■ . ■■ - • : ■ - - --.....» . ■ . - • • •■ r ■ - - GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. iS-fc^cr-- 66. ITe va/' , 1B, ar^g-cLsta 1900 Leto Yin, Cesar Fran Josip. v. Danes obhaja sedemdeseti rojstni dan mnogoskušeni, priljubljeni vladar. Dauos, due IS. avgusta t. 1. obhajali bodo po vsej Avstriji na alo-vasmi na6in aedenideaeti rojstni dan cesarja Fran JoBipa L; te slavnoBti sicer ne bodo v tako obširnem slogu, nego ae jn 8]x>6'tka mislilo, ker cesar sam je izrekel svojo željo, da bode ta znameniti dan obhajal v oijeiu krogu. Ceaar Fran Josip je stopil na prestol "2 dan decembra 1848, in ob 6asu, ko je avstrijski državi pretila velika nevarnost. V italijanskih pokrajinah in na Ogerskem je CESAR FKAN Jc»Sir I. razsajala vstaja, na Dunaju pa so vojn* aodnij« prisojale stroge kazni udeležencem vstaje v okto- bru Tudi |HiCuejdi tživljenja m prizaii»-ri") dobremu cesarju z naode-polniuii dogodki. I^-ta IS59. in 186*1. ao nesrečno končala za At-rtnjo, m tudi svetovalci krone notranjih avstrijskih zadev niao vedno pravo pog.>«lili. L*-ta Isti", je bil uatrt-lj^n Maksimilijan, brat cesarja v Mnksiki; leta 1889. je bil usiurt^n njegov -dun am iu dedič pr> st"la leta 1898» pa mu je usmrti! Ijult-injivo soprogo malopridni, priain« jeni anarhist. Toda kljunu v^m t**m nezgodam in nesrečam je uatal vladar pri zavesti in popolnoma na svojem prostoru, ni omagal pod butaro težav, pač pa se vedno potrudil vse najboljše mogoče storiti v zadovoljnostsvojih podložnih ; brzdal je notranje politične boje in otvarjal svoje zlato srce in do-brodeluo roko kjerkoli Be je prilika pokazala, zato pa je tudi postal pri avstrijskih narodih tako priljubljen kakor matokteri vladar. V New Yorku priredi daneg večer avstrijska družba pojedino v Union Square hotelu; jutri v nedeljo pa bode slovesna božja služba v cerkvi ev. Jožefa na 87. ulici; dne 30. eept. pa velika narodna veselica v JSulzerjevem Harlem River parku. Premogarji pregnali Kitajce. Altoona, Pa„ 14. avg. Že teden dni se je v premogarskem selu Windber izražal sovražen čut proti dvema Kitajcema, ktera sta tam odprla ptrilnico. Posebno preu o-garji so nagajali Mongolcema na mogoče načine. V soboto so ljudje pri zborovanju sklenili Kitajcema sporočiti, da morata aelo zapustiti. Dotičnemu odboru, kteri je priueael ta poziv Mougolcema, »ta rekla slednja, da U-ga ne bodeta storila. Nato je adrla tolpa v perilnico, potegnila Kitajca raz ležišče, dala vsakemu vrv okolo vratu iu ju vlekla po ceatah do meje sel a. Tam •o jima svetovali, s« ue več vrniti nazaj, ako ae nečeta aeznati s ka-tramom iu perjem. Od tistega časa o cbeh Kitajcih ni bilo več čuti. Bedaj iSčejo windbereki meS'aoi Kitajca, z namenom ju apraviti zopet uazaj iu ju varovati pred premogarji. Umor v Clevelandu. Hrval zahode! Slovenca. Nesreče na železnicah Sedem mrtvih, devet hudo ranjenih. Cleveland, 14. avg. V nedeljo zjutraj je v hiši Franc Linca na St. Clair 8t. 33letni delavec Lorenc Florjančič iz Karlovca na Hrvatskem vpričo policaja umoril svojega tovariša Slovenca Anton Stravaa, kteri je delal v isti tovarni kakor morilec. Kakor policaj Brooks, kteri je zaprl morilca, pravi, je v nedeljo zjutraj ališal v jedilnici imenovane hiše glasen prepir. Vstopil je in videl Florjančičn in Stravsa v prepiru. Veleval jima je mirovati in pretil s zaporom. Nato sta ae moža vsudla k mizi, na kteri je bil pripravljen zajutrk. Komaj ae je obrni 1, da bi se podal iz sobe, je planil Florjančič po koncu, zgrabil pred njim ležeči ojst^r kuhinski nož in istega nič slabega slutečemu Strav-su porinil v tilnik. Ne da l>i bil izustil kak glas, se je zgrudil StravH ua tla in bil takoj mrt^v Florjan-čiča so po kratkem uporu odvedli ua policijsko postajo in od tam v celico, kjer bode radi umora prve vrste čakal obsodim. Truplo umorjenega ao odvedli v mrtvašnico, kjer je koroner izrekel, da je nastopila smrt vsled z ostrim nožem prerezanega tilnika. Anton Stravs je bil doma izSmi-b^la pri Žužemberku, 41 let star in nami c ter bil ud druitev sv. Vida in „Slovenije". Strava jo bil svak hišnega gospodarja Frank Linca nt poznan kot prid«*u in mir«.ljul»en človek ; njegov morilec pa je bil dr glasu prepirljivega in hudobnega značaja. Umor. in samomor. New Orleans, 14 avg. V As ' sumption ae je te dni z umorom iu aam"marom končal nesrečen zakon. Francoz Leou Favre j« prišel j miuoli pr-tek iz zap« ru, kjer je prestal trimesečno kazen zaradi pretepanja svoje soproge. V zapora je surovež prisegel maščevanje sv..ji soprogi in brez obotavljanja sklenil izvršiti svoj strašni namen. Komaj zopet prost, kupil si je revolver, šel domov in ustrelil ženo. Po grozovitem činu je bežal strahopetni morilec v močvirje, iz kterega pa ni prišel več živ. S krvnimi psi je šerif preganjal beguna, in ko je slednji slišal lajanje psov, privezal je ua drevo vrv iu dal zanjko okolo vratu. Ko je šerif prišel bližje, po-gual si je Favre krogljo v sence. Sedem žrtev. San Luis, Potosi, Mex , IG. avg. Na mehikanski Central železnici se je med Guanajato in Silaa podrl železnični most pod težo osobnega vlaka. Lokomotiva iu vozovi so se zvrnili v globino. Strojevodja, dva potnika iti štirje vojaki so bili ua mestu usmrteni, večje število ljudi pa je bilo več ali manj hudo po škodovanih. Pri aelu Querarito je skočil iz tira osobni vlak mehikanske Central železnice. Več potnikov je bilo poškodovanih. Med slednjimi je tudi baron Weeber, ruski poslan«c v Mehiki. Skakalec raz mostov. Cincinnati, O., 15. avg. Meredith Stanley, potapljalec in skakalec raz mostov od poklica je danes dal tu tri predstave. Prva je bila ua L. & R. mostu, potem na Central moatu iu konečuo je skočil raz viaeči most. Tisoč« radovednih gledalcev je bilo priča drznih predstav. Stanley je sklenil pogodbo z z neko družbo, da bode na petih raznih krajih kazal svoje umetnosti potapljauja in skakanja raz most. Obljubil je tudi skočiti raz brook-lynaki most, toda povedal ni kdaj pride zaradi tega v New York. Grand Rapids, Mich., 15. avg. Blizu Piersoua, 23 milj severno od tod, se je pripetila danes na železnici grozovita nesreča. Nordland ekspresui vlak iu od nasprotne strane vozeči oBobni vlak Bta trčila skupaj s hudo Bilo. Obe lokomotivi, vozova za prtljago iu več OBobnih vozov je bilo zdrobljenih. Sedem oaob je bilo na meBtu mrtvih, devet druzih pa hudo poškodovanih. Nesreča se je pripetila rano zjutraj v gosti megli. Vlaka bi se bila morala izogniti v Sand Laku, dve milje od Piersona. Ekspresni vlak bi bil vozil skozi, med tem ko bi bil osobni vlak na stranskem tiru počakal. Sedaj še ni znano kdo je zakrivil nesrečo. Vodja vlaka, kteri se je zmotil, ali v gosti megli ni zapazil dotičiiega znamenja, ali pa telegrafist v Mili Creeku. Med uarartenimi sta oba strojevodja, oba kurilca, sprevodnik, sin uraduika pri prtljagi in potnik. Boje se, da je pod razvalinami pokopanih še več jjonesrečenih. Poškodovane, kakor tudi mrtvece so odpeljali v Pierson, kjer so dobili prvo zdravniško pomoč. Policija je na meatu nesreče prijela več tatov. Trinajst hudo ranjenih. Tenulle, Ga., 13. avg. DaneB popoludno se je pripetila iz August*- prihajajočemu vlaku velika near-ča, pri kteri je bilo trinajst oaob hudo ranjenih, v^frje število pa manj hudi« (»oškodovanih. Vlak se je pretrgal na velikem klancu iu •ba dela sta z veliko silo trčila skupaj Na vlaku je bilo veliko Stevjl izletnikov, kteii ao ae peljali v Savan do. Brzovlak skočil iz tira. Cleveland, O., 17 avg. Brzovlak Lake Sh re železnice je danes zjutraj na vožnji iz New Yorka v Chicago p in* sr. čil. Na dolgem železničnem moatu čezSandusky zaliv je z veliko hitrostjo vozeči vlak Bkočil iz tira. Lokomotiva in prednji voz Bta ostala na tiru, drugi ekspresni in oaob-ni voz za tobakarje sta pa padla v vodo. Velik čudež je, da ni bil nihče usmrten, pa tudi ranjenih je malo. Iz v vodo padlega voza so se rešili ljudje skozi odprta okna od koder so jih hitro spravili v varnost. Mladostni zločinci. Victor, Colo., 15. avg. Dva po devet let stara dečka Arthur Taylor iu George Featherstone sta v zaporu pod zatožbo, da Bta provzročila nesrečo, ktera se je nedavno pripetila nekemu osobnemu vlaku Midland Terminal železnice, pol milje iztočno od Independence. Dalje sta malopridna dečka poskušala na kolodvoru v Independence ugonobiti iz Buli Hilla prišli in v Cripple Creek namenjeni osobni vlak. V prvem Blučaju sta prestavila izogibališče, da je lokomotiva trčila ob več na Btranakem tiru Btoje-čih tovornih vozov. Več vozov je bilo zdrobljenih in dve osohi poškodovani ; materijelna škoda pa znaša nad 140 000. Pri drugem poBku-su prouzročiti nesrečo bo zasačili mlada zločinca. Opravičevala sta Be s tem, da ata hotela enkrat videti pravcato veliko železniško nesrečo. Pri Panami 700 mrtvih. Panama, Columbia, 14. avg. Poročilo poveljnika vladinih vojakov v bitki pri Panami med nedavno vstajo pravi, da bo VBtaši zgubili 600, vladini vojaki pa eamo 100 mož. Dalje obdolžuje poročilo konzule, da so naklonjeni vatašem in pravi, da je zaradi tega njihovo posredovanje ,uevarno in pogubno*. Zopet jeden. Italijanski bankar pobegnil. Italijanskega bankarja Antonio Pešce, kteri je imel svojo pisarno na št. 10S Mulberry St., v New Yorku, išče policija in tudi mnogo njegovih rojakov bi rado kaj natančnejega vedelo kam je prošel. Kakor pravijo je Pešce s svojo soprogo odpotoval v Italijo in vzel seboj mu izročene svote v znesku g 10 000. Ko se je nekoliko hitro od potovanje bankarja zvedelo v italijanski naselbini, zbrala se je pred njegovo tovarno razburjena množica. Ljudje bo hoteli šiloma udreti v pisarno, toda policija je isto pravočasno za-branila. Zato vedno svarimo naše rojake pred takimi ita'janskimi ptički, kteri vedno špekulirajo kedaj odero ubozega delavca, ktere koli narodnosti. Pozor toraj ! Amerikanski milijonar umrl. Utica, N. Y., 14. avg. Collis P Huntington, znani železniški ve likaš iu večkratni milijonarje umrl vflled kapa. V njegovem poletnem stanovanju na obrežju Raeqnette jezera v Adirondt cks ga je dohitela smrt. Huntington je zbolel po noči in umrl predno je doapela zdravniška pomoč. Zvečer seje vlegel zdrav k počitku, od kterega ni več vstal, kajti o polunoči je srčna kap st -n la konec njegovemu življenju. Huntington je bil, kakor pravimo ,,self made" mož kakor mnogo druzih Yankee milijonarjev Kot 16letni deček je zapustil domačo farmo v Connecticut iii priš»-l v New York, da bi obogatel. Z malo dolarji je pričel svoje delovanje in kot petdesetkratni milijonar s-- je ločil iz življenja. Huntii gton je bil podjeten, drzen in brezoziren in možu s takimi laatn< stimi vsp-h ui mogel izoatati posebno v taeasni dobi. Leta 1^36. je dogp~l C« d lis P. Huntington kot ltiletni k mrliški deček v New York. Nekaj srebrnih dolarjev je bilo vee njeg.>vo premoženje. Za svoje prihranke je kupil ceno lepotičje, ktero je v malo dnevih prodal z dobrim dobičkom. Kmalu je pričel tržiti po deželi z urami in srebruino. Pozneje je tržil po južnih državah kjer se je prodajalo z večjim dobičkom. Njegov brat mu je pri trgovini pomagal. Potem je prišla leta 1849. vest o najdbi zlata v Califoruiji. Oba brata sta Be podala tja in ustanovila v Sacramentu banko, ktera je bila kmalu na najboljšem glasu. Collis je pozneje vporabil vsako ugodno priliko za dobičkonosne špekulacije posebno pri rudnikih in železničnih podjetjih, kar je vedno množilo Djegovo bogastvo. Slednji čas njegovega življenja je bil Huntington udeležen pri nič manj nego dvajset železnicah in druzih podjetjih kot predsednik in ravnatelj. Edina hči umrlega se je pred 11 leti oniožila s princom Franz Hatz-feldtom pri nemškem poslanstvu v Londonu. Huntiugtouovo premoženje cenijo na borzi od $40,000.000 do $85,000.000. ,,Bermuda" potopila. Philadelphia, 15. avg. Parnik ,,Bermuda", kteri je včeraj dospel iz Port Antonio, Jamaica s tovorom banan za ,,Weat Indian Fruit Co." se je danes zjutraj pri svojem doku ob Delaware potopil. Del tovora je bil še na krovu. Kolikor do sedaj znano, ni nihče ponesrečil. Kaj je bilo uzrok, da se je parnik potopil še ni dognano. „Bermuda" je bil železen parnik z jadri, 233 čevljev dolg, 25 čevljev širok in 16£ čevljev, globok. Med kubansko vstajo je ,, Bermuda" igrala dostikrat zelo važno vlogo pri prevržanju in tihotapstva voj-skinih potrebščin za vstaše. Požari. Ogenj razdjal rudarsko selo. Vancouver, B. C., 16. avg. Selo Columbia v Kooteuay couulyu, kjer prebiva kakih 2000 rudarjev je velik požar popolnoma uničil. Gasilci so morali več poalopij z din.nnitom pognati v zrak, toda v kjub temu niso ztunogli omejiti plamena, ker je manjkalo vode. Kako je ogenj nastal ni znano. Mali oddelek blizu Jonannea-burga se je včeraj upal prav blizu britiškili prednjih straž v Safcbswal-du. Pravda proti Cordni, jednim zarotnikov, kterega so nedavno zaprli, se je že pričela Glavar Kafrov je ua za pad ni meji pnloma-stil v Transvaal in odgnal mnogo živine. Gozdni požari v Coloradi. Crestone, Colo., 16 avg. V Cre-atone Canon divja velik gozdni požar, kteri se vsled hudega vetra zelo hitro širi. Ogenj b de uničil najbrže milijone eevlj« v tic nega lepn. San Luis dolina je I ila ves teden napolnjena z dimom. Loveland, Colo., 16. avg. Na Fiat l op gori Heverozapadno od Lmiga 1'« :ika razsajajo gozdni požari. Ka k->r se poroča je uničenega že mno-i;- dragocenega lesa. 60 premogarjev v nevarnosti. Dubois, Pa., 16. avg. Včeraj ve-čer je uničil p< žar vsa poslopja ob uhotlu premog.>kopa Berwind Colliery. Ogenj h<> najprvo zapazili v velikem poslopju, v kterem se nahajajo parni kotli Š.-std p pr.-mogarjev, kt*ri ao bili isti <*aa v prenn gokopu je rešilo j»ogumno ravnanje John Harrison* in druzih prostovoljcev. V (ded li'-UIDorDf tje-Ijtvn. - tj gasilcev «o ubranili, da p žar ni še I. .lj razširiI. Škodo cenijo na V istem prem« gokopu je pred }»-t>mt leti razštrelt ^ plin v usmrtila 13 mož Morilca zaprli. \\ ashn gton, IG avg. Zamorca Arthur llarrisa, kteri je miuolo nedelj., v New Yorku umoril detektiva Thorpa so danes tu zaprli. I>va detektiva sta ga prejela v stanovanju njegove mature. Upiral se ni prav nič, tudi ni spoznal resnega položaja, v kternm sn nahaja. Prignal je takoj, da je on isti kterega iščejo in tudi povedal, da je bil isti, čas, ko je bil Thorpe umorjen, v New Yorku in se tudi udeležil streljanja. Rop na vlaku. Omaha, Neb., 14. avg. Dva našemljena, z revolverji oborožena tolovaja sta skočila minolo noč na med Omaho in Council Blutl'a vozeči vlak in oropala potnike, pa tudi osobje vlaka. Ko se je vlak ob križanju železnice ustavil, stopila sta na vlak dva dobro oblečena in našemljena moža. Potniki so mislili, daje kaka šala, toda hitro so predrugačili svoje mnenje, ko so videli proti sebi nastavljene revolverje. Od sprevodnika sta najprvo zahtevala denar, toda ker je bil prepočasen, preiBkal mu je jeden roparjev žepe, med tem ko je drugi z dvema revolverjema stražil potnike. Ko sta tolovaja tudi potnike oplenila, skočila sta raz vlak in izginila v gozdu. Vse policijsko moštvo iz Omahe in Council Bluffs je drznima roparjema za petami. Zamorca linčali. Corinth, Miss., 13. avg. Tu so danes linčali zamorca Jack Bettsa, kteri je bil obdolžon, da je minolo nedeljo oskrunil ueko desetletno belopoltno deklico. Tolpa je potegnila zamorca iz ječe in ga obesila ! na trgu na telegrafični drog. Prebivalstvo New Yorka. \Y ashington, ltl. avg. Ravnatelj urada za številjenje je danes naznanil izid desetega Ateviljenja, tfsled kterega imata predmestja Manhattan in Bronx skupno 2,050.000prebivalcev in sicer 1.Š50.093 v Man-hattan in 200.507 v Bronx. Število prebivalcev New Yorka je znašalo !. 1830. 202 000; 1. 1860.805 000; I. 1SS0. 1,200 299 in 1. 1890. 1 515 -301. Prebivalstvo se je toraj pomnožilo v desetih letih za 25 odstotkov. Število prebivalstva v d r uzrfa predmestjih Brooklyn, (Queens in Richmond bodo naznanili nekaj dni pozneje. Zdravniški urad je cenil prebivalstvo Manhattana 1,930.-223, Bronxti pa 1«;^ St;7, toraj vižje nego je v istini. Cestni roparji so ju umorili. St. .Joseph, Mo., 13. avg Tri milje od Nodaway oddaljeno sta dva cestna roparja napadla premožna živinorejca Jožef Phelpsa in Frank Craiga in ju ustrelita. Tolovaja sta najbrže mislila, da imata živinorejca pri sebi denar za prodano živino, toda oba moža sta uložila denar na tukajčno banko. Priporočilo. Rojakom dospevsioi v New York toplo pri p rip»iri>č-n<.> TRINERJEVO GRENKO VINO, [»■pil sem ga jeilno steklenico— reči inorain, koraj nakiat mi je bilo pomagano. Moj želodec je začel redno prebava t i in vsi prebavalni organi so postali močnejši. Tako je luio po vsaki sledeči steklenici iti ko sem jili izpraznil lucat, bil sem popolnoma iu stalno ozdravljen, iirez Triner-jevega amerikauskega grenkega vina,(Triner's American Elixir of Bitter \\ mel na kterega hoden) vedno zaupal, ne bodem več, kajti isto ui samo izborno zdravilo, in najboljše krepilo proti vsem znotrajnim boleznimi, ampak tudi pijača zelo linega okusa. Sedaj In ne mogel hiti brez njega. To zamoreni reči ysakomu s polno navdušenostjo in to zdravilo pri.čili vsem, kteri tr^.e vsled ktere koli bolezni želodca. Seveda... mialiS vaako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Toda ... ako ai kdaj pokusil $ SUPERIOR STOCK ji] pivo, potom veS da je boljše s. nego dobro. — I ito je NA J-»I. BOLJŠE...... Bosch Brg. Co. LAKE LINDEN. - - - MIOH. PRODAJA SE POVSODI V SODCEKIH IN STEKLENICAH. J .... : : ' . '. \..... j_ _____:__ . •-,_____...... . . .... . Ifet. išfe. i ___; Entered as second class matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893. „GLAS NARODA". Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York Citj. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ia pol leto..............$1.60, L% Kvropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.60, „ č^trt leta . . . „ 1.76. / ifivropo pošiljamo list skupno dve fitnvilki „Glas Naroda11 izhaja vsako sredo in soboto. GLAS NARODA" („Voice ok tu k People") Will iaued ev^ry Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements 011 agreement. Za oglage do 10 vrstic se plača 30 centov Dopisi brez podpisa in osobnosti ae ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon ty Order. Pit spremembi kraja naročnikov rrosimo, da s« nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo natd yvnika. Dopisom in pošiijatvam naredite uaslovom: t,Glas Naroda", 109 Greenwich St. Now York City. Telefon 3795 Cortland. Chicago mesnica sveta. Ako Bvot izpusti krvne pBe vojske, mora se obrniti na Chicago, da jim preskrbi kakih kosti in chicaška mesnica je tudi kos vsem zahtevam. Ko je te dni ruska vlada poslala brzojav neki veliki klavnici z vprašanjem, do kdaj bi zamogla odpo-slati pet železniških vozov nasoljenega govejega in prešičevega mesa, j« načelnik tvrdke dal dotično naročilo in potem narekoval odgovor naročniku: „Pet železniških vozov je na potu.'* A ko bi bilo naročenih 500 železniških vozov, bi se bil odgovor nabrže ravno tako glasil. 75 velikih klavnic v živinskih dvorih izdeluje pod navadnimi okolščina-mi vsaki dan dovolj mesa, da se ž njim zamore preživeti 32,000.000 ljudi. Ako bi svet v istini hotel pr^drugačiti zemljevid KitajBke, potoni zamorejo chicažke klavnice, ako delajo čez čas, preskrbeti juho, govedino, prefiičevo iu koštrunovo meso za 75,000.000 vojakov. Mogočost. ktero izvršujejo chi-caške klavnice, ni tako lahko umeti. Chicago ni samo vstanu v malo urah izvršiti vsako naročilo mesa, ampak je tudi edino mesto na svetli, čigar naprave omogočijo izvršitev takošnjih ogromnih naročil. Ako bi se tvrdke upirale poslati naročeno meso kaki veliki armadi, ktere ne more zalagati domovina iz lastnih pripomočkov, bila bi dotična armada v slabem položaju. V mirovnem času ne prideluje nobena vnlevlast dovolj mesa, da bi zamogla preživeti svoje lastno ljudstvo in vojno. Ako pa vojska etotisoče krepkih mož odvrne od poljedelstva in tovarne, potem mora vsled pomanjkanja nastati lakota. Samo Chicago, ktera ima za seboj velike živinorejske farme na zapadu, je kos vsaki zahtevi in tudi pripravljena izvršiti vsako naročilo, ako le isto pride od kake dežele, ktera ima nekoliko boljši kredit nego Turčija. Letosni pridelek pšenice na svetu. Poljedelski oddelek v Washing-tonu je ravnokar sestavil uradno statistiko glede pridelka pšenice na svetu za 1. 1899—1900. Isto kaže, da »o v deželah južue polovice zemlje pridelali komaj manj nego 160,543.000 bušljev, ali 10,000.000 bušljev manj negoprejšuje leto. Po- sebno Avstralija in Chili Bti letos veliko manj pridelali nego lani. Pridelek pšenice v Argentiniji minolo iimo cenijo na 105,000.000 bušljev, toraj skoraj toliko kakor prejšnje leto. V Uruguay so pridelali 1.1898, in 1899 nad 7,000.000 bušljev, o pridelku 1. 1899—1900 pa ni bilo dobiti še nikakih zanesljivih številk. Pridelek v Avstraliji je bil letOB za šest milijonov bušljev manjši, nego lansko leto. Letošni pridelek v Chili je bil tako slab, da niti za domaČo potrebe ne zadostuje in so že meseca maja pričeli tja uvažati pšenico. Vkljub razsajoči lakoti je bil pridelek pšenice v Indiji, kar se tiče Bengalije in severozapadnih pokrajin Oudh in Punjah "srednji, v druzih pokrajinah pa zelo slab. Skupni pridelek pšenice v Indiji cenijo na 182,582.000 bušljev proti 23G,679.000 leta 1899., ali proti navadni srednji letini 225,486.000 bušljev. RuBki pridelek smatrajo splošno nekoliko srednjim. Od pičle žetve poletno pšenice so pričakovali po vprečen pridelek, toda dotično upanje se ni izpolnilo. Iz Rige se poroda, da je bil pridelek v pokrajinah ob finskem zalivu ugoden, na Poljskem pa tako slab kakor že mnogo let ne, in znaša primanjklaj več milijonov bušljey. V osrednjem delu Švedske je bila dobra letina. Za Nemčijo je letos zabeležiti dobra srednja letina in je pridelek izvrstne kakovosti. V Avstriji je uborna letina, na Ogrskem pa bodo pridelali 135,000.000 bušljev. Prav dober pridelek imajo v Rumuniji, toda obsejali so manj zemljišča. Toda v Bolgariji je nenavadno dobra letina, akoravno je zrnje, kakor v evropski Turčiji, vsled deževanja mod žetvijo nekaj trpelo. V Italiji imajo srednjo letino, v Švici in Španiji pa je boljša Dego srednja. Pridelek na Francoskem je boljši nego je bil v minolem letu, pa tudi v Belgiji in na Nizozemskem je ugodna letina. Na Angleškem pa bodo 94 milijonov bušljev manj pridelali kakor lan-eko leto. V Bevemi Afriki je bila boljša Jg»tina nego prejšnje leto in pridelek v Mehiki je bil nenavadno bogat in dobre kakovosti, tudi je bilo letos obsojano zemljišče večje, nego v minolem letu. V Manitobi je bila slaba letina, ker so pridelali komaj 1 i,000.000 bušljev. Pridelek rži je bil na Avstro Ogrskem veliko manjši nego leta 1899; na Nemškem je bila srednja letina. V osrednjih pokrajinah Švedske, v Belgiji in na Nizozem skem je bila glede rži dobra letina, na Francoskem pa so letos pridelali 4,000.000 bušljev manj rži nego 1. 1899. Zavezniki v Ma-thou. Washington, 15. avg. Oddelek mornarice je danes zjutraj dobil od admirala Remoya dne 12. avguBta iz Taku odposlan brzojav, iz ktere-ga je razvidno, da so zavezniki sedaj najbrže v Ma-thou. Zavezniki so vsled neznosne vročine strašno trpeli in mnogo moštva je obnemoglo. K sreči so se Kitajci le malo upirali in se po zelo kratkem boju hitro umaknili. Po nekem drugem poročilu sti dve eskadroni bengalskih ulaucev napadli tartarske konjike. Mnogo slednjih je ostalo na bojišču. Tudi sta kitajska generala Mah in Sung zgubila dve zastavi. Kakor ee iz Tien Tsina poroča, je pri Ho-si-wu general Tung Fuh Siang osobno prevzel višje povelj-ništvo nad tamošnjo kitajsko armado. Konjico zaveznikov so poslali proti jugu, da Kitajcem zabrani umikanje v Pao-ling fu. Japonci zasedli Tung Chow. Taku. 15. svg. Od 11. t. m. ni bilo nič slišati o proti Pekingu He pomikajočih zaveznikih. Iz japonskih virov se poroča, da so zavezniki dne 12. avgusta zasedli Tung Chow, in da bodo danes Peking napadli. London, 16. avg. Iz Tokio se brzojavlja, da so japonski vojaki dne 12. avgusta zasedli Tung Chow brez upora. Kitajci so bežali na vse strani. Japonci bo uplenili veliko množino orožja in žitnico z veliko zalogo riža. Poslaništva v Pekingu oproščena. Homatije na Kitajskem. 15 milj pred Pekingom. Pariz, 14. avg. Iz Chefu se dne 9. avg. poroča, da so poveljniki zveznih oddelkov v vojnem sovetu sklenili, nadaljevati korakanje proti Pekingu. Doumer, governer v ozadnji Indiji brzojavlja, da je dobil poročilo, zavezniki so 15 milj od Pekinga oddaljeni. Petrograd, 14. avg. Po osvojenju mesta Ho-si-wu dne 9. avgusta Be je zavezna armada brez upora pomikala proti Mu Changu. Kitajci bo zbrani samo v Hsianghosienu, kjer bode morda prišlo do boja, Yangtsun, 7- avg. Danes zjutraj je dospelo sem veliko število vozov s potrebščinami za vojake. Na vse kraje so poslali ogleduhe, toda nikjer ni bilo najti sledu sovražnika in poveljniki bo sklenili se jutri pomakniti naprej. Kitajci bežeproti Pekingu. V tukajšnjem stanovanju podkralja eo našli mišico, znamenje, da si je nameraval seči po življenju. Kakor popolna pola amerikan-skih zgub v bitki pri Peitsangu naznanja je bilo sedem mož usmr-temh in dva sta umrla vsled soln-čarice. Od 75 ranjenih je pet mož pozneje umrlo in šest druzih je še smrtno ranjenih. Mnogo bolnih Amerikancev so odvedli v Tien Tain. Dne 15. avg. korakali so zavezniki v mesto. Shanghai, 17. avgusta. Li Hung Chang je dobil telegrafično poročilo, da so zavezniki dne 15. avg. brez upora korakali v Peking. Berolin, 17. avg. Uradno se poroča, da so tujezemska poslaništva v Pekingu oproščena. Loudon, 17. avg. Zavezniki bo brez boja korakali v Peking, poslaništva in tujezemci so oproščeni. Iz našit novih kolonij Novi boji. Manila, 14. avg. Vsled poročil iz Visayas otokov, vlada tam že več tednov med VBtaši živahno gibanje Amerikanske zgube na otoku Panay so bile minoli mesec večje, nego kteri koli mesec od januvarja. V Leyle vznemirja general Mojica in v Samaru general Lucban ameri-kansko posadko. Njihovi ljudje streljajo po noči v mesta, preže na male vojne oddelke, pričnejo na iste streljati in se hitro umakujejo. Vstaši imajo dvovolj streljiva in nikakor niso slabo oboroženi. Na otoku Samar imajo Ameri-kauci v treh mestih svoje posadke. General Lucban kaznuje vse domačine, kteri imajo kako zvezo z Ame-rikanci. Jednake razmere vladajo na Cebu. Izvzemši one vstaše, kteri prisežejo zvestobo, odvedejo vjete Filipince v Manilo in jih tam zaprejo. Pomiioščenje ni imelo nikakega vspeha in tudi ko so isto podaljšali, ni ta okolnoet nič pre-drugačila. Minoli teden bo je vršilo na Lu-zonu več manjših bojev, v kterih so se vstaši posluževali brezdimuegu smodnika. Pod pritiskom..(Viade, menjajo banke zopet dva meksikan-aka srebrna dolarja za jeden ame-rikansk zlat dolar. V jednaki razmeri sesprejema amerikanski denar pri vseh javnih plačilih. Kaj velja vojska na F i 1 i p i n a h. Vojska na Filipinah je stala po uradnih virih sledeče žrtve: Vojakov v boju usmrtenili 533, vsled ran umrlo 163, umrlo vsled boleznij in druzih vzrokov 1G68, toraj okupaj 2394 mož, med tem ko število ranjenih še veduo znaša 2073. Vojni stroški znašajo do sedaj $186 678-000. Vojna zned Boerci in Anglijo, Boerska armada se množi. Pretoria, 16. avg. Boerski poveljnik general De Wet, kteri se je dolgo časa uspešno izogibal svojim britiškim preganjalcem, je sedaj severozapadno od Rustenburga. Ubegli vjetniki pripovedujejo, da ima na razpolago nad 7000 mož. V okrajih skozi ktere se pomika, se mu pridružujejo Boerci, kteri ao zopet zgrabili za orožje. General De Wetovi uspehi bo očividno Boer-ce zopnt ojačili, da se mu pridružujejo v velikem številu. Dopisi. ni (aranje, pač samo dobre volje je potreba pri l'(j- SILjANJU DENARJEV V STARO DOMOVINO in gotovo je najhitreji in najceneji v pošiljanju denarjev: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York. Hazer, Pa., I5vavg. (Svarilo rojakom v Penn-s y 1 v a n i j i.) Rojakom v Pen n sylvan ij i posebno v Westmooreland Co. in okolici Pittsburga iu Alleghanya imam naznaniti in jih svariti pred sleparjem. Tukaj se je okoli klatil ,slovenski zdravnik" (kar pa davno ni) Rudolf Kovačih, stanujoč v Pittsburga, doma iz Novega Mesta; ta človek je, kteri razume o zdravni-štvu toliko kakor zajec na boben, že marsikakega slovenskega delavca ociganil za težko prislužene novce. Sedaj me je naprosil rojak Fr. Sajovic v Hazer, Pa., da svarim rojake pred tem skaza-doktorjem ; temu rojaku je vzel S10 češ, da bode ozdravil njpgovo 131etno hčerko, ali poslal mu je hrušovko, ktera ni nič koristila in nič škodovala, $10 pa mu je le splel za zdravilo, ki ni vredno 25 ceutov. Ta doktor-skaza pa prodaja tudi kranjske klobase, denar vzame naprej, klobas pa nikdar ne pošlje. Rojak Anton Retar je dal temu doktor-klobasarju S4 za klobase, ali klobas ni videl, še manj pa dobil; najbrže jih je doktor zguba sam pojedel. Dalje naznanjam, da gre tukaj z delom dobro vse leto. In konečno srčno pozdravljam rojake in svarim pred omenjenim sleparjem, da se mu ne vsedejo na limanice. F. Raspotnik. Laramie, Wyo., 12. avg. GoBp. urednik, blagovolite sprejeti moj kratki dopis v predale cenjenega nam lista. V tem mestu ni Slovencev, in zato želim rojakom naznaniti kako se nam godi. Pred nedavno sva prišla sem dva Slovenca iz Pueblo, Colo., in takoj sva dobila delo v Laramie Iron & Steel Co. Ako bj kakega rojaka veselilo sem priti, mu naznanim, da se delo dobi in zasluži po 174 na uro, največ plačujejo — od tone. Tudi pri železnici je veliko dela, kakih 15 milj od tod kopljpjo velik predor (tunel) in bode delo trajalo dva leta; pri drilih plačajo po $2 50 na dan, drugim delavcem pa po S2. Ako pride 12 rojakov skupaj, je lahko eden bos, ako razume delo v predoru. Podnebje je tukaj prijazno, hladno, nemarno vročine. Pozdrav rojakom. J. Patrich. Portersville, Cal., 29. julija. (Konec.) Po statističnih podatkih iz leta 1890. nosi država New York največji ,,Real estate mortgage". Države Pennsylvania, Illinois, Massachusetts, Ohio, KansaBin Missouri so jako visoko z ,.mortgage" obremenjene, tu si kapitalisti polnijo žepe in umestna je prislovica: Ne orje, ne seje, Ne dela ne trpi, Dobiček pa spravlja. Ker delaš zanj ti. Slehernemu je znano, da se je izraelsko ljudstvo hranilo z mano, ktera je v zadostnej količini vsuki dan padala z neba, samo ob sobo-tih padlo je je še enkrat toliko, . — namreč za nedeljo. Ako si je kteri Izraelec nabral več nego je potreboval, se mu je ves preostanek Bpn-dil. S tem je Bog pač očitno pokazal svoje veliko naBprotje proti grabežljivosti. Zal, da imajo tedanji grabežljivci tudi dandanes mnogo posnemalcev, nekteri sicer nimajo sreče, % mnogi kupičijo premoženje na premoženje brez ozira na svoje bližnje, ktere s tem spravljajo v bedo. Kar se posameznika ne poBreči, stori družba; napravi se trust, ki kontrolira sve- tovne trge in nareka cene raznim pridelkom, čim bogateje so razne blagajne, toli bedneji bo manji posestniki in obrtniki, čim zapade posestvo dotičui hranilnici, oziroma posojilnici, izžene Be posestnik iz svojega domovja, in ako kedo za njim vpraša, odgovori Be mu jedno-Btavno : „Ke lost the place and left the country". Teh za ubožno ljudstvo toli ža-lostuih razmer, naše sedanje vlade, pa bile kterekoli stranke — nikakor ne bodo zboljšale, temveč le še pospeševale na korist mogočnemu kapitalizmu. Bližajo se volitve in upati je, da zavedni delavci storč svojo dolžuost ter pokažejo Btarima dvema političnima strankama hrbet, kteri prva kakor druga, za pravico se boreče-mu delavstvu mesto pomoči, pošiljajo vojaštvo in milico na vrat. Toda kljub temu smo uverjeni, da bode vse pri starem ostalo, kajti kjer je deuar, tam je tudi moč, čeravno je oni isti denar pridobljen z delavskimi rokami in žulji. Kljub imenovanemu dejstvu splošno delavstvo pred kapitalisti nikakor nima straha, akoravno se slednji le prerado ponašajo, da nam oni dajejo vsakdanji kruh, kar je naravnost smešno, kajti baš njihov vsakdanji kruh je od delavstva odvisen. V ostalem se bode pa delavsko vprašanje rešilo, čim bode kapitalizem dosegel vrhunec svoje slave. Delavskej stranki so brezdvomno vsi trdneji iu imovin sloji prebivalstva nasprotni, vendar ima delavstvo v mnogobrojnih društvih močno zaslombo in zavetje, kjer velik del 'judRtva iSče svoje blagostanje, kar je povsem naravno, kajti kam se hoče bedno delavstvo zateči, ako ne k svojim društvom kjer najde svet, gotovo tolažbo in gmot no podporo. Na mtljone dolarjev izplačajo društva vsako leto svojim članom in njih rodbinam raznih podpor. Največje tako društvo v Zjedinje-nih državah je: ,Odd Felows lodge', ktero ima približne miljon članov, potem bo še druga velika društva na pr. „Masoni" z 72.000 člani. Do sedaj imamo 37 tacih društev s 5,339.217, Člani. Poleg teh glavnih društev je še mivgo man jih narodnih podpornih društev, ktera se trdno borijo za svoj obstanek. Ta društva pomagajo svojim članom v vsakem oziru, osobito pa preskrbijo brezposelnim delavcem delo in zaslužek. Ker pa podporna društva le toliko časa obstati zamorejo, dokler njihovi člani redno vplačujejo mesečne prispevke, mora biti tudi glavna skrb članov, svojo udnino, ktera itak ni velika, redno in točno vplačevati, in prišel bode čas, da se zberejo zjedinjena društva pod novo zastavo, na kteri bode čitati geslo: „0 loveška jednako-p r a v n o s t". J. R. S. Manila, na Filipinah, 26. julija. Gospod urednik, začudili se bo dete, da dobite pismo iz Filipin, ali osoda je tako hotela, da sem i jaz med vojaki ua tem otočju in kaj željno hrepenim po ,,Glas Narodu iz kterega bi razvidel kako se kaj rojakom godi po Zjed. državah. V tej nesrečni vojBki se vojskujemo z boleznijo, velikim trudom in z dolgim časom. Kar nam vojakom iz Zjed. držav pošljejo je vse na pol gnjilo in prav nič svežega ne pojemo; od doma pa sem deset tisoč milj. Za moj dom smatram Chicago, Rer sem tam dalj časa živel. K vojakom sem prisegel za dve leti in sicer sem pri pešcih pri 30 poiku prostovoljcev, eno leto sem že prestal. Borili Brno se enkrat in zato imeli 45 dni dolgo slabo pot, na potu pa slabo življenje. Tukaj ni prav nikakega veselja, vse je mrtvo. Upamo, da naa bodo v jeseui zepet domu poslali v Zjed. države in sicer čez New York. Jaz Bern doma iz črnomaljskega okraja iz vasi Grib-lje in preje bival v Chicagi in Vas prosim, da mi pošljete ,,Glas Naroda". Pozdrav Vašim sodelavcem iu rojakom v Zjed. državah. John Pezdirc, 30th Reg. Co. F. U. S. V. Manila. Ph. I U. S. Surova gonja proti zamorcem. V pod imenom „Hells Kitchen" poznani okolici 9, Ave. in 39. St. v New Yorku je dne 15. avg. zvečer divjal ljut boj med belopoltuimi in zamorci. Pred nekteri m i dnevi je zamorec umoril detektiva Thorpa in ta umor je bil uzrok izgredov, kteri so nastali v takem obsegu, da je trebalo 500 policajev, predno so napravili zopet red in razpršili množico, ktera se je zbrala v okolici pred hišo umorjenega detektiva. Gonja proti zamorcem .seje pričela s pretepom med tr«mi zamorci in več be lop oltmh. Zamorcem se je pridružilo mnogo njihovih rojakov in v malo minutah je divjal ljut boj, kteri se je vedno bolj širil. Vsaeega zamorca, ktnri je prišel v roke izgredmkom, so neusmiljeno pretepli. Ko je dospelo prvih 50 policajev na bojišče, je šb-la pretepajoča množica več nego tisoč osoh. Vse ceste so bile polne razkačene drnliali in gorje zamorcu, kteri jej je pad^l v roke. Policaji so udrihali na desno in levo, kar j^ tolpo še bolj razkačilo in pričela j^ streljati ua zamorce. K sreči je došla policajem pomoč in le s skrajnim naporom s" jim je posrečilo razpršiti množico. Petnajst ljudi utonilo- Seattle, Wash., 16. avg. Danes sem dospela ladija ,,Centennial" poroča, da so se v hudem viharju dne 2. avgusta razbili trije parniki „Merwiu", ..Resolute" in ,,Dollar". Parnik ,,Merwin" je popolnoma zgubljen. Rešilni čoln s petimi mornarji so prevrnili. Skupno je utonilo ir> ljudi. Do sedaj so našli pet trupel. General Randall je dobil povelje pr peljati iz Nome nad 500O hudo bolnih ljudij, kar bode pnuizročilo veliko težave i o morda tudi i?grnde. Fa rnik ,'Centenial4'je pripeljal nazaj 600 varanih potnikov, kteri se nad uradovanjem na Cape Nome zelo pritožujejo. Vlada je vsim došlim zlatoiBkalcem odrekla naselniško pravico. Tudi je vladalo med pri-šleci veliko pomanjkanje. Denarje zelo redek in malo upanja na vspeh pri izpiranju zlata, ker je vreme zelo suho. Pred tednom dni je poskušala osnovana tolpa požigalcev zapaliti Cape Nome. Prebivalci prete vsakemu članu te tolpe z linčanjem. Tukajšni dnevni časopisi so prenapolnjeni s poročili o ropih tatvinah, požarih itd. Parobrodne listke prodaja: FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,Konigin Louise", 15 .ivg k Bremena z 90S ]x>tniki. ,Kai.strin Maria Theresia", 15. avgusta iz Kremena s 705 jiotniki. .Noordland-*. 15. .U'L'. i/ Antucrpena z 969 potniki. .La Bretagne", 15. avgusta 1/ Mavr-.- s 635 potniki. .Pennsylvania'-, 1 r. avg. i/ Hamburga s 694 potniki. .Kaiser WUhebn II.1-, if,. avg. iz Genove t 917 potniki .Germanic". 1 i, nv^. i/ l.iverj-M.la s 471 potniki. jServia'.', i<>. avgust;; 1/. l.iverpoola -> 474 j«»tniki. .Trojan Prince", 16. avg. iz X.-apola s 772 potniki. ,Furst Bismarck". 17. avg. 1/ Hamburga s 766 potniki. Dospeti imajo: ,La Lorraine" iz Havre. ,,Sl. Louis" i/ Southampton. „Trave" i/ Bremena. O d p 1 j u I i so: „liarbarossa" iG. avg. v Bremen. ,.Bulgaria" 16. avg. v Hamburg. ,,Auguste Victoria" 1»'.. avg. v Hanil.urg. „La Bretagne" iS. avg. v Havre. ,,Kaiser VVilheliii II." iS. avg. v Genovo. O d p 1 j u1 i bodo: kaiseri^ Maria Theresia" 21.avg. v Bremen. „Servia" 21. avg. v Liverpool. ,, Noordland" 22. avg. v Antiverpen. ,,St. Louis" 22. nvg. v Southampton. „Gemanic" 22. ayg. v Liverj««.!. ,,Konigin Louise" 23. avg. v Bremen. ,,Fiirst Bismarck" 23. avg. v Hamburg, ,,La Lorraine" 23. ayg. v Havre. T,Spaarndam" 25. avg. v Rotterdam. ..Lucania" 25. v Liverpool. ,, Belgravia" 2K. ayg. v Hamburg, »New York" 29. avg. v Southampton. ,,Friesland" 29. avg. v Antwerpen. ,, MajestV" 29. nvtj. v Liverjiool. ,, Kaiser Fried rich" 30. avg. v Hamburg. „L' Aquitaine" 30. avg. v Havre. ..Friedrich der Gr<»sse" 30. avg. v Bremen. Pamilki listki so dobiti po izvirnih cenah pri FK. SAKSER & CO., 109 Greenwich St., New York. llL Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota ; Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Jo±kf Agnič, Box 26«, Ely, Minnesota; II. ,, Atkfan Banovec, Box 1033 Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivan Govže, Box'106, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minnesota; John Globokar, Box 371, Ely, Minnesota; Georgf Stepan, Box 1135, Soudan, Minnesota. Josip A gn itch, I. tajnik. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe Agnič, Box 266, Ely, Minnesota, po svojnm zastopniku in nobenem drugem. Denarue pofiiljatve naj ae pošljejo blagajniku: Ivan Go vi«, Box 105, Ely, Minnesota, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA". Kruegerja stražijo kot vjetnika. London 12. avg. Nek porofcovalec, kteri je bil dva meseca v Noort-gedachtu kot vjetuik, je dospel te dni v Durban, Natal. Ta mož po trjuje vest, da predsednik Kriiger želi mir, generali boerake armade pa hočejo vojsko na daljevati. Slednji so uverjeni, da zamorejo Noot-gedacht okraj braniti še najmanj Sent mesecev. Akoravno bi jim dovos potrebščin od Delagoa zaliva odrezali, bi jim to ne škodilo mnogo, ker imajo zadostue zaloge. V Machadodorpu imajo Boerci devetdeset topov. Isti poročevalec hoče vedeti, da je predsednik Kriiger hotel pobegniti iz dež*de, ko j« bil v Machadodorpu in sicer iz zdravstvenih ozi-rov. Vojni poveljuiki pa so odločili, da je Watervaionden zdrav kraj iu obdali predsednika z veliko častno stražo, ktera ima povelje ga ne iz-f pustiti izpred oči, niti po noči, niti po duevi. Poveljniki pravijo, daje Kiiiger odgovoren za vojsko, toraj mora tudi trpeti posledice. Kralj Karol v smrtni nevarnosti. London, 15. avg. Pravi uzrok napetih razmer med Rumunijo in Bolgarijo je kakor se iz Dunaja br-zojavlja, da mo prišli na sled zaroti vstaškega odbora v Sofiji, kteri je nameraval umoriti rumuuskega kralja Karola, ko je bil ta pri božji službi povodom smrti kralja Hum-berta. Policija pa je izvedela o zaroti in posvarila kralja Karola, da se vsled tega ui udeležil božje Ju-žbe. V Bukareštu so zaprli v ru-munski družbi veleznani dami in več Bolgarov. Vkljub temu se bolgarska vlada upira postopati proti vstaškemu odboru. Konji za nemško armado. Sau Francisco, Cab, 14. avg. Od nemške vlade imenovana komisija za nadzorovauje nemškega transporta na Kitajsko iz tukajšue luke je danes zvečer sem dospela Ista obstoji if štirih članov iz Berolina. Ž mirni sta prišla dva zastopnika Hamburg ameriške parobrodne družbe. Nemčija je najela že 10 velikih paruikov za prevožnjo in sem dospela poročila pravijo, da bodo skoraj vsi v Sau Francisco naložili večji del potrebne zaloge. Prevožni parni&i bodo služili za prevožnjo konj iu drugih potrebščin ta nemško armado na Kitajskem. Že več tednov kupujejo ageutje po Californiji, Nevadi in Oregouu konje in jih pošiljajo v Sau Francisco. Za prvi parnik imajo že dovolj konj iu drugi bodo še sledili. Nemški komisarji bodo spremljali transport ua Kitajsko. V miuolih dveh tednih je bilo povpraševanje po konjih tako veliko, da so cene zelo poskočilo. Za konje iz Nebraske so ua pr. plače li po $70, pred tremi tedni pa je bils cena za $15 nižja. Evropejske in druge vesti. Pariz, 15. avg. V Marseille se fttrajk kurjačev na parnikih vedno bolj širi. Število ljudi, kteri so že ostavili delo cenijo na 5000. Akoravno je med temi mnogo oboroženih, se vendar dosedaj niso pripetili večji izgredi. Nad 40 velikih paruikov mora tu ostati, ker ne morejo nike je poslala vlada knrjafte od svoje mornarice. Tudi kurjači v Bordeaux so pričeli štr&jkati Tam so mornarji in kurjači sklenili vpri-zoriti občni štrajk, ako ne dovolijo njihove zahteve. V Havre bo delavci skladišč v pristanu šli zopet na štrajk. Pariz, 14 avg. Med razstavalce vseh deJel ao razdelili skupno 42,-790 častnih daril. Med temi je bilo 2827velikih daril, 816C zlatih sve-tiuj, 12,244 srebrnih Bvetinj, 11,615 bronastih svetinj iu 7938 častnih diplom. Drobnosti. Umrl je 23. julija dopnludne v Leonišču v Ljubljani č. g. Rok Merčun, kat^het na ljubljanskih m< stilih ljudskih šolah. Pokojnik je bil blagega in ljubeznji vega značaja. Bog mu daj večni mir in pokoj. * * * Odprt grob. Dne 26. julija ob štirih zjutraj je umrl v Zagrebu Job. Torbar, predsednik jugoslovanske akademije, vzoren človek, duhovnik, rodoljub in učenjak, bivši narodni zastopnik v hrvatskem zboru. Odlični književnik je preminil po kratki, a težki bolezni. N. v. p. * * A * Na Savi pri LttijLje 28. julija popoldanski brzavlak povozil 28 let staro dekle, ki je železniški tir čistila trave. Iz Ljubljane je prihajal tovorni vlak, ki se mu je umaknila, ali najbrže od prevelike vročine nekako omamljena ni zapazila, da isti čas prihaja od Zidanega mostu sem brzovlak. Ta jo je zadel ter vrgel nekaj metrov daleč, da je bila takoj mrtva. Človek, pač ne veš, kje te zgrabi smrt. * * • % Obesil ae je 23 julija v P .ljanah nad Skofjoloko 43letni Janez Dem Sar. Obesil se z navadno trto in sicer tako, da jo je moral sam vleči z roko, da je umrl. Vzrok temu činu je neznan. * * * Premestitev sodišča. Glasom na-redbe pravosodnega ministerstva bo s prihodnjim novim letom okrajno sodišče v ZatiČini premeščeno v Višnjo goro. Ob jednem se preseli tudi davčni urad. * * Iz Sem i ca. Zupanom izvoljen je g. Jakob Plut, svetovalcem Matija Plut, Matija Dajčman iu Štefan Jakše. * • * Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu juniju 1900 136 strank vložilo b7.805 K 54 h, 23 strauk vzdignilo 42. 814 K 21 h, torej več vložilo 54,991 K 33 h, 15 strankam seje is plalačalo posojil 17.700 K, stanje vlog 1,498.865 K 25 h, de- nami promet 321.164 K 72 h. * # * V Ribnici nameravajo domačini zgraditi veliko opekarno. Troški bo proračun jen i na 40.000 kron. * • * Velik« apnenico po najnovejšem ziatenu je zgradil velikolaški župan g Matija Kočevarpri ondotui železniški postaji- Načrt je izdelal g. dobiti kurjačev. Na tri poitne par- Simon Treo v Ljubljani. Maščevanje. Krojaški vajenec Mat. Erdelac je bil ukradel svojemu mojstru Iv. Miklavcu v Ljubljani na Starem trga št. 13 nekaj denarja in je bil zato 4 dni zaprt. Mojster pa ga je bil tudi zaradi tatvine precej pretepel tako, da se je moral 25. jul. pred sodiščem zagovarjati in je bil zaradi tega na 4 krone globe obsojen. Matija Erdelac pa je tudi občutil mojstrovo obsodbo. Prišedši domov jih je dobil s podplati, da je kar od tal odskakoval. Sedaj je Erdelsc storil sklep, da se maščuje nad svojimi pretepalci. Ko so šli! ti spat, nesel je žerjavico v zaboj tik drvarnice in naložil ua njo papirja in smeti v namenu, da bi požgal. Ker so na dvorišču drva, zaboji in druge ropotije, nastal bi bil lahko takoj velik ogeuj in Ivan Miklavc bi ne bil mogel iz Bvojega Btauovanja, ker ima iz.hod le na dvorišče. Ivan Miklavc pa je, predno je šel spat, ovohal dim in šel gledat na dvorišče, kjer je opazil, da je tlel zaboj. Ogonj je takoj pogaBil. Sum, daje hotel podžgati, se je takoj obrnil proti M. Erdelcu in je ta tudi takoj, ko so ga prijeli, priznal, da je iz maščevanja zanetil ogenj. * * * Ponesrečil se je v Ronkah mladenič Anton Lenardon. Obdeloval je namreč velik kamen, ki pa se mu je zvalil na glavo ter mu je zdrobil tako, da je takoj umrl. 4 * * Laška požrtvovalnost- V seji občinskega sveta tržaškega se je pokazalo, da bo Lahi pripravljeni tudi na največje žrtve, samo da bi m igli Slovencem kako škoditi. Meseca avgusta bi se morala nek-tera slovenska društva preseliti v KoBlerjevo hišo, imenovano „Monte verde". Lahom to ni bilo po volji in vsled tega sov zadnji Beji občinskega sveta sklenili, da kupijo poslopje za 400.000 K. Nekteri laški občinski svetniki so se sicer dotičnemu predlogu upirali. Opozarjali so, da nakup nikakor ni v interesu mestne občine, da bi imela občina veliko škodo, ako bi na tem mestu sezidala novo poslopje za mestno zastavljalnico-, a vbo to ni nič zaleglo. Sklenilo se je kupiti to hišo. Predlog, naj se dovoli tudi potrebni denar za zgradbo novega poslopja na „Zelenem hribu", pa ni obveljal, in mogoče je, da se sploh ne dovoli. Toda kaj zato I Da so le slovenska društva brez strehe. * * * Nemška omika ali ka-liP pod tem iaglavjem poroča ,,Mir", da so hoteli nekteri slovenski delavci iz tovarne v bližini Beljaka na predvečer sv. Cirila in Metoda zažgati kreB. Neki Slovenec jim je za to dovolil potreben prostor na svojem posestvu. A ko so ,,Bismarckovci,t izvedeli za to, počeli so groziti s surovimi pismi iu razmetali so vso pripravljeno hosto, in ko so zvečer Slovenci spustili dve raketi, pri-hrula je nad nje divja tolpa žensk, otrok in moških s koli ter se Slovenci morali oditi, ker s ženskimi in otroci se uiso hoteli pretepati. To je „voranleuchtende deutscbe Kulturi 1" * * * Koliko je stalo pogoščen]« An gležev na Reki? „Magyar Szo' poroča, da je poslal ministerski predsednik Sze 11 guvernerju na Reki samo 4000 gld. za pogoščenje angleških mornarjev. Guverner grof Szapary je Szellovo svotico odbil ter izdal iz svojega (?) žepa ogrom ne svote. Samo ljudska slavnostga je veljala 18.000 gold , prva večerja 8000 gold., druga večerja pa 20.000 gold. A tudi stroške izleta, dekoracij itd. je plačal guveruer baje sam. Madjarski listi zato napadajoSsella, da je — umazanec. * * * Za pridne šolarje. V Švici je navada, dajati takšnim učencem in učenkam, ki niso ves čas Bvoje šolske dobe ostali niti pol dneva-doma, lepe gmotne darove. Ni dolgo tega, kar so v neki švicarski občini razdelili med take redke učence hranilne knjige z vlogami po 100 frankov. Učenci takšne pridnosti iu takšnega občudovanja vrednega zdravja so prav redke prikazui. Gotovo bi kakšen dar, ki bi pro-vzročil samo malo izdatkov, pripomogel, da bi jeli učenci bolj marljivo obiskovati šolo. 28 )ju4ij strela ubila. V guber-nijah Varšava, Petrikov in Radom so bili minole dni strašni viharji s točo. Vsa polja so uničena. Mnogo poslopij je pogorelo, ker je vanje udarila strela, ki pa je poleg živine ubila tudi 28 ljudi j. Smešnice. Kakor razume. Igralec ua gOBli: ,,G<»epod baron, gosli, na ktere boaem danes večer igral so že nad 200 let stare." — BabaSki ron : ,,To nič ne d£ — saj to uihfie ne opazi!" Priznanje. A.: ,, Ako mi verujete ali ne, rudeč nos sem dobil vsled prehlajenja." — B.: ,,0 rad verujem ; najbrže ste premrzlo vino pili." Zadovoljna. Gost: „To je pa že malo preveč, sedaj mi prinesete juho z muhami —I" — Gosti 1-uičar : „Nikar se tako ne jezite, saj jih ni več notri kakor — pet." Razlika. Profesor: ,,Jaz mi-slim, da Vas je moje vprašanje Bpravilo v zadrugo? * — Dijak: „01i ne vprašanje gospod profesor, temveč odgovor.4' Pravi gospodar. (Najemnik stanovanja gospodarju): „Go-spodar, premislite samo, ob vlažnem vremenu je moja klet polna vode." — Gospodar: ,,Naravno, saj plačate Batno 120 dolarjev stanarine in klet ne more biti polna šampanjca." Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.40 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Kje je? FRANK BLATNIK, po dnma.V Matičev France, doma iz Viseča, župnija H i nje, okraj Žužemberk. Pred štirimi leti sva šla skupaj iz Pen n sylvan i je v Denver, od tam pa je prošel v Pueblo, Colo. Za njegov naslov bi rad zvedel: Fr. R o g e 1. Box 759, Leadville, Colo. (22. ag.) JURE URIH, doma iz Griblje na Dolenjskem, pred osmimi meseci je bil v Santa Fee, New Mexico; za njega bi rad zvedel njegov brat: John Uri h, 713 E. Park Ave., Anaconda, Mont. Kje je? Saloon na prodaj v WOODLAND, tik tovarne, po domače pri „starem šapu", v kte-rej dela do dva tiBoč delavcev, med temi veliko Slovencev in Kočevar-jev. Več se izve pri: John Novaku, 35 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Vabilo RJE D LINB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") New Yorka v Antwerper Phiudelprie v Antwerper vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ..VATEBLAND1', na <]va vijaka. (se gradi).......12000 ton. ,.SŽEELAND", na dva vijaka, 12000 ton. ,,KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. ..SOUTHWAEE", na dva vijaka, 8607 ton. ..FRISSLAND", • ... .711». ton. ..WESTEENLANE", .... 5736 ton. ..NOOEDLANE-',.....5712 ton. Pri cenah za modkrovje 90 vpoštet« vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot Čez Antwerpeu. je jed na najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vaako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih list, kov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK - 43 La Salle St., CHICAGO. 30 Montgomery St. SAN FRANCISCO. Tliinl & Pine St.. ST. LOUIS, ali na njeno zastopnike. ktero prvikrat priredi drostYo sv. Cirila in Metoda NA CALUMETU, MICH. dne 25. avg. 1900 V ITALIJANSKI DVORANI. Igrala bode naša slovenska godba prav izbrane komade. Udeležnikom bodo na izbero vsakovrstne pijače in amodke, pripravljenih bode 12 pečenih jegujet za lunch. Vstopnina za m^ške 25 centov, gospe, goapice in otroci ao prosti. K obilnemu obisku uljudno vabimo Slovence iu Hrvate društveni odbor. Podpisani prodam svoje posestvo ua Brezovi rebn pod štev. 2, občina Ajdovca, pošta Žužemberk. Posestvo je obstoječe iz novo izdelanega poslopja, njiv, gojzd, vinograd in drugo. Prodam pod ugodnimi pogoji. -{18. avg.) Frank Pečjak, 1196 St. Clair Str., Cleveland, O. Bratom Slovencem priporočam Bvoj lepo urejen aaloou fiermafl&Austriafl Headquarters Točim izvrstna vina iu raznovrstne druge pijače iu imam na razpolago fine smodke in postrežem s izbornimi jedili. Za obilen obisk se priporoča Daniel Badatovich Pikes Peak Ave., Florence Colo. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih *»■«iiWii^;.i ► J.; 'J., .-.»'J.',«%"£« SVOJI K SVOJIM! I J. GLOBOKAR, M. P. CO 'M m IŠ& >i tis \M vri ta ELY. MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo TK&OVI1TO. 1'ri njeni je dobiti: OBLEKA ZA M0ŽKE, ŽENSKE IN DEC A ; RAZNOVRSTNO OBUVALO: PERILO, OVRATNIKI. KLOBUKI: HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA. \ edno sveže aROCEBIJE. Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra. Pismena naročila naj se pošiljajo na lbix 371. Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zve/i sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. S spoštovanjem J. GLOBOKAR, M. P. CO. m m m K) m ss '. 1 - S »■ „ a« A » « ^ o • » ~ * - „ 4 ^ • - A* Vina na prodaj, izvrstne smodke! Dobra črna vina po 40 do 55 ct. ga Ion a s posodo vr^d. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galopa s posodo vred. Manj nego deset galou ni naročiti, ker jih nemoretn poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovaujam: Nik. Radovich? 702 VermontSt.,San Francisco, CaL www v Vržinke z slamo, S20 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars -S 14 tisoč komadov. Dobiti s<» pri meni tudi fine smodke od $14 do $40 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe se uljudno priporoča: Fm a. dushek, Office: 1323 2nd Ave., New York. j . . . ... ". . . . T »-i FrboUsi- Umetnost. (Humoreska. ) V poštnem uradu vladala je velika razburjenost. Stari poštni upravitelj ni zatisuol celo noč očesa, rauo zjutraj hitel je iz sobe ter pazuo ogledoval pisarniško opravo, niti najmanjega nedostatka ni prezrl. Ekspeditor imel je polne roke posla, vzdihoval je radi prenapornega dela; od ranega jutra do po-ladneva urejeval je razne spiBe in biljeike ter napolnjeval razna mnogoštevilna predala pisalne mize. Stari sivolasi listonoša Josip splazil se je pod veliko mizo, da tam poišče nektere recepise, ki so manjkali v raznih zavitkah; tudi on je zdihoval pod mizo ter klical na pomoč svetega Antona. Vsi trije so iskali z srčnostjo in obupnim junaštvom. I>a j« bilo iskati papirnati denar, naravno da ne bi klicali svetega Antona, kajti denar razdelili bi jednostavno m»d s* boj, ali tako. . ,,Se t^ga se manjka na moje stare dni," vzdihoval je upravitelj. „Tri-deset let s>»m predstojnik urada, vedno je bilo vse v redu, in sedaj ta sramotili Josip, Josip! čemu ne paziš goveda za ta be recepisi nimajo nikake vrednosti 1" očita upravitelj žalontnim glasom stare-mu pismono&i, kteri se le dalje pod mizo pomakne. ,,Ob, sveti Antoni" „In baš danes mora priti." Poštni upravitelj dobil je včeraj pisuio svojega prijatelja iu tovariša iz bližnjega m.-sia ,,Cenjeni gospitd koi.-ga! Poštni nadzornik Siten pregledal in pre-isk;il je danes pri meni poštne urade; jutri popoiudne tudi tebe obišče, vredi vse potrebno." Preživeli so strašno noč, nihče ni zatisnol očesa : niti upravitelj, niti ekspeditor, ni listonoša. Zaradi tega bili so uradni prostori v popolnem redu; nič ni manjkalo, vsaka stvar bila je na svojem prostoru, I ud' recopisi bili so vsi vknjiženi. Zmagozavedni in licem koraka upravitelj po pisarni ter se že vnaprej veseli pohvale in priznanja nadzornika. Nehote pogleda miadega ekspe-ditorja kteri je stal prod kopo pisem, ktere pa ni hotni kolekovati kar je bila njegova dolžnost, temveč držeč kolek v roki, /majal je večkrat 7. glavo. ,,Kaj vendar Vam je Ivan, hitite, da bodete gotovi, nikari ne stojte," veli mu upravitelj. Toda uradnik je popolnoma preslišal opomin gospodarja, okrene se počasno proti njemu in reče: „Daues je devetega?" ..Naravno, jaz menim, da Vi Še spite." „Ako je daues devetega, potem ne morem kolekovati pisem," odgovori ekspeditor ,,Zakaj ti«?" vpraša upravitelj začudeno, nič dobrega sluteč ter pride bližje. „Ker se je zgubila številka iz ko-leka in ker je ne morem nikjer najti, preiskal sem že vso mizo in zabojček, vse druge številke so tukaj" Poštni upravitelj moral se je nasloniti ua pisarniško ograjo, tako seje prestrašil, kajti v tem trenot-ku spoznal je vso nesrečo, ki ga čaka, vrhu tega pa ni izključeno, da vstopi vsaki trenotek nadzornik. Zopet se prične ono obupno, brezvspešno iskanje. ,,Morda zamore ključavničar škodo popraviti," meni konečno mladi ekspeditor. Josip, ki je baje prouzročil vbo nesrečo, ko je po noči čistil številke, šel jo takoj po ključavničarja. Brzo je prišel mojster. „Bodite brez skrbi gospod sosed," prične ključavničar tolažiti pošt-Dega upravitelja, ,,to napraviti je malenkost, jutri grem v mesto, tam kupim potrebno orodje, kajti za taka umetna dela nimam potrebnih pil." Sam s seboj zadovoljen poslovi se ključavničar. ,,Jutri I jutri je že prepozno," vedi h ne nesrečni upravitelj ter se vsede na stol. ,,Mogoče bi pa to zamogel mizar iz lesa napraviti?" jecljal je trepetajo stari Josip za varno pisarniško ograjo, „oh sveti Anton pomagaj 1" Upravitelj melanholično zmaja z glavo. Ponosno stopi mizarski mojster v pisarno ter ogleda štampiljo. „Da imam pravi les, in da ni šel moj sin, ki je umetni mizar k vojakom, napravil bi takoj to malenkost ali tako ..." mizar zmaje z ramami ter odide. Na to vstopi dobro rejeni poBti-ljon v sobo; naznanilo nesreče poslušal je z vidnim sočutjem ; naenkrat se zamisli, oči se mu veselja svetijo. „Jo že imam, moj stričnik, ki je kovač vam gotovo popravi ta nedostatek, saj je tudi mojej ženi popravil njen mlin za kavo, ki ni bil več za rabo, a sedaj melje ž njim ne le samo kavo, temveč tudi ječmen, ki je trji nego kava, — potrpite trenotek, da Vam prinesem mlin." „Oh kaj govorite, jaz ne potrebn-jem mlina, temveč dovedite mi kovača," zavrne upravitelj široko-ustnega postiljona. Prišel je tudi kovač, prinesel je seijoj kladivo, razne rašpe, klešče iu nekak železni drog, kakor da bode podkoval konje celega eska-drona. Ko mu upravitelj naznani, kaj so je zgodilo ter ga povpraša, more li on to hitro popraviti, se seveda kovač začudi, toda vendar ne zgubi poguma. Pozorno ogleduje štampi-lijo in številke v malem zaboju, ter počasno izjavi, da napravi v fi^trt ure novo številko, toda nihče ga ne sme motiti. Vsi navzoči ostavijo sobo ter Čakajo na mostovžu, da kovač izvrši svoje delo. In res niso dolgo čakali, in ko vstopijo zopet v pisarno, ugledajo v Hampiliji novo svetlo številko y, ktero je bilo takoj zapaziti med drugimi črnimi številkami. Z veseljem poda rešeDi upravitelj kovaču roko in goldinar denarja, ua kar se kovač veselim licem zahvali in poslovi. Pred hišo ga je pričakoval posti Ijon. „StričnikIu pričue poBtiljon radovedno povpraševati kovača, „po» vej mi vendar kako ti je bilo mogoče tako hitro napraviti Številko. Jaz mislim, da ti umeš čarovništvo." Kovač prične se zaničljivo smejati. „Ne! postiljon, jaz nisem čarovnik," odvrne veseli kovač, ter nadaljuje: „Nikari ne misli, da dem napravil novo številko, kaj tacega meni vendar ni mogoče, ali človek mora imeti vedno odprte oči. Vidiš 1 ko sem preje gledal v /.abojček, bil sem popolnoma brez sveta, v zadregi spomnil sem se vseh svojih smrtnih grehov, naenkrat se mi zasveti v glavi. Ko ste bili Vi zuuaj na mostovžu, vzel sem hitro iz zaboja številko 6, očistil sem jo ter pritrdil narobe na štampilijo in številka 9 bila je gotova — to je vse čarovništvo — z Bogom poBtiljon 1 pokliči me še kedaj za taka dela." Postiljon gleda nekaj časa za odhajajočim kovačem, se udari v Čelo in reče: ,,To je umetnost 1 kaj tacega bi i jaz napravil____" Med 1 a k a j i m a. I. lakaj (tovarišu): „Giej, zadnjič se mi je na plesu zgubil iz službene suknje lepi gumbi" — Tovariš: „Ali si ga zopet našel?" — I. lakaj: „Da, v temi mi ga je nekdo zopet podaril namesto tolarja!" Dober zgoyor. Gospodinja: .,Joj, Mina, daneB zopet nisi obrisala prah raz klavir, kaj pa je to vendar?" —Miua(služkinja) : „Tega vendar nemorem storiti, ker niacin muzikaličua." Glavna stvar. Hišna gospodinja (v službo vatopivši služkinji): ,,Služba je pri meni prav lahka!" — Služkinja: „IU zaslužek?" Slovenske knjige. Ker imam sedaj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov in so zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naro-ročila. Cenik pošljem poštnine prosto. Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. MATH. POGORELC, 5102 Butler Street, Pittsburg, Pa. Otvozjenje! Podpisana se priporočava Slovencem v Crockettu, Cal., in okolici kakor tudi vsem sem došlim Slovencem, da obiščejo naš ZE3ZOT in GOSTILNO, ktero sva otvorila 14. julija. Vedno bodeva obiskovalce postregla s tečno, okusno jedjo in snažnimi prostori za prenočišče; pri nas si lahko rojaki uajmo stanovanje in hrano v najem na mesec ali teden, ali dan. Vedno bodeva točila sveže pivo, fina cali-forniška vina, dober whiskey in druge likere, ter prodajala dobre smodke. Ako pride kdo na Crockett, Cal, naj vpraša za WALONA HOUSE vsakdo mu to lahko pove, ker ni daleč od železuične postaje, namreč le kake 4 minute. Slovenci, obiščite nas pogosto. S poštovanjem: John Petrič in Anton Smrekar, lastnika. JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, III., IZDELUJEM KRANJSKE HAKMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............§18 do 40; cena 3 glasnim........825 do 80: cena 4 glasnim.... od $55 do 8100 ; cena 5 glasnim----od SS0 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113, VValkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Res me stanejo čez S50, a sedaj jih ne dam za Sioo. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav aobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat sera že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti. Leadville, Colo., A. Križman. Spoštovani g. John Golobi — Vaše harmonike sem dobi! in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane. Bienville, La., Jakob Skrbic. IVagi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen ž njimi in da se n>i glasovi prav dopadejo. Crested Hutte, Colo.. M. Sodja. GOTOVE denarje najceneje kupiš pri I . SAKSER J U 109 Greenwich St., New York. Francoska parobrodna družba e PAUL SCHNELLEIi. Notary Public vCalumetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna : 5-21 Pine Si reel, Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijske blago kakor tudi obleko, obuvala za možke, ženske in otroke. Dalje-vino, fine smod::e in žganje in kuhinjsko opravo. Vse prodajam po najuižji ceni. - Direktna črta d« HAVRE - PARIS ŠVUO - INXttftBUK (Avstna) tiMF" Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob jo uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča št v. 42 North River, ob Morton Street: La Lorrait.e 23. avg. 1900 L'Aquitaine 30. „ 1900. La Touraine 0. sept. 1900. La Bretagne 13. ,, 1800. La Lorraine 20. „ 1900. „La Champagne" 27. ,, 1900. Nuvi brzopamik z dvema vijakoma „La LORRAINE" odpljuje iz New Yorka due 23. avgusta ob 10. uri dopoludne. Prvi razred v Havre in višje. Drugi razred v Havre $42 50 in ; višjfci. i Glavtia agencija: 32 BROAP-I WAY, NEW YORK. Neumestno. Tenorist: ,,Ko sem prvič v javnem koncertu nastopil, bil je moj glaa toli izboren, da so štirje omedleli." — Prijatelj : ,,Bodi brez iskrhi, tvoj glas se je sedaj mnogo poboljšal." KNAUTH, NACHOD k KUEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, m en i ice, in dolžna pisma. Izposlnje in izterjaj« zapuščine in dolgrve. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik o-. nr\r^:rsr pottthitt sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. ioth & Walnut Str., in N. W. Central & ParkSt., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti j pri tamošnjem ljudstvu. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izu?U in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je l»l rojen v Samoboru na Hrvatskem ; ima 25letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je posta! predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na gospoda EE. G. IVANA POHEEA. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizen,, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne boleznil kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA POIIEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok. - VSI ONI - katen nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POIIEKA ; VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočati. Thos. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Po&ek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., U.S.A. . Dragi g. dr. Pohek: — Z Vašim zdrayljenjem je bilo storjenega veČ stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se Vam leixi zahvaljujem- C. G. Foster, sodnik y Topeka, Kas. Spoštovani g. d. Pohek: — Zahvaljujem se Vam za svoje popotno ozdravljenje. Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Lipovac, Rulville, Miss. Spoštovani zdravnik: — Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popol-nom ozdravil. Zelo se Vain zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na žetodcu in črevih in sem mislil, da ni več pemoči za mojo bolezen. Vaš udani jos. ZgaNIČ, Hastings, Pa. Spoštovani dr. Pohek: — Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, ysled kterega sem trpel celih 20 let. Jakob Keller, Helena, Mont. Dragi g. dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdray in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje. Steve Marak, Cameron, Texas. Dragi zdravnik: — S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobn* vidi, ker ni na oba očesa nič yidel dolgo časa. Zelo sem Van> hvaležen za dobro ozdravljenje. . . Ben Henderson, Kansas City. Spoštovani gosp. zdraynik:—Mnogo hyale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni. Thom. JurkoviČ, Iron Mountain, MichJ NASVETE DAJE ZASTONJ! 1tSt~ Ne pozabile priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: DR. €r. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, MO. U.S. La Salle, III., 5. avg. Gospod Fr. Sakser ! Podpisani Vam naznanim, da >em dobil od banke S10S7.93 in je vse Vase posredova nje bilo pošteno in zelo ceno. Prav toplo se Vam zahvalim ker ste mi triku biti « in pošteno preskrbeli kolektiranje i/ hranilni« Zato vsakemu rojaku Vase podjetje : pk> priporočam. John Kalin. flltiMft JlftMl?!'111!;!!!;!'!1 Iv "ll?'!1!^!! jT*''-'V'"'- ;|:,tm:'''m.|''"- ff. FRANC ČUDEN, trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotov*a, LJUBLJANA Priporočam rojakom svoj . povsodi znan", bogata zalogo vsakovrstnih švicarskih s1«mis u žepnih or, verižic, nlianov in drugih zlatih in sirluuih pn*dnie tov po najnižjih cenah. Pri naročilih naj ae donar naproj pošlje in eden gold, več za poštnino. Ceniki pošiljajo se zastonj poštuineprosto. if i- & W t :a n f - 1'TN IEZs-xes inn. Stcolkzi Bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen. jediiia slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki p-> zmernih cenah odpr. mljujo. Vožnja cez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajlu pri Vtii^nj potovanju v Evropo s* oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, k j.^r Hi denar najbolje zuie-njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki aii znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj umerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vBeb jezikih takoj, točno in vestuo. K.AREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. ŠžZOfr Jacob Stonich 89 E. Madison St , Chicago, 111 Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom ( Boss Case) m so najboljši pokrovi se zlatom pr«-tegnjeni (Goldiield) in jaiueim zanje 20 let; koleeovje je Elgin ali Walthaui ter velja samo (k kJSILS« Dame, ktere žejfc nr<. kupiti se ¥ jim sedaj ponuja lepa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamBtvo za blago, je moje geslo. Za obilo naročb Be priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 East Madison Street, Chicago, III. ■--'r- <33- -tXf " KX ® t t I $ f JOHN VENZEL, izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delodobroin trpežno. Najnižja cena trovrstnih harmonik je >18 do SMr» in naprej. Izvršil,em tudi na (i in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express oni ce. Giede nataučuejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. HBIlIBimiliiiaBlBlKSK^ HiOCC iSiksJKHiHi Hi m SI m » H 8 iS H SI SI Si S! H Mestna hranilnica v Novem Mesta obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, po 4°|o M H m M M M ter sama plačuje reiitni davek. Dolenjcem se pri tej hranilnici ponuja lepa prilika šte-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence. laMiaiiaMMOiliBlHlBHppiiiBiB Olulu SI M M m BI BH