Zakaj Pika spi z nogami na blazini ali subverzija moči v delih Astrid Lindgren

slovenski

2007

letnik 34, številka 69

Lindgren, Astrid, 1907-2002   švedska književnost    mladinska književnost    Lindgren, Astrid: Pika Nogavička

Mariborska knjižnica

Prispevek se posveča enemu izmed vidikov mladinske literature, ki sprožajo največ polemik: uporabi mladinske književnosti kot instrumenta moči. Fokus razprave bo pri tem na Astrid Lindgren oziroma njeni subverziji moči odraslih in preverjanju obstoječega reda. Otroci v kulturah Zahoda nimajo glasovalne pravice, lastnih finančnih virov, imajo nižji družbeni status itd. A v delih Astrid Lindgren jim je dovoljeno, da postanejo močni, pogumni, bogati in neodvisni - pod določenimi pogoji in za določen čas. S tem otrok kot literarni junak pridobi moč, in čeprav so protagonisti najpogosteje nazadnje privedeni nazaj v varno zavetje doma in pod starševski nadzor, imajo pripovedi subverziven učinek: pokažejo namreč, da so pravila, kakršna odrasli postavljajo otrokom, postavljena samovoljno. dela Astrid Lindgren imajo tako močan potencial, da na njihovi podlagi podvomimo v odrasle kot normativ. A obenem, ot vsi odrasli pisatelji, ki pišejo za otroke, Astrid Lindgren ne more scela dvomiti v svoj položaj odraslega, pa tudi ne dovoliti, da bi njeni junaki strmoglavili moč odraslih. Prispevek bo prek vrste konkretnih primerov pokazal, kako dela Astrid Lindgren, vzdržujejo ravnotežje med dvema nasprotujočima ciljema, ki jih vsebuje mladinska literatura: dajati otrokom moč in jih vzgajati.

23.06.2016