Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J ar o si a v.
75. Kakao in čokolada.
(Dalje.)
Kakaovec (Theobroma Cacao) je drevo jako lepe oblike in vitke rasti. Kedar po volji zraste, tedaj ima višiae 13 do 14 *"/. V kulturi ne puste ga nikdar više kot 6 do 7 *% da mu silni vetrovi ne morejo toliko škodovati, pa tudi obirajo ga laglje, če je nnek. Skorja mu je debela, a les vrlo lahek in mehek. Lepa, temnozelena peresa so kedaj pa kedaj tako velika, da imajo 36 %, dolgosti. Mali, rudeči cvetovi zrastejo šopoma iz luba, po deblu in po vejah. Kakaovec cvete celo leto, kakor tudi peresa celo leto odpadajo in znovega rastejo. Naj-veča veftina cvetov ne obrodi plodu. Računajo, da še le 3000 cvetov dade eden plod. Plodovi kakaovi so slični kumaram. Dolgi so po 10 do 16 %, in potrebujejo pet mesecev, da dozore. Kakaova zrna, od katerih se čokolada dela, leže v sladkastem sluzavem mesu. Zrna so zvrstena v mesu v petih vrstah, in v enem plodu jih je 30 do 70. Okusa so ponekoliko grenkega. Sladko meso, v katerem kakao leži, jedo Indijanci brez vsake priprave jako radi, in včasih delajo ž njega opojno vino, ki je prijetnega kiselkastega okusa.
Kakaovec najbolje uspeva v ulaznih kremenčastih dolovih, in jako mu ugaja, če se more skriti v senco visokega drevesa. Na bregove se nikdar ne spušča. Sam vzgoj kakaovca je zelo težavea. Vse leto potrebuje enake topline, ki ne sme biti pod 24° C, in zelo mu škodujejo hudi vetrovi. Viharji so uže več potov na otokih. Hayti, Jamaika in Martinique vse nasade kakaovca uničili. Nagli lijavci utegnejo za časa glavne cvetnje vso trgatev izjaloviti. Pa tudi mnoge živali preže ua-nj. Človek ga mora neprestano braniti opicam in pticam, kukcem in gosenicam. Kakaovec se razmnožuje s semenom in s sadikami. Med mlada drevesca nasadć banan in druzega drevja, da imajo kakaovci potrebne sence. Redko kedaj rodi kakaovec pred šestim letom, ter vztraja do tridesetega leta. Na leto dude eno drevo 1 kjg suhega zrnja.
Prva trgatev je decembra in januarija, druga, a to glavna, junija  in julija.    Obrani plodovi   se z noži   raz-
21
režejo in potem zrnje z roko od mesa odloči. Zrnje po-tresajo po pesku, da se posuši, potem je pobero, in kakao je gotov za trgovino. V Karakasu zakopljejo kakao za štiri do šest dni, da v zemlji povre, potem ga na solncu dobro posuše. Na ta način dobivajo najboljši Kakao, ki v trgovino prihaja. Za evropsko trgovino se kakao nasuje v brodove kot žito, a v evropskih lukah ga še le v vreče zmečejo. Samo najbolje vrste nasujejo koj doma v vreče.
Kakao potuje sedaj v tvornice, kjer ga čakajo velike spremembe. Najpreje dojde v velike posode, v katerih ga na ognju prže, da se more koža laglje odlupiti. Pri tem prženju se razvija v zrnju jako ugoden aroma, kakor pri kavi, in kakao zgubi grenki okus. V mlinu se potem sprženi kakao zdrobi, in odlupljene ljuske z veternjačo odpišejo. Ali te ljuske se ne zavržejo, temveč se prodado kot kakaov čaj. Kedar je vse to storjeno, tedaj še le imajo najglavnejše delo ž njim.
(Konec prihodnjič.)
22