LETO I.	LIST	DOBRE	VOLJE	ZA	SLOVENCE	/	IZHAJA	DVAKRAT	MESEČNO	ŠTEV.	23.
Tek. račun pri Ljubljanski kred. banki, podr. Maribor št. 11.258. Naročnina: četrtletno din 9.—, polletno 16.—, celoletno 30.—.
In če z obličja masko snameš ...
Poštnina plačana v gotovini.
C E N A DIN 1.50.
KUMISI
Prihodnja številka izide v četrtek, dne 16. februarja jn sicer 24., t. j. zadnja številka prvega letnika »To-tega lista«. — Prosimo cenjene naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, da jo nakažejo na naš čekovni račun.
ANTITOTITOM!
Zlobni jeziki — lahko bi jih imenovali »antitotiti« — še vedno govorijo, da bo »Toti list« zmrznil. Pa se motijo! Nekateri zopet upajo, da mu v kratkem zmanjka gradiva. Tudi ti so v strahoviti zmoti. Vedite, da izhaja »Toti list« v Mariboru; neumnosti tu ne bo nikoli primanjkovalo. No, lu če tudi nanese kedaj slučaj, da nam Maribor ne bi nudil potrebnega inaterijala, posežemo malo po naši lepi Sloveniji. Nemogoče je, da bi v vsej Sloveniji ničesar primernega ne zasledili! Če pa bi slučajno — pa to je skoraj nemogoče — tudi v vsej Sloveniji iskanega ne našli, se pač ozremo po širni naši mili Jugoslaviji. Slavim glavo, ni dneva, ki bi ne prinesel vsaj ene poštene zadevice za naš list.
Če pa pogledamo malce preko naših meja, gospoda, pričnemo lahko izdajati kar humoristični dnevnik.
Skepsa torej nikakor ni opravičljiva.
Napoleon
Kakšno je poreklo moje? Prah sem in pepel! Tako je! In najboljše naredite, če kur v miru me pustite.
OAIUS JULIUS CAESAR — IZ PRLEKIJE!
Odločno protestiramo, da bi bil Gaius Julius Caesar Latinec! On je sicer živel med Latinci, bil pa je rodom iz Prlekije! Evo dokaza: Tota G alii a in tempore Cuesaris erat divisa in partes tres...
Čiste rase
Le čiste rase radi bi imeli, le stoodstotne nordijske Germane, le polnokrvne prave Prairane kot v šumah, stepah so nekoč živeli.
hi bistre Arijce si le želeli in dolgo glav e klasične Turane, rumenopolte, š kihi st e Japane — a Žide vse bi s kožo vred pojeli.
K življenju novemu zdaj borno vstali, obličje zemlje bomo spremenili in rasnočisto znamenje ji dali.
A žal, da smo medtem že pozabili, da so ljudje se od nekdaj mešali.
Le za s t o t i s o č let smo se zmotili.
V. T.
CILJI ŠPANSKE DRŽAVLJANSKE VOJNE.
Vi Španiji prodirajo nacionalisti proti Barceloni, republikanci pa proti Cordovi. Ko bodo zasedli nacionalisti vse republikansko ozemlje, republikanci pa vse nacionalistično, se bodo proglasili nacionalisti za republikance, republikanci pa za nacionaliste. Nato se bodo začeli boriti znova za svoje nove ideje.
Irci zadajejo Angležem v zadnjent času vedno več skrbi. Geste eksplozije, atentati itd. so krivi, da so Angleži nad vsem tem pošteno — Icitirani.
Salarnanca poroča : Hrabre španske nacionalistične divizije, sestoječe iz prostovoljcev iz Maroka, Kalabrije in Sicilije, ki so jim pomagali trije navarski bataljoni, so potisnile internacionalne čete iz vseh obrambe-nih črt pred Barcelono in sploh stalno napredujejo. Ujetnikov je petti-soč, razven dveh letalcev so izključno Katalonci.
RANGOON. BURMA.
Angleško kolonialno gospodstvo je pri Burmancih nenavadno priljubljeno. Pred kratkim je hotel čisto preprosti Burmancc guvernerju podariti svoj kris (zavito bodalo). Guvernerjevo stanje je resno. Zdravnikom je včeraj izjavil; Kolonije so blagoslov domačinov.
MAKAO.
Bogat trgovec se je peljal na letovanje na Semmering. Tam imajo tudi igralnico. Po par dneh brzojavi svojemu družabniku: Pošlji mi 10.000 din. Po dveh dneh spet: Pošlji mi še 15.000 din. Po tretji brzojavki vpraša družabnik, kaj pa kupuješ?
Trgovec brzojavi nazaj:
Na dva osem, na tri pa sedem.
Daladier — pisatelj in komponist operete
Francoski ministrski predsednik Daladier, čigar ime nas tako lepo spominja na besede, kakor holadri-ja, holadro in podobno, se je po zadnjih vesteh posvetil pisanju operete, ki je tragikomična, pa še ni dovršena. Tudi glasbo je napisal sam in melodije so bojda zelo poskočne. Vsebina je na kratko tale: Prijazni gospod Chamdal gre na sprehod, kjer sreča drugega, nič manj prijaznega gospoda, pa mu prepusti radi prijaznosti, džentlemenstva in ljubega miru vse, kar ima pri sebi in na sebi: denarnico, suknjo, hlače, nazadnje pa še ženo in celo ljubico. Dejanje je bojda zelo napeto in zabavno. Za čitateljc, ki razumejo pristno francoščino, citiramo tukaj glavni kuplet:
Ouand itn larron, iptand un larron, veut ton veston, ton, ton, ton.
Donne lin encore donne lui encore ton pantalon, Ion Ion, Ion!
Ouaiul un larron, ouand un larron, veut ta Ninon, noti, noti, noti.
Donne lui encore donne lui encore ta Madeton, lori, Ion, Ion! i. t. d.
Živahno, kajne? Poznavalci trdijo, da spominja kuplet v enem oziru na našo prleško: »Dere sen ja mali bia«, in sicer v tem, da ima najmanj štiriinšestdeset kitic, ki se po iiotre-bi še vedno lahko nadaljujejo.
GIMNAZIJSKA POLITIKA.
Trije šestošolci se pogovarjajo o politiki: Peter pravi: »Jaz sem za ločitev Židov od arijcev.« Tone meni: »Jaz sem za ločitev cerkve od države.« Slednjič sc oglasi Janez in izjavi: »Vesta, jaz pa sem za ločitev šole od pouka.«
DVA DUNAJČANA SE POGOVARJATA:
»Politika nekaterih ljudi v Evropi mi je docela nerazumljiva.«
»Veš, to je takozvana zidna politika.«.
»Zakaj ,zidna'?«
»Če jo hočeš razumeti, se moraš nekolikokrut krepko zaleteti z gluvd v zid... da postaneš malo bebast.«
Pokojni cesar Franc Jožef- je ustrelil v Ischlu orla. Ob povratku na Dunaj si ga je podrobno ogledal. »Vraga, kje irr.a pa drugo glavo?!« vzklikne začuden.
Na ledeni plošči
V	Mariboru jc neki deček skočil na ledeno ploščo, ki je plavala po Dravi in se prepeljal na njej na drugi breg. Le zakaj?
Nekateri trde, da je hotel nazorno pokazati potrebo novega mosta v Mariboru. Drugi menijo, da je dečko računal na to, da ga bo z glavnega mosta opazovala množica ljudi in da
bo s tem ustavil promet ter kalil javni red in mir. Tretji so mnenja, da pripravlja mariborsko gledališče Wernerjevo dramo »Na ledeni plošči« in da je bila to samo reklama. Četrti pa trde z vso gotovostjo, da je deček skrajno pokvarjen in nevaren protidržaven element ter prevratniški duh, ki jc hotel s svojim potovanjem na ledeni plošči izraziti svoje simpatije za Papaninovo polarno ekspedicijo in s tem za sovjetski režim.
»Totemu listu« pa se je posrečilo izvedeti, zakaj se je deček prepeljal preko Drave na ledeni plošči. — Hotel je priti suh na drugi breg.
O
Kaj je to?
Sred centra teče »avenija«, tam tudi največ je luči, ob robu je periferija, so blatne steze, luči ni...
Sred centra je človeštvo fino, ki le izbrano govori, ob robu šmarnično pa vino kletvine, psovke le rodi...
Sred centra človek te le boža hinavsko z roko in sladko, ob robu ti ni varna koža, sred gozda te zakoljejo ...
Sred centra »O št ja, pej, kaj
česte?« in »Te pa srečno/« govore, ob robu, kamorkoli greste,
»du plejda Hound« le sliši se...
Tak »rob« in »center«, vsak po
svoje,
širom sveta je slavnoznan, vse skupaj pa, kot pesem noje,
—	»Jugoslovenski« je »Moran« - -
POTREBEN BON-TON.
Feministični odsek nekega ženske ga društva je priredil predavanje z naslovom: »Bon-ton v debati«.
Povsem razumljvo, da je to storilo žensko društvo. Moškim takega predavanja itak ni treba.
OBČESTVENA REKLAMA.
Prosvetno društvo iz Rajhcnburga je prišlo gostovat v Maribor s »pretresljivo dramo v štirih dejanjih: Spiritisti«, kakor je bilo čitati na lepakih. In še to je bilo pisano na lepakih:
»Vsebina: grozota, tajne, obredi in žrtve občevalcev z duhovi.«
To je res svojstveno amerikansko-filmski način reklame za dramo far-no-občestvenega pisatelja. Če bi tudi poklicno gledališče sledilo taki »ob-čestveni« reklami, kakor to želijo nekaterniki, bi lahko brali na lepakih:
»Mariborsko Narodno gledališče priredi pretresljivo dramo v treh de-janjih: Kralj na Betajnovi. — Vsebina: hipnoza, dva mrtva, eden po nedolžnem obsojen, Štefan vina in — zmaga t”i t. ul i
GLEDALIŠKA.
Ravnatelj ‘gledališča je vedno prejemal pritožbe, da hodijo dame s klobuki k predstavam. Razmišljal je, k;ij bi ukrenil, da bi nikogar ne razžalil. Po dolgem razmi-šljevanju je dal obesiti v garderobi sledeči napis:
»Starejše dame, ki se bojijo prehlada, smejo s klobuki k predstavam.«
Danes imajo vse dame klobuke v garderobi.
Zajec
(Domača naloga.)
Zajec spada med živali. »Zajec« pravimo tudi nekaterim ljudem. Tako spadajo tore! tudi nekateri ljudje med živali. Zajec ima štiri noge. Spredaj ima zajec glavo, kjer se nahajajo možgani, zadaj pa takozvant »izpuh«, kjer ni možganov. Pri nekaterih ljudeh ležita ta dva telesna dela ba.š nasprotno, kot pri zajcu. Zajec je zelo koristen za paštete in tudi za vsakodnevno hrano. Zajce streljajo strastni lovci. Moj oče jc strasten lovec. V mesecu januarju je šel štirikrat na lov in ujel vsakikrat po dva mrtva zajca. Včeraj je dobila mama iz »Zadruge« račun za osem zajcev. Mol oče je rekel, da je to nesramnost. Nato se ie napil. Vrnil se je domov ob peti uri zjutraj. Nato je moja mama ž njim zelo glasno govorila v kuhinji. Drugo jutro je moral moj ljubljeni ata v Splošno bolnico. Tako, vidimo, so zajci v tesni zvezi s človeškim zdravjem.
Zajci so tudi potrebni za medsebojne obiske raznih prijateljev. Tedaj se sestajajo prijatelji-grajščaki, zajci, lovci, gonjači, lovski psi in novinarji. Zajci bežijo, psi za njimi, novinarji opazujejo, prijatelji pl-jo v graščinski kleti, gonjači pa streljajo mesto njih zajce. Če ustrele gonjači 25 zajcev. napišejo potem časnikarji, da so jih prijatelji, ki so »sijajni strelci«, ustrelili — 250. Tako na prijateljskih lovih ustrele na stotine zajcev, čeprav ni včasih niti stotin, niti zajcev, temveč so ustrelili mogoče kvečjemu le nekaj — kozlov...
Tako vidimo, da so zajci včasih kozli, za novinarje pa — race ...
Iz tega je razvidno, da ni samo človek, temveč tudi zajec takšen, da nikoli ne veš, kaj pravzaprav je ...
ZAKAJ? ZATO!
Zakaj stoji Talija na zavesi mariborskega gledališča na studenških tleh?
Zato, ker jc v Studencih šest gledaliških odrov, v Mariboru, pa samo dva.
SE NE IZPLAČA.
Božo je posodil Jurčku deset dinarjev. Po treh mesecih se snideta slučajno v kavarni. Pogovarjata se dolgo o tem in onem. Medtem se spomni jurček na svoj dolg, vzame iz žepa kovača, ga položi pred Boža na miza in reče: »Tu ti dam nazaj tvojih deset dinarjev.« Božo potisne novec vstran, zamahne z roko in pravi: »Kar obdrži si kovača. Radi take malenkosti se ne izplača, da bi spreminjal svoje mnenje o tebi.«
DOBER ZASLUŽEK.
Kupi si golobe; zjutraj jih prodaš, zvečer pa nazaj prifrčijo.
— Bližamo se koncu predpustnega časa in se to opaža na vsak korak: plesi vabijo, nekaterniki uničujejo krofe, da jim grozi radi krofov, krof počiti, neporočene ženske zavijajo čimdalje bolj oči, nerutinirani ljubimci nasedajo, za poroke pa se nastavljajo pred zakristijami kot v vojnem času za krušne karte. Naivnost ne izumira ...
— Tudi kostanji padajo. Sekajo jih na debelo po mariborskih ulicah. Sence bo konec tam, sonce bo pritiskalo. Kdor ima masla na glavi, tod ne bo mogel več hoditi. Iz tega sledi, da bodo te ulice vnaprej čisto prazne...
— Za 35.000 milijonov alkoholnih pijač je pogoltnilo lani mariborsko, žrelo. Žeja pa taka! Če bi bil Maribor samo za eno desetino tega žejen
—	kulture, bi lahko imeli namesto dosedanje barake, že pravo pravcato — gledališče ...
— Koncert slovanske glasbe je tudi bil. Dirigent je moral priti iz Ljubljane. To še ni največje zlo. Včasi pride celo iz Ljubljane kaj pametnega. Dirigiral je Drago Šijanec. Najprej se je zgodil čudež, da je mesto v polni meri položilo svoj obolus na oltar kulture, ker je bil koncert poln. Nato pa se je zgodil drugi čudež, da je kultura v polni meri položila svoj obolus na oltar — mesta, ker so Ši-jancu v kovčegu importirane in na
koncertu zaslužene lovorjeve vence — trošarinili ljubljanski »iblajtarji«.
— »Pettauer Sportklub« razpošilja vabila za svojo zabavo. Mnenja smo, da je ptujski šport pol stoletja za ostalo našo provinco, in se ne smemo čuditi, da žive tam še v — Avstriji ...
—• »Glasbena matica« je dokazala, da poje letos bolje od lanskega leta. Ni čuda, saj so pevci letos eno leto starejši...
— Gasilci so dobili nove čelade. Iz Nemčije. Popolnoma iste, kot jih nosijo tamošnji požarniki. Novo geslo: »Eno prijateljstvo, ena požarna bramba, ena čelada!«
— Statistika kaže, da smrtna kosa raste, rojstva pa padajo. Komu pa se zljubi prihajati na svet? Lahko se narodi nečiste pasme, pa bi ga takoj pognali nazaj...
— Včasi so ljudi gnali z orožniki na delo, danes pa se je zgodilo, da orožniki stražijo tiste objekte, kjer je nevarnost, da bi prišel kdo delat...
— Pisateljica Angela Vodetova je izdala knjigo »Spol in usoda«. »Slovenski delavec«, v ostalem zelo posrečen humorističen list, jo je po stari in lepi slovenski navadi seveda takoj krstil z najidealneje smrdečo brozgo. Med drugim imenuje gospo tudi »cunja«. In vendar smo se učili, da je človek ustvarjen po — božji podobi!
— Nekakšnen »Družabnik« je bil ta-ko nepreviden in se je dotaknil »Totega lista« in njegove Golje. Nato ni nič več rekel, v zid se je obrnil, noge je iztegnil in — umrl... Ker se je to že marsikomu ob dotiku s »To-tim listom« zgodilo, priporočamo vsem trgovinam, da prodajajo »Toti list« namesto »Flita«, ker ugonablja sigurneje od njega in zajamčeno učinkovito sleherni — mrčes ...
VLJUDNI POHOREC.
Neki Pohorec se je vračal pozno zvečer s sejina domov. V gozdu so ga napadli razbojniki in mu vzeli ves denar, potem so ga ,pa še slekli in nabili. Nesrečni Pohorec je pričel jokati in je vprašal:
»Zakaj me bijete, gospodje? Ali zato, ker sem vzel premalo denarja s seboj ali morda zato, ker so gospodje predolgo čakali na mene?«
PRI ZPRAVNIKU.
— Ali bi mogli plačati operacijo, če bi jo smatral za potrebno?
— Ali bi vi smatrali operacijo za potrebno, ako je jaz ne bi mogel plačati?
KAKO JE MORALIST HABUK POSTAL TEKAČ NA DOLGE PROGE.
Koncem prejšnjega stoletja je deloval v Mariboru vnet moralist, ki ni le zalezoval ljubavne parčke tja do vrha Kalvarije, ampak je tudi v parku prežal na sestanke. Ze dalj časa je stikal za nekim študentom In končno detektivski ugotovil, da se shaja v parku točno ob 7. z neko tipkarico. Habuk je v previdni razdalji obkroževal zaljubljeni, za ves ostali svet izgubljeni parček in nadalje ugotovil, da ljubimkujeta vedno na isti klopi. Petkrat se je prepričal, da grešita na isti klopi v znanem smrekovem gaju, šestič ju bo pa zasačil in .ovadil študenta. S triumfalnimi koraki se je šesti večer približal klopi, kjer je zopet pričakoval žrtev, posvetil z električno žepno svetilko
—	ali o groza! Pred njim ni zatrepetal preplašen študentek, ampak kvišku je planil nek mišičasti ključavničarski pomočnik s Pobrežja. Ko se je oproščal tesnega objema svoje Dulcineje, je Habuk, ki se je spustil' v divji tek, prednjačil z nekaj metri, ipaik ga je dohitel pomočnik tam pri Vinarski šoli, Habuka pošteno zboksal ter se vrnil v smrekov gaj. — Habuk pa je trdno sklenil1, da ne bo nikoli več reševal v parku morale z žepno svetilko.
Kako si mali Janezek zamišlja abstinenco v Narodni skupščini
W/?//A
Izpod KaiavanK
UPOKOJENA POLITIKA.
Pod cesarjem komandant, potem goreč politikant, liberul in rdeč maršal je delavstvu poveljeval.
Za Amsterdam ni nič več vnet ! sokolsko godbo ljubi spet.
Z glasovi delavske večine	\
je bil minister trgovine, gospoda pa ni več med nas, kaj hodil bi k beračem v vas!
NEKAJ NOVOLETNE BILANCE.
Krerrjptjevka je imela nekaj žrteY, a ne razsaja več. Duhovi so se tudi pomirili.., Lani jih je večkrat napadla nahuda in jilij je hudo razganjalo, enkrat so se pa znašli[ tudi v slogi, ustanovili so vseslovansko li-< go, a liga je kmalu legla iti trdno zaspala.! Padec nezakonskih rojstev pripisujejo stro-! kovnjaki zagrajeni Hrenovici, kjer je inar-. siikak Jeseničan prvič zadihal, a sedaj je. zaplankana in posuta z ogljem in koksom, da je sneg izgubil vso deviško belino. So, pa dekleta bolj varna.
j	POTRESOV
ne bo več, ker je umrl potresni mojster Iz Gorij pri Bledu, prof. Belar. Učenjak je nekoč .predaval o svoji znanosti in je, mimogrede razložil tudi razliko med moškim In žensko: »Možu je dana možnost, da postane historičen, žena pa kvečjemu — histerična.« Seveda se zgodi tudi narobe.
Iz galerije pisunoir na visoKem GorenjsKem
NAŠ JAKA. ,
Z lepe Koroške je prišel, denarcev dosti nam preštel, iger mnogo je skoval in vlog nešteto odigral, nam dostikrat govoril je,	s
kakoI se zmaju glava stre.
MLADA — STARINARKA.
Bedo predmestno je pokazala in se na drugi breg je podala, zdaj stare čase nam raziskuje, grofe fužinske le opisuje.
PRIDIGA.
Župnik: »Jaka, zakaj pa Kreš vedno iz cerkve kadar začnem pridiKa-ti.« — Jaka: »Ne zamerite, prečastiti: nočem motiti dniKC vernike.« — Župnik: »Kako to?« — Jaka: »Veste, kadar zaspim, začnem vedno Klasno smrčati.«
t	'	•	...
»Gospod profesor vi ste natanko videli vlomilca: kakšen je bil?«
»Imam natančen popis. Na las je bil podoben Ramsesu II. iz šestnajste dinastije Faraonov.
PLESNA SEZONA
Iz Celja
Futuristična sliKa
Na dan, ko se je Celju izpolnila še zadnja želja in so hvaležni meščani postavili po vsem trgu pred kolodvorom spomenike zaslužnim in častnim meščanom, poslancem, županom in ministrom, je nadstrankarski odbor organiziral pregled in obhod po obnovljenem mestu. Ogromne tisočglave množice hvaležnih meščanov so krenile s cerkvenimi in posvetnimi dostojanstveniki na čelu po asfaltirani Mariborski cesti od bivše Krenove kasarne do pošte, kjer je del množice zavil pod razširjeni vijadukt in preko novega mosta čez Voglajno, po čedni in suhi Cesti na grad, kjer se je vršilo veliko zborovanje. Drugi del množice je krenil od pošte pred kolodvor in po asfaltirani tranzitni Kolenčevi in Vrvarski ulici čez novi most preko Savinje, ki je žuborela po zregulirani strugi ob preloženi železniški progi. Potem so se razlile množice ipo vsem mestu, ki je bilo vse v zastavah in cvetlicah in na vsakem trgu je igrala godba vesele koračnice. — Hvaležni Celjani so si ogledali krasno juridično palačo na mestu, kjer je stal nekoč Stari pisker. Na kraju, kjer se je nekoč porušila stara grofija in
pokopala pod seboj vse uslužbence in goste — od predsednika in drž. tožilca do paznikov in jetnikov — tu je bil krasijo urejen trg. Ogledali so si še higijenične zapore, otroško zavetišče, novo policijsko poslopje, reformirano trgovsko šolo in novinarji so vse točno in vsak po svoje zabeležili. Nato so se hvaležni meščani na klic fanfar zlili pred magistrat, kjer je iz tisoč in tisoč grl zaoril svečani in hvaležni »Te Deiim...«■
NOVO IGRIŠČE SK JUGOSLAVIJE.
SK Jugoslavija je vložila na občini prošnjo, da ji ta odda v »štant« Trg Kralja Aleksandra. Občina je namreč klubu vzela prejšnje igrišče in ga dobro prodala. Po zanesljivih vesteh sta se v občinskem odboru stvorih dve stranki in je pričakovati, da bo SK Jugoslavija s predlogom prodrla. Trg pred kolodvorom nudi kolosalen teren in ima še to ugodnost, da bo pri vsakokratnem pomivanju ali poplavljanju odnesla voda z asfalta vse rekvizite nogometnih tekem.
Plesna sezona je na višku. Povsod sami plesi. Mlado in staro se zabava; zastavljalnice so polne. Poslali smo na ples našeKa objektivnega poročevalca. Mož nam je poročal dosti teKa, čemur smo se sicer od srca smejali, priobčiti pa ne smemo.
Vztrajal pa je mož na tem, da zabeležimo vsaj prvi bežen njcKov vtis ob prihodu v svečano okrašeno dvorano. Dejal je: »Tri različne tipe dam sem videl: prekrasno dekorira-ne, prešestno dekoltirane, preKrozno — deformirane ...«
Gradjanski — Ljubljana 6:0
Kaj trpela je »Ljubljana«/ Z žeblji bila je teptana. Rezultat ta zanimiv je zato opravičljiv.
Ko Gradjanski pride v goste, revanžirali se boste!
Kranjec, saj si sin planin!
V	boj ponesel boš — cepin!!
Slabi vplivi velesejemskega zabavišča v Ljubljani
J ENKRATNA Vozni* EN GLAS*!
• • •
Aretirani Joti list"
»Poučna zgodba o nevoščljivosti.)
Ko kje gorela bi zavist, bil že pepel bi »T oti list«, ker pa zavist še ne gori, šaljivec raste in živi; le njega mladi kolporter doživel majhen je maler.
Nekdo (prav res naj sram ga bo!) ogrdil dečka je tako, kot da bi njemu bil enak, ki liste hodi krast na vlak, ki dom, otroke zapusti in se po svetu napoti.
Čeprav Kalivi pretkan je ptič, ne zmami ga zablod hudič, ves teden v šoli se uči, potem v Ljubljano prihiti, s seboj prinaša šalo, smeh —
Je za Ljubljano to že greh?
Kaj pijandura več velja, kot žar otroškega srca, ki vse bi dalo, da lepo življenje staršem bi bilo?
Da bo nasičen denunciant,
Kalin postal je — arestant.
Seveda le za eno noč, poteni ipa hitro rta pomoč,
Kalina reševali smo in zraven to spoznali smo:
Otrok, tak bister, čvrst in čist, je svež in zdrav ko — »Toti list«.
Naj si zapomni ovaduh, da svet ni slep in da ni gluh!
Ko sam bo kdaj m prlčnah spal, naj ve, da kar je drugim dal, mi vrnil časa je sodnik —
Za danes to! Sedaj — zapik!
EPIGRAM ZA PODEŽELJE. Mrak, Mrak, Mrak v podeželju kima,
Mrak, Mrak, Mrak gledališče ima.
Mrakovo je gledališče res kaj mračno prizorišče, ki nas obdarilo bo z mračno Mrakovo meglo.
Krjavelj bil je korenjak,
(la malokdo je danes tak, a tega vendar ni spoznal, da svet bo Itdaj na piskrn stal.
Koleselj časa pač drvi in tu in tam se kuj zgodi: da vitki bi bili čet pas, za to skrbi naš blagi čas.
Od severu na sončni jug je dosti cest in dokaj strug, a pisker eden le velja, ki paša sam ga raji da.
Že z vzhoda v jetični zapad je romal marsikak zaklad, do pravih zemeljskih nebes pa pelje le — en pisker res.
Imel Elija en je voz.
Krjavelj nikdar dvoje koz, z edinim piskroin gnilih gob Evropa leze v skupen grob.
Zato iz grl in iz ust zapojmo ji za ta pr odpust:
»AUtj bo že jarum ali jerum, sklonimo glave v Eintopf-seriun.«
Dilje brez žalosti...
LJUBEZEN.
Žena: »Ali, tirani, ali je še kaj lepšega na svetu kakor ljubezen?«
Mož: »Nič na vsem svetu! Kje pa je večerja?«
»Mama, ali pride misijonar v nebesa? »Gotovo.«
»Pride ljudožerec tudi v nebesa?«
»Kaj pa misliš, ta pa že ne!«
»fn če misijonarja poje?«
NE VE.
Malec sc odpelje v Zagreb in žena ga spremlja na kolodvor: »AH mi boš zvest, ljubi možiček?«
-	Mož: »Oprosti, nisem nikak prerok...«
Moderna Saloma po svetu brez doma potika se kakor volkulja po bosti v pohotni sladkosti, v poletni norosti brez volje, brez čuta v roke iz rok roma.
Zdaj puhast galan, potlej sivkast filister, vmes kdo v uniformi, profesor, asesor je njene plesnjive ljubezni kompresor, kot kaže vremenov denarnih register.
V odmoru visoka še včasih je dama, za narod navdušena, umetnost podpira in pridno za novim se plenom ozira v bojazni, da končno ostala bo sama.
Na kožah ustrojenih suhih ljubimcev si gnezdo postelje in išče utehe, na tuja ramena vali svoje grehe, da ne uide ji milost ozimcev.
Po žilah se ogenj že trudilo ohlaja in zarje mladosti preteče mrače se, poglede zastirajo medle zavese in v zbegano srce kesanje prihaja.
Tu s skrokanim glasom luetik prisega Ji večno ljubezen in večno zvestobo, obraz jo spominja na groba trohnobo, ko v stiski še njemu na uslugo zdaj lega...
Bela opojnost v ljubljanski perspektivi,
Od »Ria« do »Dam-dama« pozimi brozga suma, pred pošto policaj urejuje dirindaj.
Ozdravi srčno rano ti tu in tam »Cincano«, prav rad izprazni žep prijateljev ti rep.
Če v blato padeš tu, ostani brez strahu, saj mož postave koj te skrije v »Henrik« svoj.
Kdor pa je fant od fare, se iogne take pare, si smuči nasadi in z njimi odbrzi.
Iz »Ria« do »Daj-dama«
.. pospremi ga salama, tam športnik Sekula še vermut ji doda.
V	višine na planine, kjer bele so brežine, rad smukne kontrabant še zal dekliški gvant.
tam se pršič praši, ljubezen tam gori, potem pa slivovka za vse odvezo da.
Naš človek pa ni tak. je v športu korenjak, kot vedno — tu sam svoj, zavozi s smučmi v gnoj.
ZA BISTRE GLAVE.
1. Gospod Mihael Kobila ima krasno stanovanje, lepo ženo in nadobudno hčerko. Kljub temu prebije večino dneva v kavarni. Zakaj?
•0>(A3tl
oiuado ez ipBA as	UAoSafN 'I
2. Gospod Pipa se je vrnil ob dveh zjutraj s seje domov. Stopil je v spalnico in zagledal v zakonski ,postelji svojo ženo z neznanim kavalirjem? Ves prepaden jo je vprašal: »Kaj delaš, dušica?« Zena mu je odgovorila: »Saj sam vidiš, idiot!« — Še istega dne je vložil Pipa tožbo za ločitev zakona. Zakaj?
•}0|pi sf ep	miaz	ar	mu	i3>[	•z
3. Gospodu profesorju Pegi so izginila očala. Prebrskal je vse predale, pogled;il pod mizo in iposteljo, premetal knjige in zvezke, pretipal vse svoje žepe, a vse zaman. Šele po dveurnem iskanju jih je našel. Kje so bila očala gosipoda profesorja?
•nsOU K(\I '£
HVALA BOGU.
Župnik Čenča se je vozil s parnikom po razburkanem morju. Bil je zelo nervozen, kajti bal se je, da se bo zgodila kaka nesreča. Zato je šel k kapitanu in ga vprašal: »Ali je res nevarno?« »Še ne,« mu je odvrnil kapitan, »mornarji še vedno krepko preklinjajo.« Vedno bolj je valovilo morje. Zopet se je podal župnik k kapitanu in ga vprašal ves prestrašen: »Prosim, ali mornarji še vedno preklinjajo?« »Da,« se je zadrl kapitan. »Potem pa hvala Bogu, Mariji in vsem ljubim svetnikom,« je dejal župnik potolažen.
V času modernem ...
MODERNI SOKRATES.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiii Vsakoletni ples »Jadranske straže«
JadransKa noč v Mariboru.
SoKolsKI dom, 11. II. 1939 * Narodne noše vljudno vabljene!
KUAAAft.
Spoznavaj samega sebe! MODERNI DESCARTES.
Stradam,
KUMAR.
torej sem!
TVEGANO VPRAŠANJE.
Predsednik komisije na brucovskem izpitu: »Ali mi veste povedati klasičen primer obratnega sorazmerja?«
Kandidat? »Da, gospod rektor. Ko so Vam bruci, ki so z Vašo pomočjo morali ponavljati svoj izpit, postavili spomenik za častne zasluge, je šla vsa reč skozi sledeče faze:
litje, obdelava, odkritje, ogledovanje, slavnostni govor, banket.
Toda spomnite se dneva, ko ste tvegali svoj skok v zakonski jarem — takrat je tekla stvar prav gotovo precej obratno ...«
Kdor bi se hotel lepote navžiti, mora v nedeljo na Falo oditi.
V Grajsko gostilno takoj se podaj, tamkaj občutil na zemlji boš raj. Želodčne prijetnosti vse tam dobiš, pri vinčku rujnem srce razvedriš.
V prijetnem veselju minil ti bo dan, domov se povrnil boš ves razigran!
Se priporoča nova gostilničarka
„GRAJSKE GOSTILNE44
NA FALI.
SREČA.
Mirko: »Jaz te ljubim, jaz te strašno ljubim! Ali hočeš postati moja žena? — Toda čemu jokaš?«
Zora: »Od veselja. Še včeraj mi je rekla mama: Rada bi videla tistega osla, ki bi vzel tako kozo. No, in danes si prišel.«
Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor, Cvetlična ul. 12.
Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja V. Eržen v Mariboru.	v