kljub mnogim pomislekom z razliè- nih strani pa je šel razvoj na podroèju raziskav naprej in 26. novembra 2001 je prišla v jav- nost vest, da so v Veliki Britaniji po metodi prenos jedra prviè klonirali èloveka, in sicer v “terapevtske” namene. Znanstveniki se ogra- dijo od kloniranja èloveka v reproduktivne na- mene, s postopkom kloniranja pa `elijo pri- dobiti zarodne matiène celice, iz katerih bi lah- ko ustvarjali celice in tkiva za odpravo dolo- èenih bolezni. Glede na namen, zakaj naj bi torej sploh klonirali, razlikujemo med reproduktivnim kloniranjem, kadar `elimo ustvariti nov `iv individuum, ki bo enak tistemu, ki ga klo- niramo, in “terapevtskim” kloniranjem, kadar je razvoj kloniranega zarodka ustavljen `e v prvih dneh razvoja in se njegove celice upo- rabijo za oblikovanje `elenih celic, tkiv in or- ganov. Tako pridobijo zarodne matiène (to- tipotentne) celice, iz katerih je mogoèe vzgo- jiti tkiva in organe brez nevarnosti zavrnitve organizma, saj gre za celice z enakim genskim zapisom. 4  ( (  %  # Proti reproduktivnemu kloniranju govori vrsta argumentov. Najprej predstavlja klo- niranje velik biološki problem in rezultati so zelo nepredvidljivi. Doslej so uspešno klo- nirali enajst `ivalskih vrst, med njimi pa vsaj zaenkrat še ni primatov. Dele` uspelih poizkusov kloniranja `ivali je zelo majhen (1– 3 %) in tudi zdravstveno stanje klonov je silno negotovo. @e zaradi nezadovoljivosti tehnike kloniranja bi bilo etièno skrajno nedopustno, da bi tak postopek uporabili pri ljudeh. Do morebitnega rojstva bi prišli po stotinah spla- .    # vov, pa tudi otroci bi z veliko verjetnostjo imeli hude motnje v razvoju. Vse izkušnje, ki jih znanstveniki pridobivajo pri `ivalih, vzbujajo strah, da bi do mnogih nepravilnosti prihajalo tudi pri ljudeh. Prvi argument proti temelji na tehnološki nedovršenosti postopka. Tudi èe bi se tehnika bistveno izboljšala, pa je vseeno še veliko razlogov, ki govorijo o nesmiselnosti takšnega poèetja. Zagovorniki reproduktivnega kloniranja izra`ajo `eljo, da bi na tak naèin obudili v `ivljenje umrlo ljub- ljeno osebo, npr. otroka, ki jim je umrl v pro- metni nesreèi. Vendar gre v tem primeru za nerazumevanje problematike. Klon namreè ne bi vrnil v `ivljenje umrle osebe. Klon ne bi bil kopija prvotne osebe, ampak bi bil sa- mostojna oseba, ki bi imel sicer (v idealnih razmerah) domala identièni genotip, vse dru- go, kar tudi vpliva na njegovo osebnost, pa bi bilo pri njem drugaèno. Rodil bi se v dru- gaènem okolju, imel bi drugaèen psihološki razvoj ... Skratka, klon bi bil druga oseba in ne nadaljevanje prejšnje osebe. Podobno, kot je pri enojajènih dvojèkih. Vsekakor pa reproduktivno kloniranje nasprotuje naèelu enkratnosti in neponov- ljivosti èloveškega individuuma in predstavlja nasilje nad dostojanstvom èloveške osebe. Za .     razliko od enojajènih dvojèkov, ki z istim genskim zapisom istoèasno zaèneta svoje `iv- ljenje, bi klon zaèel odkrivati `ivljenje z do- loèeno èasovno razdaljo od osebe, s katerim deli isti genotip. V marsièem bi bil `e obre- menjen z razvojem svojega starejšega “dvojè- ka”. Na ta naèin bi `ivljenje izgubilo sve`i- no in navdušenje.4 S kloniranjem se vsiljuje logika industrij- ske proizvodnje èloveških bitij ter z njo po- vezana evgenièna miselnost. Tisti, ki bi imel kapital in moè, bi odloèal o tem, katere osebe so vredne, da se jih klonira. @e ob koncu 19. stoletja so se razvijale evgeniène te`nje, ki so zagovarjale, da je za izboljšanje rase treba dati veèje mo`nosti gensko bogatejšim ljudem kot pa pripadnikom gensko ni`jih ras.5 Za raz- liko od stare evgenike, ki je bila socialna in ideološka, je sodobna evgenika obarvana teh- nološko in predstavlja temelj nove komer- cialne evgeniène civilizacije. Prav tako bi se z reproduktivnim kloni- ranjem porušila sorodstvena razmerja med èloveškimi osebami. Teoretièno bi bilo mo- goèe razmno`evanje brez moških, s klonira- njem bi proizvajali s èasovnim zamikom ge- netske dvojèke. Tako bi lahko `enska, ki bi se klonirala in bi tudi sama rodila na ta naèin ustvarjeno bitje, bila hkrati sestra dvojèica in mati otroku, njen dedek pa bi bil hkrati tudi biološki oèe. Izbrisana bi bila bistvena medosebna razse`nost in komplementarnost spolov pri spoèetju novega `ivljenja. Tako bi se spremenil pogled na zaèetek novega èlo- vekovega `ivljenja. @enska bi bila popredme- tena, saj bi slu`ila kot darovalka jajène ce- lice in maternice. Prav tako pa bi bilo popred- meteno tudi novo èloveško bitje. Klonirana oseba ne bi prišla na svet zaradi nje same, am- pak zato, da bi bila kopija doloèene odrasle osebe z doloèenimi lastnostmi. Ob tem se spet postavlja vprašanje, kakšnega èloveka bi `eleli klonirati. Klon se namreè ustvari, ker se je nekdo tako izkazal, da ga je vredno klo- nirati. Torej je vrednost klona tolikšna, ko- likor se je oseba, ki so jo klonirali, v neèem posebej izkazala. Osebno dostojanstvo èlo- veka skoraj povsem izgine. Predvidevamo lah- ko, da bi klon `ivel z obèutkom, da je le `iv eksperiment znanosti. Filozof Hans Jonas opozarja tudi na bio- loško nevarnost takšnega poèetja, saj gre za najbolj su`enjsko obliko genske manipula- cije: “Njen cilj ni samovoljno spreminjanje dedne zasnove, marveè ravno njeno samovolj- no fiksiranje v nasprotju s strategijo, ki vlada v naravi”.6 4 ( # > (  % ?  # Èe je etièna sodba v zvezi z reproduktiv- nim kloniranjem skoraj enoumno negativ- na, pa je drugaèe glede “terapevtskega” klo- niranje. Veliko podporo ima tako med znans- tveniki kot tudi v širši javnosti. Upanje, da bi lahko na ta naèin pomagali mnogim, da bi premagali doslej neozdravljive bolezni, je veliko. Mnogi so preprièani, da je za veèjo blaginjo celotnega èloveškega rodu v prihod- nosti potrebno `rtvovati zarodke v prvem sta- diju razvoja. Gre za utilitaristièno miselnost, ki zagovarja najveèje mo`no dobro za najveè ljudi. Tako je Velika Britanija leta 2001 spre- jela zakon, ki dovoljuje terapevtsko klonira- nje. S tem je nadgradila zakonodajo, ki `e od leta 1990 dovoljuje raziskovanje na zarodkih, pa tudi ustvarjanje zarodkov za raziskave. Ze- leno luè za sprejem take zakonodaje je dala dr`avna komisija Warnock, ki je preuèeva- la to problematiko ter ob koncu s preglaso- vanjem (23 proti 16) sprejela priporoèilo, da bi zakonodaja omogoèila raziskovanje na za- rodkih do štirinajstega dne. Ustvarili so celo nov izraz predzarodek (pre-embryo), s èimer oznaèujejo zarodek v prvih štirinajstih dneh razvoja. Da gre za nedopustno in strokovno neutemeljeno arbitrarno odloèitev, bomo po- .    # kazali v nadaljevanju razprave. Tako so za- rodku odvzeli status èloveškega bitja in s tem tudi neodtujljivo pravico do `ivljenja, s èi- mer so dali znanstvenikom proste roke za ra- ziskovanje v prvih štirinajstih dneh razvoja èloveškega bitja. Soglašamo z mnenjem aka- demika Jo`eta Trontlja, predsednika dr`avne Komisije za medicinsko etiko, ko pravi: “Eti- kiranje z novimi imeni, uvršèanje v nove ka- tegorije, opozarjanje na pomanjkljivosti — ali to ne spominja na preizkušene trike za opra- vièevanje diskriminacije”.7 Osnovno vprašanje je torej, ali je dopust- no z ustvarjanjem kloniranih zarodkov za- èeti proces novega èloveškega `ivljenja in ga nato v prvih dneh prekiniti, da bi tako pri- dobili vir za nova tkiva in organe za zdrav- ljenje odraslih oseb. Pomembno je pouda- riti, da doslej nimamo še nobenih rezultatov, ki bi potrjevali klinièno uspešnost “terapevt- skega” kloniranja. Takšen naèin “terapije” je po našem preprièanju etièno nesprejem- ljiva pot za dosego cilja, saj še tako vzvišen cilj ne opravièuje uporabe sredstev, ki uni- èujejo dostojanstvo in nedotakljivost èloveš- kega `ivljenja. V ozadju problematike terapevtskega klo- niranja je pravzaprav vprašanje statusa èlo- veškega zarodka. Kdaj èlovek pridobi dosto- janstvo osebe? Od kdaj je njegovo `ivljenje sveto in nedotakljivo? Kdo o tem odloèa?     %   V sodobni pluralni dru`bi so mnenja o tem deljena. Z razliènimi argumenti `elijo razlièni znanstveniki in filozofi podkrepiti stališèa, da zarodek nima statusa èloveške ose- be od spoèetja, paè pa ga pridobi kasneje. Ne- kateri so mnenja, da po štirinajstem dnevu, ko se oblikuje primitivna proga in je jasno, da ne more veè priti do enojajènih dvojèkov. Takrat se diferencirajo tudi prve `ivène ce- lice, ki so podlaga za to, da bitje èuti bole- èino. Drugi so preprièani, da v osmem tednu po spoèetju, ko zaènejo delovati vsi vitalni organi. Tretji postavljajo mejo na dvaindvaj- seti teden noseènosti, ko bi otrok ob prez- godnjem rojstvu bil `e sposoben `ivljenja zu- naj maternice. Èetrti so mnenja, da ob rojs- tvu ali celo osemindvajset dni po rojstvu8. Vsem tem pogledom je skupno to, da išèe- jo v razvoju zarodka mejo, ki bi oznaèeva- la zaèetek specifièno èloveškega `ivljenja in tako tudi zaèetek èloveškega dostojanstva. Ka- korkoli `e je vsako tako postavljanje meje zelo arbitrarno in skrajno vprašljivo. Dejstvo je, da razvoj èloveškega `ivljenja ne poteka po kvalitativnih preskokih, ampak da gre za zvez- no in neprekinjeno dogajanje. Preprièanje, da ima zarodek status èloveške osebe od spoèetja naprej, najde svoj temelj tudi v biološkem dejstvu, da znotraj razvoja zarodka od spoèetja naprej ni nikakršnega kvalitativ- nega preskoka, zato vanj ne smemo samovolj- no posegati. Ob zdru`itvi jajèeca in semen- èice pride do kombinacije genskega zapisa (DNK), ki se ne spremeni do èlovekove smrti. Prva celica je izvor enkratnosti in neponov- ljivosti èloveka. S spoèetjem se zgodi bistvena sprememba in nastane novo èloveško bitje; po- stopnost se nanaša samo na nebistvene spre- membe. Obstaja torej kontinuiteta in iden- titeta med zarodkom in odraslo osebo. Center za bioetiko na katoliški univerzi Sa- cro Cuore v Rimu je pred leti podal naslednjo izjavo: “Ob zdru`itvi dveh gamet nastane ‘nova èloveška celica’, ki poseduje novo in- formacijsko strukturo in zaène takoj delovati kot individualna enota. Ta je usmerjena k po- polni ekspresiji genetske dedišèine, kar se izra- `a v neprekinjenem in samostojnem obliko- vanju nove celote vse do popolnega izobliko- vanja novega èloveškega organizma. ‘Nova èloveška celica’ je torej nov èloveški indivi- duum, ki zaèenja svoj lasten `ivljenjski ciklus in se, èe so izpolnjeni vsi potrebni notranji in zunanji pogoji, postopoma razvija, uresni- èujoè svoje neizmerne mo`nosti, ko to nare- .    kuje bivanjski zakon in notranji povezoval- ni naèrt. Zato mislimo, da ni v skladu s ko- rektno biološko logiko pojmovanje, da èlo- veški individuum nastane 15. dan po spoèetju, ali kadar je vidna primitivna proga in ne more veè priti do nastanka dvojèkov, ali konec 8. tedna, ko je, èeprav v miniaturi, razvidna po- polna oblika organizma, ali še kasneje, ko je izoblikovana mo`ganska skorja. Kljub spo- štovanju napora, ki je bil vlo`en v oblikovanje takih mnenj, ob poglobitvi v dokaze, na katere se ta opirajo, ugotavljamo, da niso prepriè- ljivi in da ne ovr`ejo našega zakljuèka. Zaklju- èek, ki temelji na današnjem poznavanju bio- logije, je naslednji: embrio je vse od spoèetja dalje èloveški individuum, ki zaèenja svoj `iv- ljenjski ciklus”.9 (  > (  % ?  # Etièno gledano je terapevtsko kloniranje bolj sporno kakor reproduktivno, saj gre za naèrtno ustvarjanje lastnega dvojèka za “re- zervne dele”.10 Èloveški zarodek slu`i kot ma- terial za “terapevtske potrebe” odrasle osebe. Gre za zaèetek novega èloveškega `ivljenja, ki pa je namenjeno izkljuèno za ustvarjanje do- loèenih tkiv in celic, ki bodo potrebni za ̀ ivlje- nje druge osebe. Terapevtsko kloniranje bi to- rej uporabljali za avto-remont oz. nadomeš- èanje tkiv organov z zdravimi tkivi, ki bi jih pridobili iz lastnih klonov, in jih organizem zaradi genske identiènosti ne bi zavrnil. Glavni argument proti “terapevtskemu” kloniranju je nedopustnost skrajnega popred- metenja èloveškega `ivljenja. Novonastalo .    # `ivljenje bi `rtvovali zaradi koristoljubnih in- teresov odrasle osebe. Uporabiti èloveško `iv- ljenje kot sredstvo nasprotuje spoštovanju èlovekovega `ivljenja in dostojanstvu vsakega èloveškega bitja. Vrh tega moramo pouda- riti, da je za razvoj ene celiène linije potrebno veliko število zarodkov, poleg tega pa obstaja tudi realna nevarnost, da se po diferencia- ciji in prenosu v telo te celice zaènejo deli- ti nenadzorovano in se razvijejo v tumor. Poleg tega odobravanje “terapevtskega” kloniranja predstavlja veliko gro`njo èlove- kovim pravicam nasploh in odmik ali celo brisanje meje med dovoljenim in nedovolje- nim tudi na drugih podroèjih èlovekovega `ivljenja. Pod vprašaj se postavijo temeljne vrednote naše civilizacije. Zarodek bi postal mno`ièni tr`ni objekt in predmet razliènih zlorab. Za civilizacijo pa bi to pomenilo za- èetek procesa razèloveèenja. Namenimo na tem mestu nekaj veè pro- stora besedilu dokumenta o kloniranju Pa- peške akademije za `ivljenje, ki svoje stališèe povzema takole: “Projekt kloniranja èlove- ka ponazarja strašno zablodo, v katero je po- tisnjena znanost brez vrednot. Je znamenje globoke bolezni naše civilizacije, ki išèe v zna- nosti, v tehniki in v ‘kvaliteti `ivljenja’ na- domestke za smisel `ivljenja in za odrešenje njihovega obstoja. Oznanilo ‘smrti Boga’ v praznem upanju na nekega ‘nadèloveka’ vodi k jasnemu rezultatu: k ‘smrti èloveka’. Ne smemo namreè pozabiti, da zanikanje ustvar- jenosti èloveka — daleè od tega, da bi se s tem povzdignila èlovekova svoboda — rojeva nove oblike su`enjstva, nove diskriminacije, novo in globoko trpljenje. Kloniranje tvega, da bo tragièna parodija Bo`je vsemogoènosti. Èloveku je Bog zaupal stvarstvo in mu po- daril svobodo in razum. Ta èlovek ne odkriva mej svojemu delovanju samo tam, kjer mu jih narekuje praktièna nezmo`nost, ampak mora biti sposoben, da si sam postavi meje v razloèevanju med dobrim in slabim. Zo- pet je èlovek postavljen pred izbiro: odloèiti se mora, ali bo preoblikoval tehnologijo v sredstvo za osvoboditev ali pa bo on sam po- stal njen su`enj s tem, ko bo vpeljal nove ob- like nasilja in trpljenja. Še enkrat moramo opozoriti na razliko, ki obstaja med pojmovanjem `ivljenja kot darom ljubezni in med pogledom, ki gleda na èloveško bitje kot na industrijski proizvod. Ustaviti projekt kloniranja èloveka je moralna obveza, ki jo je treba prevesti v kul- turne, socialne in pravne pojme. Napredek znanstvenih raziskav je dejansko nekaj dru- gega kakor vzpon znanstvenega (scientistiè- nega) despotizma, ki danes — kot se zdi — prevzema mesto starih ideologij. Kjer vla- data demokracija in pluralizem, je svobo- da vsakega posameznike zagotovljena šele tedaj, ko je brezpogojno spoštovano dosto- janstvo èloveka. To velja za vsa obdobja nje- govega `ivljenja, ne glede na njegove inte- lektualne ali fiziène darove. S kloniranjem èloveka je porušena predpostavka, ki je nuj- na za kakršno koli sobivanje: osnovni po- goj, da èloveka vedno in povsod obravna- vamo kot cilj in kot vrednoto in nikoli zgolj kot sredstvo ali samo kot predmet.”11 @   ( %     Odpoved kloniranju pa ne pomeni odpo- vedi znanstvenemu razvoju. Etika ne naspro- tuje znanstvenemu napredku, marveè ga us- merja tja, kjer deluje v blagor èloveške osebe. Na podroèju regenerativne medicine je etièno povsem sprejemljivo pridobivanje matiènih celic iz doloèenih odraslih celic telesa. Tako je mogoèe izolirati odrasle matiène celice iz kostnega mozga, mašèobnega tkiva, skelet- nega mišièja, nosne sluznice ... Pluripotentne celice — torej take, ki jih je mogoèe vzgojiti v razliène celice in tkiva — so tudi v popkov- nièni krvi in posteljici. Pridobivanje tkiv in organov iz odraslih matiènih celic etièno ni .     sporno, saj tukaj ne gre za zaèetek novega bit- ja in za manipulacijo njegovih izvornih ce- lic. “Terapevtsko” kloniranje se izka`e za po- vsem nepotrebno. Namesto k “terapevtske- mu” kloniranju naj bi znanstveniki usmerili vse moèi in sposobnosti za pridobivanje ma- tiènih celic iz odraslih celic in ne iz kloni- ranega zarodka. V zadnjem èasu se je za enega najuspešnej- ših izvorov matiènih celic izkazala placenta ali posteljica, ki je zelo bogata z materinimi in zarodkovimi izvornimi celicami, ki se lahko diferencirajo v razliène tipe celic. V uglednih strokovnih publikacijah poroèajo, da je izvorne celice, ki so jih izolirali iz placente, mogoèe lepo diferencirati v razliène tipe celic, med dru- gim tudi v nevrone.12 Posteljica je seveda nekaj povsem drugega kot zarodek. Pridobivanje iz- vornih celic iz nje je etièno povsem nesporno, saj ne pomeni unièenja `ivega bitja, temveè samo izoliranje doloèenih celic. S terapevtskim kloniranjem bi mogoèe res olajšali `ivljenje doloèenim privilegiranim èla- nom naše dru`be, vendar bi obenem potep- tali temeljne postavko èlovekovih pravic, na- mreè, da ima vsako èloveško bitje neodtuj- ljivo pravico do dostojanstva in da je zato nje- govo `ivljenje nedotakljivo. Za pridobivanje novega znanja je potreb- no izbirati poti, ki so etièno manj problema- tiène. Razvoj dogodkov je pokazal, da niso samo etièno manj sporne, temveè tudi pre- prostejše in bolj uèinkovite. Tako bi bilo po- trebno denarna sredstva usmeriti v etièno neoporeène raziskave, ki so hkrati tudi znans- tveno gledano bolj obetavne.13 Dokazano je, da so matiène celice iz odraslih tkiv varnejše kot zarodne matiène celice, ki se lahko raz- vijejo celo v maligne tumorje. Zato je nera- zumljivo, da je v sedmem okvirnem progra- mu za financiranje raziskav znotraj Evrop- ske unije del sredstev namenjen tudi za ra- ziskave na zarodnih matiènih celicah. Ta sredstva bi lahko namenili za raziskave na odraslih matiènih celicah, ki so znanstveno gledano obetavnejše. Profesor Jo`e Trontelj ugotavlja: “Matiène celice odraslih ljudi so se `e pokazale kot varne in tudi uèinkovite pri zdravljenju veè bolezenskih stanj, embrio- nalne matiène celice pa še pri nobenem. Po mnenju ugledne britanske znanstvenice Ann MacLaren, ki je vrhunska avtoriteta na po- droèju embriologije in oploditve z biomedi- cinsko pomoèjo, so raziskave na èloveških embrionalnim matiènih celicah nepotrebne, dokler na vsa vprašanja lahko odgovorimo s preuèevanjem matiènih celic `ivali.”14 Dovoliti `rtvovanje zarodkov za znanost ali za koristi drugih èloveških bitij bi bil poraz za naš odnos do èloveškega `ivljenja kot vred- note in za naš pogled na èlovekove pravice.  # = !   ! % Iz povedanega jasno sledi, da tudi zgolj bio- loško gledano kloniranje èloveku ne bi prineslo nesmrtnosti. Vse ka`e, da kloniranja ne bo mo- goèe uporabiti za podaljšanje `ivljenja, saj se je `e pri ovci Dolly izkazalo, da s prenosom genskega zapisa odrasle `ivali v jajèno celico brez jedra ne pride do regeneracije DNK, da je torej klon zaznamovan s celièno zgodovi- no “darovalke”, tudi z zgodovino njene bo- lezni. Vendar pa bo z regenerativno medicino mogoèe popraviti doloèena poškodovana tkiva in tako vsaj za nekaj èasa podaljšati èloveško `ivljenje. Zelo verjetno je, da bomo vsaj ne- koliko lahko upoèasnili tudi proces staranja. Ob koncu naše razprave se vprašajmo, kak- šen smisel ima sploh podaljševati èloveško `iv- ljenje v nedogled. @e omenjeni judovski filozof Hans Jonas meni, da ne obstaja nobena etièna nujnost, da bi podaljševali `ivljenje za vsako ceno. Pre- prièan je, da bi splošno podaljšanje `ivljenja vodilo k zmanjševanju spoèetij novih `ivljenj. Èrni scenarij prihodnje dru`be bi bil zdolgo- èasen svet starosti brez mladosti. V takem svetu bi se vsi `e poznali med seboj, manjkala bi di- .   # .  menzija preseneèenja, zaèudenja, navdušenja, ki jo s seboj prinesejo novorojeni. Jonas zato poudarja vrednost mladosti in obnavljanja ̀ iv- ljenja: “Mladina z vso svojo nepremišljenostjo in neumnostjo, goreènostjo in svojimi vpra- šanji je veèno upanje èloveštva. (…) Vedno novo zaèenjanje, ki je mogoèe samo za ceno vedno ponavljajoèega se konca, je šèit èloveštva pred potonom v dolgoèasje in rutino, je nje- gova prilo`nost, da ohrani spontanost `ivlje- nja.”15 Le umiranje starejših ustvarja prostor za veèno obnovljeno obljubo mladosti. Novo strmenje otroka ima v koncu ̀ ivljenja drugega èloveka svoj nasprotni pol. Za Jonasa je umr- ljivost predpogoj rojstva. Zato na vprašanje o legitimnosti podaljševanja `ivljenja odgo- vori nedvoumno negativno: “Verjamem, da nam skupno dobro èloveštva zapoveduje od- govor ‘ne’”.16 Umrljivost je nenazadnje bla- goslov in ne prekletstvo za èloveštvo, saj odpira vstop v zgodovino vedno sve`i ustvarjalnosti. Za kristjana predstavlja smrt prehod v novo razse`nost bivanja, zato je potrebno sprejeti umrljivost kot temeljni pogoj našega zemeljskega bivanja. Ob vsem odobravanju napredka na podroèju medicine je potreb- no ohraniti spoštljiv odnos do smrti, ki je èlo- vek ne more obvladovati, temveè jo lahko samo sprejme. Znotraj obzorja smrti osmiš- ljamo svoje `ivljenje. Zavest o umrljivosti nas spodbuja k temu, da èim bolje izkoristimo dobo svojega zemeljskega `ivljenja. Ponovimo še enkrat s psalmistom: “Daj nam spozna- ti štetje naših dni, da pridemo do srène mo- drosti” (Ps 90,12). Glede veènosti `ivljenja pa naše upanje temelji na obljubi, da bo Bog, ki je obudil Kristusa od mrtvih, “s svojo moè- jo obudil tudi nas” (1 Kor 6,14). 1. Hans Jonas, Das Prinzip Verantwortung. Versuch einer Ethik für die technologische Zivilisation, Frankfurt a. M., Suhrkamp, 1984, 47. 2. http://www.idcse.nuk.si, Konvencija 164, pridobljeno 17. 2. 2007. 3. Ponitificia academia pro vita, Riflessioni sulla clonazione, Vaticano, Libreria Editrice Vaticana, 1997. 4. “Nihèe od dvojèkov, èeprav je stalno sooèen s svojo podobnostjo z drugim, ne trpi zaradi prednosti nekega predhodnika, ki bi potencial svojega bitja `e spravil na dan in s tem zakrnel kasnejšemu njegovo posebnost, ki potrebuje skrivnostnost” (Hans Jonas, Technik, Medizin und Ethik, Frankfurt a. M., Suhrkamp, 1987, 188). Jonas zagovarja pravico do nepoznavanja, kako se bo doloèeni genotip razvijal v prihodnosti. Pri naravnih enojajènih dvojèkih je to zagotovljeno z dejstvom soèasnosti. 5. Negativna evgenika temelji na izloèitvi bolnih in nenormalnih, pozitivna evgenika `eli ustvariti (ohraniti) boljšega in bolj sposobnega èloveka. Izkušnja druge svetovne vojne in nacistiène ideologije je evgenièno gibanje potisnila v kot, sredi 70. let prejšnjega stoletja pa prišlo do preporoda. Prim. Tadej Strehovec, “Èlovek med genskimi in evgeniènim zapisom: dedne informacije in kriteriji za komercialno in socialno opravièevanje rojstva”, v: Bogoslovni vestnik 63 (2003), 29-40. 6. Hans Jonas, Technik, Medizin und Ethik, 179. 7. Jo`e Trontelj, “Zarodkove matiène celice”, v: Sobotna priloga Dela, 26. 8. 2006, 18. 8. Tako skrajno stališèe zastopa Peter Singer, ki tako zagovarja etièno dopustnost detomora. Èe starši ne morejo sprejeti prizadetega otroka, ga lahko pustijo umreti. Prim. Peter Singer, Razmislimo znova o `ivljenju in smrti: sesutje naše tradicionalne etike, Ljubljana, Studia humanitatis, 2004, 255. 9. Center za bioetiko na katoliški univerzi Sacro Cuore, “Identiteta in status èloveškega embria”, v: Medicina e Morale 6, 46 (1996), 103–112. 10. Prim. Adriano Pessina, Bioetica. L’uomo sperimentale, Milano, Bruno Mondadori, 1999, 140. 11. Ponitificia academia pro vita, Riflessioni sulla clonazione, 14-15. 12. Prim. Irma Virant-Klun, “Zarodku ne smemo vzeti njegove naravne vloge”, v: Delo, 7. 9. 2006, 19. 13. Prim. James P. Kelly, “Stem Cells — A Changed Personal Course”, v: http://theseoultimes.com/ ST/?url=/ST/db/read.php?idx=3459 (pridobljeno 17. 2. 2007). 14. Jo`e Trontelj, “Nov pogled na vrednost èloveškega `ivljenja?”, v: Dru`ina, 30. 7. 2006, 2. 15. Hans Jonas, Philosophische Untersuchungen und metaphysische Vermutungen, Frankfurt a. M.- Leipzig, Suhrkamp, 1992, 95–96. 16. Hans Jonas, Philosophische Untersuchungen und metaphysische Vermutungen, 96.