Črni Nopolcon. Ena najbolj zanimivih osebnosti v dobi francosko revolucije je gotovo zamorec Toussaint 1'Ouverture. Bil jo izredno nadarjen mož, ki je nastopil za svobodo črncev v dobi, ko so ravnali z zamorci hujše nego z živino. V Franciji so se že ikazali znaki Ijudske nevolje, ld so oznanjali preobrat; v francoski koloniji na znanem srednjeameriškem otoku Haiti so se^mastili francoski plemenitaši v nepopisnem razkošju na račun z najve.jo grozovitostjo zatiranih zamorskih sužnjev. Dne 20. maja 1746 na posestvu grofa Noe rojeni snženj Toussaint, katcrega so imenovali pozneje »črncga Napolcona« in kojega slava je bila ravnotako razširjena oo Evropi kakor po Ameriki, je imel v taisti dobi za seboj mnogo izkušcMj. Toussaint se je dobro pripravil, da bi lepega dnc uresničil svoj življenski sen: osvoboditi črne brate. Ko so se konečno zamorci po številnih nemirih in uporih organizirali, je postal Toussaint, katercga so nazvali pozneje tudi TOuverture, avgusta 1793 voditelj zamorske vstaje. Najprej se je postavil na stran Špancev, ki so bili gospodarji enega dela otoka. Nato se je pogajal z mlado francosko republiko in je proglasil črnce kot proste. Ukinitev suženjstva na otoku Haiti je potrdila republikanska Francija. S spretnimi pogajanji se je posrečilo zamorskemu organizatorju, da je odstranil z otoka Angleže,- ki so se tudi šopirili kot vladarji enega dela otoka. Še več: Toussaint je sklenil z Angleži celo zelo ugodne trgovske pogodbe. Kmalu je postal neomejen diktator otoka, na katerem je zavladal mir po končani grozni meščanski vojni med zamorci in Francozi. Diktator je pa tudi razumel, da nikakor ne zadostuje, ako je prosta suženjstva njegova domovina, ampak je prevzel nalogo, da bo organizJral, ob orožil in navdušil za svobodo tudi -— afriške črne brate. V glavi črnega diklatorja se je porodil načrt: sc lotiti ekspedicije v pravo domovino njogovih očetov. Nameraval je zgraditi več tovornih ladij, da ])i dosegel »Panafrikoa ali združitev vseh zamorskih plemen. Bogznaj, če bi se mu ne bil posre.il ta osvobodilni načrt, da ni stopil baš tedaj na čelo Frandje prvi konzul Napoleon Bonaparte. Napoleoii je zaslodoval „ vcliko nevoljo dogodke na otoku San Domingo, kakor so nazivali tedaj otok Haiti. Konzul je hitro sklenil, da odpošlje v ameriške vodo brodovje, ki bi naj napravilo za vselej konec čvnemu kraljestvu. Ta naloga je bila povorjena generalu Leclerque, ld je bii Napoleonov svak. Prišlo je do krvoločnega klanja med francoskimi četami in od Toussainta oboroženim črnim prebivalstvom. Po izdajstvu je bil zamorski diktator predan smrtnim sovražnikom — Francozom, ki so ga odvedli 17. avgusta 1802 v Francijo. Zaprli so ga v trdnjavo Fort Joux ob švicarski meji. Ccle mesece se je po nedolžnem pokoril v ledeno mrzli zaporni luknji, kamor so metali v srednjem veku največje zlocince. Na Napoleonovo izrečno povelje so ujetnika sramotili ter mučili. Na ta način so hoteli iz njega izvabiti njegove načrte proti belokožcem in skrivnost, kam je zakopal nabrane zaklade. Toussaint' ni izdal niti trohice. Z občudovanja vrcdno mirnostjo ter udanostjo jeprenašal osvoboditelj haitskih črncev vse muke. Dne 7. aprila 1803 ga je našel pasnik v celici mrtvega. Ko so zvedeli črnci na Haiti o smrti kralja, so se uprli Francozom, a francoska posadka jih je mučila in krotila na neverjetno brezsrčne in divjaške načine. Vsaki dan so poklali Francozi na tisoče zamorcev, a kljub temu se je pritoževal general Leclerque o naglem širjcnju »črne golazni«. V kratkem fiasu pa so zgubili tudi Francozi v bojih in vsled nalezljivih bolozni 30 tisoč mož. Dnc 1. julija 1804 so progla- sili od Toussainta probujeni in organizirani črnci prvo zamorsko republiko in so vrnili otoku prvotno indijansko ime: Haiti. Prvi predsednik je postal Toussaintov prijatelj, črnec Dessalines. Pustil se je pozneje celo kronati za cesarja, a ga je kmalu nato ubila njegova lastna telesna straža. Usoda je hotela, da je bil zadnji potomec vladai-ske hiše Bonapartov, sin Napoleona III., princ Louis, v pravi domovini Toussainta v Afriki umorjen od za morcev. Danes pripada otok Haiti Združenlm državam Severne Amerike. Temelji ustave in uprave izvirajo iz časov Toussainta, ki živi še vedno med črnimi brati kot največji junak in osvoboditelj.