številka 14
LI TOXI IN H AI'KIL ||l ] CENA 1.43 EUR
Stiriletnica umrla na kraju nesreče v Okontni
Obisk veleposla nikov v SAŠA regiji
STRAN 7
STRAN 22
Tretja stran
Imamo dobro ali slabo šolstvo?
Po dveh letih intenzivnega dela je nacionalna strokovna skupina ministru za šolstvo in šport dr. Igorju Lukšiču predala belo knjigo o vzgoji in izobraževanju, v kateri je opisano sedanje stanje izobraževalnega sistema in predlogi novih rešitev. Pri pripravi omenjene študije je sodelovalo okrog 130 strokovnjakov, večinoma teoretikov, ki pozivajo k večji kakovosti in vztrajanju pri dovolj visokih standardih.
Mednarodne primerjave so pokazale, da je naravoslovno znanje učencev v Sloveniji nadpovprečno, pri matematiki nekoliko nadpovprečno, v pismenosti pa so naši učenci podpovprečni, pri čemer se kaže celo trend nazadovanja. Avtorji bele knjige menijo, da je razlog za obstoječe stanje, s katerim ne moremo biti zadovoljni, v tem, da so učitelji pod pritiskom javnosti in staršev preveč popuščali in niso dovolj vztrajali pri visokih standardih. Zaradi tega v beli knjigi med drugim predlagajo, da se v osnovnih šolah skrajša obdobje začetnega opismenjevanja in da se številčne ocene začnejo že v tretjem razredu, v gimnazijah naj se uvede pouk na dveh ravneh, triletne poklicne šole pa naj se podaljšajo na štiri leta.
Prvi odzivi na belo knjigo, ki zajema vsa področja izobraževanja, od vrtca do izobraževanja odraslih, so različni. Šolski minister z dokumentom ni zadovoljen, dolgoletni predsednik
združenja osnovnošolskih ravnateljev Oton Ra-čečič pa, nasprotno, meni, da je izdelek dober, saj med drugim predvideva sistemsko ureditev dveh šol v naravi na generacijo in obvezno zgodnejše poučevanje tujega jezika. Nekaj pomislekov imajo v omenjenem združenju le pri preverjanju znanja v osmem razredu, kajti vrzeli, ki se lahko pokažejo takrat, praviloma nastajajo več let in jih ni mogoče odpraviti v enem samem letu.
V gospodarstvu, kjer večinoma niso zelo zadovoljni s kadri, ki prihajajo iz šol, je največ pozornosti zbudil predlog, da bi srednje poklicno izobraževanje podaljšali na štiri leta, poklicno-tehniško izobraževanje, po formuli 3 + 2, pa bi odpravili. Predsednica zveze srednjih šol in dijaških domov Fani Al-Manso-ur je prepričana, da omenjena sprememba ne bi bila dobra, saj bi mnogim dijakom, ki se pri šolanju malce pozno »najdejo«, s tem zaprli pot do nadaljnjega izobraževanja. Pri poklicnem izobraževanju je bistveno bolj pomembna dobra povezava z delodajalci in čim bolj kakovostno usposabljanje za dejanske potrebe na delovnih mestih.

IZ VSEBINE: 14
Tema tedna:
Nova bela knjiga vzgoje in šolstva...................4
Nova Štifta:
Strah pred zapiranjem
podružničnih šol nepotreben.............................5
Kolegij županov:
Denarja za gradnjo cest vse manj...................6
ZKZ Mozirje:
Kljub krizi pozitivno poslovanje.........................8
Galerija Mozirje:
Umetniki za Karitas -
razstava lepote in dobrote............................... 11
DU Rečica ob Savinji:
Ob jubileju prejeli
najvišje priznanje zveze.....................................15
Vrtec Nazarje:
Starši podarili igrače in brezrokavnike .........
.17
ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 14, 8. april 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 15, 8. april 2011
ID
Tema tedna, Aktualno
nova bela knjiga vzgoje in solstva
Več tujega jezika, ocene prej, v šoli dlje
Pripravljena je nova bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, ki naj bi temeljito posegla v sedanji sistem osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Dokument je osnovala nacionalna strokovna skupina in bo v javni razpravi do konca aprila. Po mnenju šolskega ministrstva bodo številne novosti usmerjale k večji kakovosti in pravičnosti osnovnošolskega izobraževanja.
V SOLI DO 14. URE, VSEM UČENCEM PRVE TRIADE KOSILO
Če bo predlog nove bele knjige sprejet, bodo imeli učenci od 1. do 3. razreda opazno daljši »šolski delovnik« kot sedaj. Za njih bo namreč predpisan 6-urni šolski program. Tako naj bi tudi najmlajši učenci ostajali v šoli do 14. ure, v tem času pa bi se poleg rednega pouka udeleževali dodatnih vzgojnih in ustvarjalnih dejavnosti. Učencem naj bi bila po predlogu na voljo še individualna in skupinska pomoč, neobvezen izbirni pouk tujega jezika v prvem razredu in pevski zbor. Zaradi daljšega ostajanja v šoli predlagani zakon predvideva, da bi morala šola zagotoviti vsem tem učencem kosilo. Jutranje varstvo, ki je sedaj organizirano le za 1. razrede, naj bi šole organizirale od 1. do vključno 3. razreda, predviden je tudi dodaten pouk slovenščine za učence, katerih materin jezik ni slovenščina, in pouk materinščine za te učence.
vračanje Številčnega
OCENJEVANJA V 3. RAZRED
Nov zakon predvideva tudi skrajšanje opisnega ocenjevanja. Številčno ocenjevanje naj bi se iz 4. razreda prestavilo na razred nižje. Nacionalno preverjanje znanja, ki se zdaj izvaja v šestem in devetem razredu, bi se po novem preverjalo tudi v tretjem, sedmem in osmem razredu. Za preverjanja bi se učenci odločili prostovoljno, obvezno bi bilo le ob koncu šestega in osmega razreda. Tudi obvezen nivojski pouk bi se ukinil, v zameno naj bi v zadnjih dveh razredih osnovne šole pouk pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku potekal v manjših skupinah.
OBVEZEN TUJ JEZIK V 2. RAZREDU
Zgodnje učenje tujega jezika je eden izmed najbolj izpostavljenih predlogov Nacionalne strokovne skupine za pripravo bele knjige o vzgoji in izobraževanju. Tako naj
Kot so prepričani, bela knjiga le nadgrajuje tisto, kar naš šolski sistem že izvaja, in opušča tiste dele, ki so se pokazali za neustrezne. Dr. Krek je pri tem poudaril, da naš šolski sistem v nekaterih točkah tudi
prednjači pred ostalimi evropskimi. Tako so slovenski učenci nadpovprečni v naravoslovju, rahlo nadpovprečni v matematiki, vse slabši pa so rezultati v bralni pismenosti.
Tatiana Golob
bi nov zakon v vrtce uvedel neobvezno poučevanje tujega jezika leto dni pred vstopom v šolo, neslovenskim otrokom bi radi omogočili dodatne ure slovenščine, otrokom iz socialno šibkejših okolij pa ure za dodatno učenje govora. Neobvezno učenje prvega tujega jezika, to je v večini primerov angleščina, bo mogoče tudi v prvem razredu osnovne šole, že v drugem razredu pa je predviden obvezen tuj jezik. Več učnega gradiva pa za sabo potegne tudi več pouka. V drugem in tretjem razredu lahko zato pričakujejo za dve uri daljši pouk.
TRILETNO ŠOLO BO ZAMENJALA ŠTIRILETKA
Tudi srednješolcem predlog nove bele knjige prinaša nekaj sprememb. Za gimnazijske programe je po novem predviden pouk na dveh ravneh. Kljub izbiri osnovnega nivoja naj bi se dijaki vsaj eden predmet iz sklopa materinščine, matematike in tujega jezika učili na višji ravni izvedbe. Tudi maturitetni preizkusi naj bi se pri vseh matu-ritetnih predmetih izvajali na dveh ravneh, a tudi tu naj bi dijaki vsaj dva maturitetna predmeta iz prej omenjenega sklopa opravljali na višji ravni.
Strokovnjaki predvidevajo opazne spremembe tudi na področju poklicnega izobraževanja. Triletne poklicne šole naj bi zamenjale štiriletne, ukinilo naj bi se šolanje po formuli 3 plus 2.
BELA KNJIGA LE NADGRAJUJE
Belo knjigo je strokovna skupina pod predsedovanjem dekana ljubljanske pedagoške fakultete dr. Janeza Kreka pripravljala dve leti in je na vpogled na spletni strani www.belaknjiga2011.si. V tem času so člani skupine pripravili temeljite analize mednarodnih in domačih rešitev ter izvedli kar 15 empiričnih raziskav, katerim so sledile konkretne rešitve.
Rajko Pintar,
ravnatelj OŠ Ljubno ob Savinji:
»Ko je Ministrstvo za šolstvo in šport pred dvema letoma napovedalo izid bele knjige, so bile ambicije avtorjev veliko večje, kot pa je sedaj njen rezultat. Bela knjiga bi naj predstavila novo konceptualno ureditev slovenskega šolstva in nakazala smer, v katero se bo ta veliki in pomembni sistem razvijal. To se ni zgodilo in zato je minister dr. Lukšič že izrazil nezadovoljstvo s predlogom bele knjige.
So pa avtorji v beli knjigi nakazali nekatere spremembe, ki se v teh dneh zrcalijo v Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli. Ta prinaša kar nekaj sprememb, vse pa nikakor niso nove. Že kar dolgo na primer vemo, da je učenje tujega jezika koristno že v prvih razredih osnovne šole ali pa že v predšolskem obdobju. To na ljubenski osnovni šoli počnemo že vsaj dobrih deset let. In to ne samo za otroke premožnih staršev, ampak tudi za tiste z tanjšimi denarnicami. Prav tako že nekaj časa vemo, da je proces opismenjevanja predolg in da danes v prvi razred vstopi lepo število otrok, ki že znajo brati in pisati. Tako se lahko ob striktnem upoštevanju sedanje šolske zakonodaje ti otroci leto ali dve v šoli dolgočasijo. Zato se bo ta proces skrajšal.
Pozdravljam pa vračanje številčnih ocen v tretji razred. Tudi ta proces ni nič novega, saj se številčno ocenjevanja že nekaj let spet vrača v nižje razrede. Učenci prvih treh razredov naj bi tudi pošteno podaljšali svoje bivanje v šoli, kjer naj bi bili obvezno do 14. ure. Komajda pa verjamem, da bo država našla dovolj sredstev za kosilo vseh slovenskih otrok, ki obiskujejo prve tri razrede. Sprememb je še kar nekaj. Zavedati pa se moramo, da bodo prinesle višjo kvaliteto samo, če učitelji ne bodo popuščali v svojih visokih zahtevah. Na Osnovni šoli Ljubno to dobro vemo.«
občina gornji grad
Tretjina lanskih odhodkov za investicije
kov. Občina je približno tretjino odhodkov namenila investicijam, dve tretjini pa tekočim in transfernim odhodkom. Nadzorni odbor na zaključni račun ni imel pripomb, prav tako ne svetniki. Tako so združili prvo in drugo obravnavo ter zaključni račun potrdili.
Štefka Sem
Gornjegrajski svetniki so na zadnji seji obravnavali zaključni račun občine. Zastavljeni cilji so bili delno realizirani, največ odstopanja je pri projektu kanalizacije v Bočni zaradi upoštevanja pogojev razpisa. Odhodki so bili glede na veljavni proračun v letu 2010 realizirani v okviru 83 odstotkov, prihodki pa 88 odstot-
4 Savinjske novice št. 15, 15. april 2011
Aktualno
nova štifta
Strah pred zapiranjem podružničnih šol je
nepotreben
Osnovna šola Gornji Grad ima dve podružnični šoli, v Bočni in Novi Štifti, kjer se odvija pouk prvih štirih razredov. V Bočni trenutno obiskuje pouk 21 učencev, v Novi Štifti le 14, kolikor otrok je tudi pogoj za podružnično šolo. Ker so starši enega od učencev izrazili željo, da otroka prepišejo na matično šolo, se je pojavilo vprašanje obstoja te podružnice.
Ravnateljica OŠ Gornji Grad Liljana Bele je poudarila, da o zaprtju podružnice sploh ne razmišljajo, ampak trenutno stanje pomeni nov izziv šoli, učiteljem in kraju. Še več, na pobudo staršev, da bi tudi v Novi Štifti organizirali oddelek podaljšanega bivanja in možnost kosil na šoli, so se pozitivno odzvali. Vse starše so ob prireditvi za materinski dan povabili, da po programu, ki so ga pripravili šolarji, izrazijo svoje želje in mnenja.
Odziv staršev na ponujeno možnost podaljšanega bivanja do druge ure popoldan je bil velik in ravnateljica pravi, da bodo storili vse, da se ta želja staršev uresniči. Glede na to, da je za od-
delek podaljšanega bivanja potrebno vsaj 16 otrok, kolikor jih na novoštiftni šoli sploh ni, bodo ta pogoj poskušali izpolniti s kombiniranjem s šolo v Bočni, na ta način bi izpolnili pogoj glede števila otrok v podaljšanem bivanju.
Podružnične šole spadajo v pristojnost lokalne skupnosti. Pogoji za ustanavljanje in ukinitev so zapisani v pravilniku, ki ga izda ministr-
stvo za šolstvo. Strah pred ukinitvijo pa je v no-voštiftnem primeru pretiran, meni Beletova. Za ukinitev morajo dati pobudo občinski svetniki ali šolsko ministrstvo zaradi neizpolnjevanja pogojev. Svetniki se zavedajo pomembnosti šole za kraj, ministrstvo pa se takšnim vprašanjem ne posveča preveč, dokler ne pride pobuda s strani lokalne skupnosti.
Ravnateljica Liljana Bele: »Otroci na podružničnih šolah so deležni štirih lepih let in za to se bomo trudili, da tako tudi ostane.«
(Foto: Štefka Sem)
»V naslednjih štirih letih se število otrok v Novi Štifti poveča iz 14 na 23, v Bočni pa je situacija ravno obratna iz sedanjih 21 otrok se zmanjša na 14, kar pa je v vsakem primeru dovolj, da podružnice ostanejo. Pomembno je le, da tudi starši razumejo pomen podružnic in otrok ne prepisujejo v matično šolo,« je povedala Beletova.
Štefka Sem
šolski center velenje
Do sredine aprila še možnost prenosa prijave
V sredo, 23. marca, je potekel rok za oddajo prijav v srednješolsko izobraževanje. Šolsko ministrstvo je podatke o vpisu objavilo 4. aprila na svojih spletnih straneh. Rok za prenos prijave je 15. april. To je datum, do katerega lahko osnovnošolci spremenijo svojo vpisno željo in prenesejo prijavo v drug program ali v enak program na drugo šolo.
Na Šolskem centru Velenje je v večini razpisanih programov prijavljeno število kandidatov manjše, kot je razpisanih mest. Tako lahko sprejmejo še kakšnega kandidata, ki bi želel prenesti prijavo v katerega koli od njihovih programov. Z vpisom so dokaj zadovoljni, saj je število prijav večje od tistega, ki so ga v analizi namer, nareje-
ni med osnovnošolci na svojem območju, ugotovili v mesecu decembru. Za vpis v njihove srednješolske programe se je odločilo 67 odstotkov osnovnošolcev iz Velenja in Šoštanja. Število prijav je letos bolj enakomerno razporejeno kot lani. Nekoliko manj je zanimanja za programe rudarstva in geotehnologije, avtoserviser in umetniške gimnazije - likovna smer.
Zelo veliko je zanimanje za športni oddelek programa gimnazije, zato bodo vpisali en nad-normativni oddelek športnikov za 22 dijakov. Ostalim kandidatom za športni oddelek bodo predlagali vpis v splošni oddelek, kjer jim bodo omogočili podobne prilagoditve kot v športnem programu.
Na elektro in računalniški šoli opažajo upad števila prijav glede na zadnji dve leti. Medtem ko se je letos za vpis v program elektrotehnik prijavilo nekoliko več učencev, se je število prijav za program tehnika mehatronike zmanjšalo. Na šoli za storitvene dejavnosti se je v primerjavi z lanskih letom povečalo zanimanje za program ekonomski tehnik, v ostalih programih pa je število prijav približno enako
»Naši programi dajejo kakovostno podlago tako za zaposlitev kot za nadaljevanje študija. Imamo odlične pogoje za delo, naši dijaki opravljajo praktično usposabljanje pri najboljših delodajalci doma in v tujini,« pravi Urška Koletnik iz Šolskega centra Velenje.
Marija Lebar
mladi raziskovalec
V projektu ponovno tudi zgornjesavinjski učenci
Na Medpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC) v Velenju so od 28. do 30. marca potekale javne predstavitve raziskovalnih nalog gibanja Mladi raziskovalec. Gre za regijsko tekmovanje mladih raziskovalcev dijakov in osnovnošolcev. S svojimi nalogami so se predstavili tudi učenci treh zgornjesavinjskih šol.
Kar sedem nalog so pripravili učenci nazar-ske osnovne šole, po eno pa gornjegrajski in lju-benski učenci. Teme so zelo raznolike. Gornje-grajci so si izbrali temo Prijaznost uporabe LI-
NUX-a. Ljubenski učenci so obdelali stavbno dediščino na Ljubnem. Na nazarski osnovni šoli pa so se lotili pregleda porabe električne energije v gospodinjstvu, varnega dela pri sečnji lesa, spremljanja pričakovanj in dosežkov, značilnosti in navad pitja kave, urejenih kolesarskih poti, imen ulic in naselij v svoji občini ter gozdarstva in tesarstva v Rovtu pod Menino.
Kot pravi Marjeta Primožič s Centra srednjih šol Velenje, so tokrat na razpis prejeli kar petdeset raziskovalnih nalog s šaleškega, savinjske-
ga pa tudi koroškega konca, medtem ko jih je bilo lani 37. »Veseli nas zlasti to, da je letos precej nalog tudi s tehničnega in ne samo z družboslovnega področja,« je povedala Primožičeva.
Komisija bo na sestanku ocenila predstavljena dela in na zaključni prireditvi 13. aprila razglasila, kdo je prejemnik kipca Bergmandeljc in katere so najboljše naloge. Te bodo uvrščene na državno tekmovanje, ki bo 23. maja v Murski Soboti.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 14, 8. april 2011 5
Iz občin, Gospodarstvo, Organizacije
kolegij zupanov zgornje savinjske doline
Denarja za gradnjo cest vse manj
V četrtek, 31. marca, se je v Robanovem kotu sestal kolegij zgor-njesavinjskih županov. Na delovni obisk je po posredovanju poslanca v državnem zboru Jakoba Pre-sečnika prišel direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko s sodelavci. Govorili so o razmerah na cestah Zgornje Savinjske doline.
Župani so opozorili na pereče stanje uničenih cest po posameznih občinah, Ficko in sodelavci pa so predstavili trenutne aktivnosti v zvezi s to problematiko in katere rekonstrukcije so v državnem planu za naslednja leta. Na omenjenem operativnem srečanju so predstavniki z direktorjem Fickom dali Zgor-njesavinjčanom nekaj upanja, da se bodo dela na nekaterih odsekih začela že kmalu.
skb banka
Avto za zvestega komitenta
Ključe peugeota 308 je nagrajencu Ivanu Pospehu predala Vojka Ravbar iz SKB. (Foto: fotodokumentacija SKB)
V petek, 25. marca, je bilo pred poslovalnico SKB banke v Žalcu zelo živahno, saj je svojega novega lastnika čakal peugeot 308. S sodelovanjem v nagradnem programu SKB zvestoba ga je pridobil Ivan Pospeh, doma iz okolice Žalca, ključe avtomobila pa mu je izročila namestnica glavnega izvršnega direktorja SKB Vojka Ravbar.
Ivan Pospeh je ob prevzemu avtomobila dejal, da je že dolga leta komitent SKB in da je zelo vesel, ker je bila njegova zvestoba nagrajena s tako lepo nagrado. Vojka Ravbar je nagrajencu v imenu
projekte, planirane v prihodnjih letih. Pri tem so poudarili, da razpoložljiva sredstva ne sledijo planiranim aktivnostim, saj so bila s spremembo državnega proračuna cestam namenjena sredstva precej zmanjšana.
Še najbližje uresničitvi je tako imenovana lučka obvoznica, za
solčava
katero je bila že lani sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu. Zanjo bo mogoče v velikem deležu pridobiti evropska sredstva. Seveda pa, tako pravi lučki župan Ciril Rosc, ki predseduje kolegiju županov, se bo treba o tej cesti najprej poenotiti v sami občini.
Marija Lebar
Mag. Gregor Ficko je razložil, da razpoložljiva sredstva za ceste ne sledijo planiranim aktivnostim.
(Foto: Marija Lebar)
Ob tem je Ficko omenil cesto skozi Zadrečko dolino, solčavsko panoramsko cesto in še nekatere druge. Županom so predstavili
Center Rinka odpira vrata
V sredo, 13. aprila, bodo uradno predali namenu Center Rinka v Solčavi. Slavnostnemu dogodku bodo ob 15. uri prisostvovali številni gostje, obogaten pa bo s kratkim kulturnim programom.
Po besedah Marka Slapnika, direktorja Centra Rinka - zavoda za turizem in trajnostni razvoj, bo večnamensko središče za trajnostni razvoj Solčavskega imelo velik vpliv na
razvoj turizma na njihovem območju. V objektu sredi Solčave bo namreč informacijsko središče in mul-timedijska predstavitev Solčavskega. V njem bo tudi promocijsko-prodajni prostor za izdelke z omenjenega območja in širše. Oblikovan bo v tri dele. V prvem bodo izdelki iz volne, drugem solčavski gorski les in v tretjem kulinarično živilski izdelki.
Marija Šukalo
forum za cesto od sentruperta do dravograda
Hitra cesta življenjskega pomena tudi za Zgornjesavinjčane
SKB iskreno čestitala in mu zaželela veliko srečno prevoženih kilometrov.
Praznih rok s prireditve niso odšli niti ostali obiskovalci, ki so si z odgovori na nagradna vprašanja prislužili katero od praktičnih daril, lahko pa so se tudi posladkali z okusnimi, pred njihovimi očmi pečenimi palačinkami. V poslovalnici SKB so obiskovalcem ob tej priložnosti predstavili novost iz njihove ponudbe, in sicer možnost, da si sami prek spleta oblikujejo bančno kartico s fotografijo po svoji želji.
KF
Od 10. marca do 15. aprila poteka javna razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta za hitro cesto na relaciji Velenje-Slovenj Gradec. V minulih dneh so v zvezi z omenjenim prostorskim načrtom potekale tudi javne razprave, po petkovem ogledu trase hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem pa so se ministri za promet, okolje in prostor ter kmetijstvo zavzeli za ponovno tehtanje argumentov. A gospodarstvo SAŠA regije opozarja, da se čas za nujno posodobitev cestne infrastrukture izteka ...
Razvoj celotne SAŠA regije je zaradi zastarelih in neustreznih prometnih povezav zelo otežen. Gospodarske družbe se ubadajo s številnimi logističnimi problemi, otežena je dnevna migracija prebivalcev, oteženo je tudi reševanje človeških življenj - tako pri prometnih kot tudi pri naravnih nesrečah.
V razprave o poteku trase hitre ceste se vključujejo številni posa-
mezniki in organizacije, med nasprotniki trase na relaciji Šentru-pert-Velenje, ki jo predlaga stroka, pa so najbolj glasni tisti, ki dobre cestne povezave že imajo. Zaradi nasprotovanja tovrstnim civilnim iniciativam in zaradi podpore čimprejšnji izgradnji hitre ceste, ki bo omogočila nadaljnji razvoj Zgornje Savinjske in Šaleške doline, je bil ustanovljen Forum (civilna iniciativa) ZA cesto od Šentruperta do Dravograda http://za3razvojno.si.
Forum je civilno združenje, kjer je mogoče objaviti prispevke, vprašanja, predloge in mnenja. Ker je izgradnja hitre ceste od Šentruperta do Velenja življenjskega pomena tudi za Zgornjesavinjčane, v forumu pričakujejo, da se bodo le-ti v velikem številu odzvali na vabilo in izrazili odločno podporo trasi, ki bo prinesla priključek na hitro cesto v neposredni bližini Letuša.
Franci Kotnik
Savinjske novice št. 16, 6. april 2011 5
Organizacije, Iz občin
obisk veleposlanikov v sasa regiji
Po mnenju organizatorjev obisk dobro uspel
V Zgornji Savinjski in Šaleški dolini so se v četrtek, 31. marca, na obisku mudili veleposlaniki, ki so akreditirani v Sloveniji ali pa pokrivajo slovensko območje iz tujine. Kar 29 se jih je odzvalo povabilu. Organizatorji so bili z izvedbo dogodka zadovoljni, prav tako tudi obiskovalci, ki so se polni vtisov nazadnje zbrali v hotelu Plesnik v Logarski dolini. Obisk je bil organiziran na pobudo Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije (SAŠA ORA), Inštituta za promocijo siner-
gije, subsidiarnosti in solidarnosti ter županov SAŠA regije.
Namen srečanja z veleposlaniki je bila predstavitev regije in spodbujanje ter podpiranje sodelovanja v skupnem razvoju tega območja. Za obiskovalce je sprejem najprej pripravil župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki jih je pozdravil v Vili Bianca. Na šaleškem koncu so si ogledali še družbo Gorenje in Terme Topolšica.
V Nazarjah so obiskali BSH Hišne aparate in si ogledali Muzej le-
Njegova ekselenca Joseph Adamo Mussomeli, veleposlanik Združenih držav Amerike:
»V vaših krajih se mudim prvič, saj sem službo nastopil šele preteklega novembra. Vendar mi je že takrat moj predhodnik govoril o lepotah Zgornje Savinjske in Logarske doline, kjer je preživel tudi nekaj dni dopusta. Tudi sam nameravam priti sem na oddih, ko mi bodo službene dolžnosti to dopuščale, saj me je prepričala lepa narava pa tudi prijaznost tukajšnjih ljudi.«
Zgornjesavinjski župani so se z veleposlaniki srečali v Logarski dolini.
(Foto: Marija Lebar)
sarstva in gozdarstva v gradu Vr-bovec. Zaključek obiska je bil v hotelu Plesnik v Logarski dolini, kjer so jim predstavili polstenje ovčje volne in lokalno kulinariko. V imenu gostiteljev jih je pozdravil član občinskega sveta občine Solčava Aleš Klemenšek. Predstavil je značilnosti občine in prebivalstva ter obiskovalce povabil, da pridejo še večkrat na obisk.
Kot je dejala direktorica SAŠA ORA Jasna Klepec, so organizatorji z izvedbo obiska zelo zadovoljni, saj takega dogodka doslej pri nas še ni bilo. Razveselilo jih je
dejstvo, da se je povabilu odzvalo tako veliko število veleposlanikov in njihovih namestnikov. »Želeli smo pomagati gospodarstvu in z lokalnim skupnostim navezati stike, pri čemer je pomemben osebni stik, saj posle vendarle delajo ljudje,« je povedala Klepčeva. Bila je mnenja, da je bil tokratni dogodek korak k večji prepoznavnosti regije in navezavi tesnejših stikov, hkrati je izrazila upanje, da so se pri nas gostje dobro počutili in bili prav tako zadovoljni s celotnim srečanjem.
Marija Lebar
občinski svet mozirje
Letošnji proračun pod streho
Po prvi obravnavi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 2011, ki so ga svetniki obravnavali na prejšnji seji, so na zadnji seji v torek, 22. marca, proračun obravnavali še drugič. Spremembe in pojasnila, ki so jih svetniki predlagali na prvem branju, so bile vnesene v proračun. Občinska uprava z županom na čelu je nekatere postavke, predvsem večje investicije podrobneje obrazložila. Predsedniki odborov so podali ugotovitve sprejete na odborih in po razpravi je bil letošnji proračun sprejet.
Predlog proračuna se je spremenil na področju kulturnih dejavnosti. Pevovodja zbora Anton Petek se namreč financira s strani občinske uprave, zato so se sredstva namenjena kulturnim dru-
štvom zmanjšala za to kvoto. Ta postavka je zmotila Jureta Repen-ška, ki je povedal, da v Mozirju deluje več zborov in več pevovodij in do teh ta način financiranja ni pošten. Vsi kulturniki delajo enako in v dobrobit kraja, izvzemanje enega ni korektno do drugih. Župan Ivan Suhoveršnik je povedal, da je res več zborov v Mozirju, ker pa Petek ni v nobenem društvu, so se zanj sredstva zagotovila iz druge postavke. Svetniki so predlagali, da skliče župan predsednike vseh kulturnih društev, da se dogovorijo, kako se bodo sredstva delila v bodoče.
Beseda je tekla tudi o nakupu prostorov za novo knjižnico. Predsednik nadzornega odbora občine Peter Širko je omenil, da naj bi bili načrti za to investicijo predsta-
vljeni svetnikom in krajanom, na kar je župan Suhoveršnik odgovoril, da sledi temeljita predstavitev projekta takoj, ko bodo znani rezultati razpisa, na katerega so se prijavili. V kolikor bodo na razpisu uspeli, bo predstavitev projekta, v nasprotnem primeru investicije ne bo in predstavitev ni potrebna. Mag. Samo Kramer je menil, da je potrebno sprejeti sklep, da se pripravi vsa dokumentacija v zvezi z novo knjižnico in se predstavi na odborih.
Glede odkupa občinskih prostorov je bil v gradivu za obravnavo na odborih in seji občinskega sveta pripravljen načrt odplačevanja in podatki o trenutnem stanju dolga. Mag. Ivo Glušič je glede različnih podatkov obrazložil, da je do napake prišlo, ker je bil v znesek odkupa
vštet tudi prostor, kjer domuje TIC. Pripombe so bile dane tudi na izdelavo Občinskega prostorskega načrta (OPN), ki ga je za občino pripravilo podjetje Archi.KA d.o.o. iz Ljubljane. Njihovo delo sedaj popravlja posebna komisija. Kramer je omenil, da se pogodbena vrednost izvajalcu povečuje, hkrati pa se s tem ukvarja še komisija in popravlja načrt. Delo komisije je zelo pohvalila tudi Urška Car, imenovanje le-te je bilo po njenem dobra poteza in vprašanje je, kje bi bili z OPN-ji brez omenjene komisije. Po besedah Suhoveršnika, bodo OPN obravnavali na naslednji seji. Sprejet je bil tudi sklep, da mora za več kot 15-odstotno povečanje načrtovanih stroškov pri investicijah dati soglasje občinski svet.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 14, 8. april 2011 7
Gospodarstvo, Iz občin
zgornjesavinjska kmetijska zadruga mozirje
Kljub krizi pozitivno poslovanje
Preteklo poslovno leto so v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi (ZKZ) Mozirje zaključili pozitivno. Čeprav rezultati poslovanja še niso revidirani, direktor Andrej Presečnik pravi, da so lani gospodarili v okviru načrtov, na nekaterih področjih, kot je odkup lesa, pa so načrtovano tudi presegli.
ZARADI RACIONALIZACIJE PRERAZPOREJANJE
»Na spisku zaposlenih imamo 155 ljudi, vendar je nekaj od njih dolgotrajno odsotnih zaradi bolniškega staleža ali porodniške, nekaj imamo tudi invalidov tretje kategorije s skrajšanim delovnim časom. Tako je v povprečju dnevno na delu manj kot 150 sodelavcev,« pravi Presečnik. V zadnjem času so v okviru zakonodaje s tako imenovano mehko varianto pomagali pri upokojitvi nekaterim sodelavcem.
Novega zaposlovanja zaradi racionalizacije poslovanja ne predvidevajo, saj so stroški dela dokaj visoki. »Delodajalce ovira nefleksibil-na delovna zakonodaja. Ko se je minimalna plača povečala, se je še bolj povečala obremenitev delodajalca, saj so se nesorazmerno povečali prispevki iz plač,« razlaga direktor in dodaja, da bodo zaradi racionalizacije poslovanja izpeljali nekatere prerazporeditve.
ZMANJŠAN DONOS HMELJA
V kmetijskem delu je bilo poslovanje dobro. Odkup je bil v enakem
obsegu kot leta 2009 kljub lanski precejšnji krizi na trgu. Lastna perutninska proizvodnja je bila manjša kot leto poprej, saj so morali rejo kokoši nesnic zaradi zahtev evrop-
ske uredbe, ki zahteva manjše število živali v posamezni kletki, znižati. S proizvodnjo je prenehal tudi en kooperant, zato se je količina prodanih jajc v primerjavi z letom poprej znižala za 20 odstotkov. Prodali so 18 milijonov jajc, od tega
polovico iz lastne proizvodnje, kar zagotavlja štiri delovna mesta.
Kurji gnoj s pridom uporabijo na 30 ha lastnih njivskih površinah. Nekaj teh površin imajo zasajenih z nasadi hmelja. Zaradi obnove nasadov je donos hmelja zmanjšan. Tudi odkupne cene niso vzpodbudne in če se bo tako še nadaljevalo, bodo morali razmisliti, ali naj proizvodnjo hmelja opustijo.
VEČ LESA, MANJ MLEKA
Kljub krizi v gradbeništvu jim je lani uspelo povečati odkup lesa kar za 15 odstotkov. Zavedajo se, da se iz Slovenije proda preveč nepredelanega lesa. Sami imajo stalne odjemalce in v tujino prodajo le
malo več kot desetino letnega odkupa hlodovine. Odkupljen les lastnikom tudi redno in v rokih odplačujejo.
Redno plačujejo tudi mleko, ki ga odkupijo od rejcev in prodajo Ljubljanskim mlekarnam. S tedenskimi pogajanji so uspeli s postopnim zvišanjem odkupnih cen. Te so se od januarja 2010 do marca 2011 dvignile za okoli 10 odstotkov. Kljub temu rejci s tem niso zadovoljni. Nekateri opuščajo mlečno proizvodnjo, saj se vhodni stroški dvigajo. Na to vplivajo predvsem cene goriva, cene umetnih gnojil in krmil. Zlasti na slednje je vplival izjemen dvig cen pšenice v lanskem letu.
TRGOVINSKO POSLOVANJE
»Obseg poslovanja v trgovinskem delu je bil dober, saj smo realizacijo ohranili na nivoju tiste iz leta 2009. Po podatkih slovenske trgovinske zbornice je znašal povprečni slovenski indeks 100, naš pa je bil 100,3 glede na predhodno leto. Za dobri sta se izkazali investiciji v prenovo trgovine na Rečici ob Savinji in izgradnjo centra v Lju-biji. Slednji po nekaj letih že pokriva lastne stroške. Ko bomo v letu 2012 že odplačali prve kredite, najete za to gradnjo, pa računamo tudi na dobiček,« je še povedal direktor Presečnik.
Marija Lebar
Za dobro se je izkazala tudi investicija v izgradnjo centra v Ljubiji.
(Foto: Marija Lebar)
sončni kolektorji v občini nazarje
Sredstva bodo porabljena za potrebe šole
Znano je, da so sončne elektrarne ena najbolj varnih in zanesljivih naložb, pri kateri imata energijski izkoristek in dolgoročno delovanje veliko večji vpliv na donosnost omenjenih elektrarn kot začetni stroški investicije. Prav zaradi tega so se na pobudo nazar-ske osnovne šole in ravnatelja Jožeta Kavtičnika v Občini Nazarje odločili, da na streho športne dvorane postavijo sončne kolektorje. Slednje so postavili tudi na podružnično osnovno šolo v Šmartnem ob Dreti.
Po besedah direktorja občinske uprave Sama Begiča so v pole-
Sončne kolektorje podjetja Bisol so poleg na streho športne dvorane v Nazarjah postavili tudi na podružnično šolo v Šmartnem ob Dreti.
(Foto: Marija Sukalo)
tnem času pripravili razpis, na katerega se je prijavilo le podjetje Bi-sol iz Prebolda, ki proizvaja foto-napetostne module najvišje kakovosti. Na lastne stroške je postavilo kolektorje, ki bodo v dveh desetletjih in pol, za kolikor je sklenjena pogodba o služnosti, proizvajali električno energijo. Določen delež od prihodka proizvedene električne energije se bo stekal v občinski proračun. Vsa sredstva, pridobljena na ta način, bodo porabljena izključno za potrebe Osnovne šole Nazarje in podružnice v Šmar-tnem od Dreti.
Marija Šukalo
51
Savinjske novice št. 14, 8. april 2011
Iz občin, Organizacije, Gospodarstvo, Ljudje in dogodki
občina mozirje
Sprejet zaključni račun in način financiranja političnih strank
Mozirski občinski svet je obravnaval in sprejel zaključni račun za leto 2010, ki so ga predhodno obravnavali tudi odbori. Med letom so svetniki dvakrat sprejeli spremembe odloka o proračunu. Že na odborih je bila dana kritika, ki jo je na seji ponovno omenil mag. Samo Kramer, da se zaključni račun obravnava po oddaji na AJPES in finančno ministrstvo. Kramer je predlagal, da bi v bodoče zaključni račun obravnavali pred oddajo. Odbor za gospodarstvo in proračun je ugotovil velik razkorak med proračunom
velejapark velenje
sprejetim v decembru 2010 in zaključnim računom, čeprav je bilo med njima le nekaj dni razlike. Odstopanje je bilo predvsem na nerealizirani prodaji nepremičnin.
Svetniki so potrdili sklep o načinu financiranja političnih strank. Kot v preteklem letu so določili, da se bodo politične stranke financirale v višini 0,4 odstotka sredstev. Te ima lokalna skupnost urejene po predpisih, ki urejajo financiranje občin.
Štefka Sem
Spomladanska modna revija
V petek, 25. marca, so obiskovalce v Veleja-parku v Velenju razveselili z veliko pomladno modno revijo. Predstavilo se je 70 modelov modne hiše Vulcano models v oblačilih vodilnih blagovnih znamk na področju tekstila in obutve. Med njimi so bili NKD, Baby center, Charles Voegele, New Yorker, Interspar, Triupmh, Weni-ce, Prva liga, S Oliver, C&A, Frizerski pripomočki Roma, Beauty world. Revijo je povezoval Denis Malačič.
NN
Modne smernice letošnje sončne pomladi so pozdravili bučen aplavz in nasmejani obrazi obiskovalcev Velejaparka. (Fotodokumentacija Velejaparka)
Heroji za vse čase
Podjetje Birt iz Velenja, ki deluje kot specializirana agencija za marketing, je konec februarja pristopila k novi odmevni akciji Heroji za vse čase. Kot je mogoče prebrati na uradni spletni strani podjetja, v okviru akcije poteka glasovanje za »predstavnike posameznih poklicev, ki so v svoji dejavnosti in v svojem okolju prepoznavni in spoštovani, tisti, ki sicer nimajo medijske pozornosti«.
Projekt, ki poteka v sodelovanju z radijsko postajo Val 202 in voditeljem Sašem Hribarjem, želi med ljudmi utrditi pozitivne vrednote, posameznikom različnih poklicev, tudi manj vidnih, pa omogočiti zasluženo prepoznavnost. Hribar tako vsako soboto ob 11. uri v studio povabi neznanega in javnosti znanega »heroja« iz določenega poklica in z njima poklepeta.
Tudi nekaj Zgornjesavinjčanov se je znašlo na listi herojev. Na glasovanju sta tako dva predlagana z Ljubnega in po eden iz Mozirja, Nazarij in Gornjega Grada. Prvi cikel akcije poteka še vse do 11. junija, vsi zainteresirani pa se lahko preko seznama poklicev prijavijo oziroma prijavijo nekoga, za katerega menijo, da si zasluži naziv heroja, na glasovanje. Glasovanje poteka tako za predstavnike poklicev in predstavnike statusnih skupin; torej tudi šolarje, študente, upokojence. Pri tem seveda tudi sami sodelujejo v nagradnem žrebanju.
TG
tečaj računalništva ljudske univerze velenje
Pošiljajo sporočila in raziskujejo internet
Nazarska občina je sofinancirala tečaj računalništva, ki se ga je udeležilo šest občanov. Potrdila o uspešno opravljenem tečaju sta v ponedeljek, 21. marca, podelili direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Kropušek Ranzinger in nazarska županja Majda Podkrižnik. Obe sta udeležencem zaželeli čim bolj uspešno uporabo pridobljenega znanja s tečaja in jih spodbudili, da se izobražujejo tudi v bodoče, saj tečajev ne manjka, prav tako ni nikdar preveč pridobljenega znanja.
Županja je dejala, da bo občina tudi v bodoče sofinancirala tečaje, za katere bo zanimanje, mlajšim za poklicno izobraževanje, starejšim za lastno veselje. Tečaj je v prostorih Centra za samostojno učenje Nazarje vodila Anja Pukart, ki je skupino pohvalila kot najbolj pridno doslej, saj nihče od tečajnikov ni manjkal niti enkrat. O uspešnosti tečaja so veliko lepega povedali udeleženci, ki že vzpostavljajo kontakte preko elektronske pošte z voditeljico tečaja, le do Faceboo-ka so še malo nezaupljivi, ampak verjetno jih bo počasi premamil tudi ta.
Štefka Sem
Zadovoljni udeleženci tečaja z direktorico LUV Brigito Kropušek Ranzinger (zadaj levo), nazarsko županjo Majdo Podkrižnik (zadaj desno) in vodjo tečaja Anjo Pukart (zadaj, druga z desne)
(Foto: Štefka Sem)
Savinjske novice št. 14, 8. april 2011 9
Iz občin, Organizacije
sprejem za novorojenčke na občini recica ob savinji
Zadnja leta beležijo porast rojstev
Zupan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj je za najmlajše občane in njihove starše pripravil sprejem. V avli vrtca so malčke, ki so se rodili v zadnji tretjini lanskega in prvi tretjini letošnjega leta, s prisrčnim programom pozdravili plesalci iz skupine Muce pod vodstvom mentoric. Pozdravne besede sta jim namenila Jeraj in ravnatelj osnovne šole Peter Podgoršek.
Zupan je med drugim poudaril, da ni naključje, da starše povabijo prav v prostore vrtca. Na tak način jim namreč želijo pokazati okolje, v katerem bodo otroci preživeli velik del dneva, ko bodo njihovi starši v službah. Obenem je izrazil veselje, da se vse več staršev v rečiški občini odloča za naraščaj, ter jim zagotovil, da je prostora še vedno dovolj za vse, ki se bodo odločili za tovrstno varstvo otrok.
Tudi ravnatelj ni skrival veselja ob dejstvu, da se v zadnjih letih število rojstev veča, saj je to po njegovem mnenju dober pokazatelj, da se bo tu-
Najmlajše občane in njihove starše sta župan Vinko Jeraj in ravnatelj osnovne šole Peter Podgoršek sprejela v rečiškem vrtcu. (Foto: Marija Šukalo)
di število vpisanih otrok v rečiško osnovno šolo povečalo. V zadnjih letih namreč beležijo upad vpisa. Na slavnostnem dogodku so staršem iz-
ročili priložnostna darila in 150 evrov za novorojenca.
Marija Šukalo
stičišče nvo savinjske regije
Karavana prostovoljstva tudi v SAŠA regiji
Bodi prostovoljec - spreminjaj svet, slogan evropskega leta prostovoljstva, v katerem smo, pomaga v času socialne, finančne, ekološke in moralne krize spodbuditi aktivno sodelovanje posameznikov in okolja za večjo prepoznavnost prostovoljstva, ki vodi v boljši jutri. Prostovoljstvo je namreč vrednota, ki je razširjena povsod po svetu, zato si Evropska unija prizadeva uresničiti skupne vrednote, kot sta solidarnost in nediskriminacija, ter tako prispevati k usklajenemu razvoju evropskih družb.
Po vsej Evropi se bodo celo leto odvijale aktivnosti, za katere v vsaki državi skrbi nacionalni usklajevalni odbor. Za aktivnosti, ki se bodo odvijale v Sloveniji, skrbi odbor, ki ga vodi Vanda Remškar-Pirc iz Ministrstva za javno upravo, v njem pa sodelujejo še predstavniki ministrstev in nevladnih organizacij.
Aktivnosti, kot na primer predstavitve, konference, okrogle mize, delavnice in razstave, bodo namenjene spodbujanju in osveščanju javnosti o koristih in pomenu prostovoljstva. Med državami bo tudi potekala izmenjava prostovoljcev, ki bodo prenašali dobre prakse. Osrednji dogodek Karavana prostovoljstva bo med 19. in 26. majem v Ljubljani in v 19 slovenskih mestih, med njimi tudi v Velenju, Celju in Rogaški Slatini, kamor se lahko s predstavitvami vključijo prostovoljske organizacije in vsi, ki želijo postati prostovoljci.
V mesecu marcu je Stičišče nevladnih organizacij (NVO) Savinjske regije organiziralo pred-
stavitev zakona o prostovoljstvu. Prvič v Sloveniji so po 20 letih sistemsko urejena vsa področja prostovoljstva. Novosti v zakonu so vpisnik, kjer se prostovoljne organizacije lahko vpišejo, poenotena in sistematična evidenca o prostovoljcih in opravljenem delu, dogovor med prostovoljci in prostovoljnimi organizacijami, nagrade in priznanja RS.
Z zakonom želi vlada odpreti možnosti za vključevanje brezposelnih v prostovoljno delo in s tem v aktivni del prebivalstva. To ima pozitivni učinek na samopodobo brezposelnih, saj širi nji-
hovo usposobljenost in s tem povečuje možnosti za zaposlitev. Cilj pa je povečati interes mladih za vključevanje v prostovoljstvo, ki po zakonu pridobijo potrdilo o opravljenem delu, kjer je zapisano med drugim tudi njihovo znanje, spretnosti, usposobljenost in jim služi kot priloga k vlogi za zaposlitev.
V strategiji vlade je tudi spodbujanje prostovoljstva za šolajočo mladino v obliki vzgojno izobraževalnih programov pri predmetnikih, ki se ukvarjajo z družbenimi in moralnimi vsebinami.
Majda Meško
Člani Stičišča NVO Savinjske regije in nekaj prostovoljcev na predstavitvi novega zakona
(Foto: fotodokumentacija NVO)
10 Savinjske novice št. 14, 8. april 2011
Kultura, Ljudje in dogodki
galerija mozirje
Umetniki za Karitas - razstava lepote in dobrote
V organizaciji Knjižnice Mozirje so v četrtek, 24. marca, odprli prodajno likovno razstavo z naslovom Umetniki za Karitas. Gre za dela, ki so nastala v okviru likovnih kolonij na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino.
»Današnja razstava ima prav poseben pomen in sporočilnost,« je zbrane nagovorila Vladimira Pla-novšek. Razstava ima humanitarni značaj in je obiskala že številne kraje po domovini in v zamejstvu. Dela nastajajo v okviru likovne kolonije, ki ji daje pečat Jožica Ličen iz Škofijske Karitas Koper, ki kolonijo pripravlja. »Ustvarjalci začnejo s svojim likovnim delom in časom, ki ga temu namenijo, krog dobro-
Projekt Umetniki za Karitas je predstavila Jožica Ličen.
(Foto: Marija Lebar) te. Ta se nadaljuje na razstavah, se ta krog takrat, ko je slika proda-
ko ljudje začutijo lepoto umetniških del in njihovo energijo. Sklene pa
zlata paleta v tehniki risbe na recici ob savinji
Certifikat tudi Zgornjesavinjčanki Anki Rangelov
Na izboru za Zlato paleto v tehniki risbe si je dela 37 razstavljavcev
ogledalo veliko število obiskovalcev. (Foto: Marija Šukalo) Prvi izbor za letošnjo Zlato pa- del. Slednjo je pripravila profesorica
leto v tehniki risbe je bil uspešen. Na ocenjevanje je namreč prispelo več kot 70 del s predpisano temo Železna cesta, Interier in Otroci pri igri. Najboljša dela iz 13 slovenskih likovnih društev so organizatorji razstave, Zveza likovnih društev Slovenije, Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal in mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, na ogled postavili 25. marca v prostorih društva Gal.
Razstavljena dela pod naslovom Risbe je predstavil predsednik Zveze likovnih društev Slovenije Albert Ahlin in podelil priznanja ter podal oceno
na, ko krasi poslovni ali stanovanjski prostor in je z izkupičkom mo-
goče olajšati stisko sočloveka,« je povedala Jožica Ličen.
Likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn je predstavila posamezna dela in njihove avtorje. »Dela so posebna, ker pripadajo različnim stilom, usmeritvam, ustvarili so jih različni avtorji z različnih strani sveta.«
Občinstvo je z izbranimi besedami nagovoril tudi župan Ivan Suho-veršnik, celjski škof mgsr. dr. Stanislav Lipovšek pa je razstavo odprl. Z glasbo na kitari je nastopila učenka Glasbene šole Nazarje Je-dert Stajner pod vodstvom mentorice Suzane Hebar.
Marija Lebar
snemanje oddaje polka in majolka v bočni
Smeha in dobre volje ni manjkalo
likovne umestnosti Špela Pavli. V njej je zapisala, da je bilo med prispelimi deli izbranih 37 likovnih del, ki so po mnenju strokovne žirije najbolj ustrezale predpisanemu motivu in samemu pojmu risbe. Med razstavljenimi deli so bila tudi dela zgornjesavinj-skih likovnikov Irene Remic, Irene Ko-čevar, Marije Štiglic in Anke Rangelov. Slednja je za risbo Nič ne čujem prejela certifikat.
Razstavo, ki jo je odprl župan občine Rečica ob Savinji Vinko Je-raj, obogatila pa jo je citrarka Mojca Kumprej z Ljubnega ob Savinji, si je mogoče ogledati še to soboto.
Marija Šukalo
Tik pred petim rojstnim dnem se je ekipa oddaje Polka in majol-ka ponovno ustavila v Zgornji Savinjski dolini. Organizatorja Občina Gornji Grad in Kulturno društvo Bočna sta na materinski dan v bočko dvorano kulturnega doma zvabila veliko obiskovalcev in nastopajočih, ki so peturno snemanje treh oddaj spremljali z navdušenjem.
Za smeh in dobro voljo je poleg voditelja Mitja Grmovška skrbela teta Tončka, ki je med drugim župana Stanka Ogradija zvabila na plesišče in mu skuhala »lokalno« posebnost. Na oder je zvabila tudi poslanca Jakoba Presečnika, za katerega je dejala, da je dobro, ker
je pameten, kajti naš premier je na žalost samo lep.
Smeha res ni manjkalo, v izobilju je bilo tudi dobre glasbe, kajti na oder so stopili številni glasbeniki iz vse Slovenije, še posebej glasnih aplavzov so bili deležni nastopajoči iz doline. Svojo priložnost so tako dobili pevci moškega pevskega zbora iz Bočne, folkloristi mali in veliki facki z gornjegrajske šole, ljudske pevke Pušeljc, katerim se je kot peti glas pridružila teta Tončka, ansambel Čar, Suška banda in še bi lahko naštevali. Priložnost v oddaji so dobili tudi čebelarji. Ivan Rop iz Bočne je predstavil čebelarsko dejavnost v občini.
Štefka Sem
Teta Tončka je na oder zvabila tudi poslanca Jakoba Presečnika.
(Foto: Štefka Sem)
Savinjske novice št. 14, 8. april 2011 11
Kultura, Ljudje in dogodki
gledališki abonma mozirje
Z zadnjim od šestih gledaliških del v tej sezoni gledališkega abonmaja ljubiteljskih odrov Mozirje 2011 je bila v gosteh ljubljanska študentska lutkovno artistična skupina Artizani. Njihova predstava Životok - Circle of life je prejela nagrado za najboljšo predstavo v celoti na festivalu mladinskih gledaliških skupin Slovenije v Novi Gorici leta 2010. Ob zaključku predstave v Mozirju je gledalce nagovoril predsednik Kulturnega društva Lepa Njiva Matic Mežnar.
Životok je igra brez besedila. Igralci zgodbo predstavijo s pantomimo, gibom in neartikulirani-mi glasovi. Pri tem je izredno pomembna tudi kostumografija, saj
Življenje se obrača v krogu
Igralci so zgodbo predstavili s pantomimo, gibom in neartikuliranimi glasovi. (Foto: Marija Lebar)
trije igralci v preobleki srca in možganov hkrati spremljajo igralce v glavni zgodbi, ki pripoveduje o ži-
vljenju povprečnega človeka, ga spremlja od rojstva vse do rojstva njegovega potomca in s tem je
krog življenja sklenjen.
Matic Mežnar je z zadovoljstvom pozdravil tako gostujoče igralce kot občinstvo, ki je šest nedeljskih popoldnevov posvetilo ogledu gledaliških predstav. »Člani gledališke skupine Kulturnega društva Lepa Njiva smo zadovoljni s potekom abonmaja, ki smo ga z Občino Mozirje in mozirsko izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pripravili. Bili smo prisotni in si tudi mi ogledali vseh šest predstav ter se zabavali. Upamo, da ste se zabavali tudi obiskovalci,« je rekel Mežnar in se zahvalil še članom KD Lepa Njiva, ki so pri izvedbah pomagali gostujočim skupinam.
Marija Lebar
center starejsih gornji grad
Praznovanje dneva žena in materinskega praznika
Na obisku v gornjegrajskem centru starejših so se 18. marca mudile članice Slovenske ženske zveze pri SLS za Zgornjo Savinjsko dolino. V goste so prišle tudi Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti in s seboj pripeljale tri mlade harmonikarje. V centru so gostje stanovalcem pripravili izjemno popoldne, zabavno in čustveno, prinesli pa so tudi darila.
Praznovanje je bilo namenjeno dnevu žena in materinskemu dnevu. Pevke Lipa so obarvale popoldne z lepimi slovenskimi pesmimi. Pritegnili so harmonikarji Teja, Vanja in Klemen. Zbranim je spre-
prireditev za starše na osnovni šoli recica ob savinji
Velika mera glasbe in kanček treme
govoril poslanec Jakob Preseč-nik. Dejal je, da si rad vzame čas za obisk, saj je center dom prijaznih in prijetnih ljudi. »Zahvala velja vam, zaposlenim v tem domu, ki tako vzorno skrbite za svoje stanovalce, z direktorico na čelu,« je dejal in menil, da bo treba na državni ravni na področju varstva odraslih še marsikaj postoriti. Prireditev je povezovala predsednica zgor-njesavinjske ženske zveze Mateja Brlec Suhodolnik. Spregovorila je o starosti in o tem, da je vsakdo od stanovalcem veliko dal ljudem okoli sebe in še vedno daje.
Marija Lebar
Program so pripravili učenci od prvega do petega razreda.
(Foto: Marija Sukalo) »Brez sonca roža ne cveti, a praznik staršev je obiskovalcem
Veselo popoldne v gornjegrajskem centru starejših (Foto: Marija Lebar)
Savinjske novice št. 14, 8. april 2011
nam brez mam živeti ni. Zahvalim soncu se za svet, a tebi, ker ves si moj svet,« je bilo sporočilo rečiških osnovnošolcev, ki so pripravili prijetno urico programa. Tega so podarili staršem in starim staršem ter vsem, ki jih imajo radi. Zato ni naključje, da je avla re-čiške osnovne šole zadnji torek v marcu pokala po šivih. Veliko število obiskovalcev je bodrilo svoje največje zaklade, zato so se ti zelo potrudili.
Pozdravne besede in čestitke za
namenil ravnatelj Peter Podgoršek, ki jim je zaželel veliko užitkov v programu učencev, ki so ga pripravili kot darilo. Velika mera glasbe, kanček treme, nekaj recitacij, poskočnih ritmov, ščepec otroške nagaji-vosti je karakteristika dogajanja, ki so ga pripravili učenci od prvega do petega razreda. Da je beseda gladko tekla, da je korak bil bolj samozavesten, nastop bolj suveren, pa so vložili veliko časa v vaje ob svojih učiteljicah.
Marija Šukalo

Zgodovina in narodopisje
Slava generalu Maistru in njegovim borcem
Piše: Aleksander Videčnik
Mineva obletnica rojstva velika Slovenca, pesnika in vojaka, generala Rudolfa Maistra. Imamo občutek, da se premalo zavedamo pomena odločnih ukrepov za obrambo severne meje. Tedanje razmere so v Mariboru, središču tedanje slovenske štajerske, kazale popolno nemško prevlado in seveda ogroženost našega slovenskega ozemlja na Koroškem. Ljubljana, kjer je tedaj delovala narodna vlada, ni imela posebnega posluha za težave na severni meji, žal pa tudi ne za velika prizadevanja generala Maistra, da pridobimo slovensko govorno območje onkraj sedanje državne meje - na Koroškem.
Štajerski domoljubi so se takoj odzvali klicu generala Maistra in se vključili v njegove vojaške enote. Nihče od tedanjih nemških nacional-cev na Koroškem ni pričakoval tako odločnih vojaških ukrepov s strani slovenske vojske, ki je pozneje delovala pod zastavo Države SHS. Kaj kmalu so enote generala Maistra zasedle slovensko govoreče ozemlje in nekateri zgodovinarji tistega časa so zapisali, da so bili vojaki generala uspešni prav v času, ko še nemške vojaške enote, tako imenovane »domovinske brambe«, niso bile trdno povezane. Kako so se stvari razvijale v škodo slovenske strani, dobro vemo in poznamo izid vsiljenega plebiscita, ki je glede na razne nepravilnosti v marsičem dokazoval vpliv dela ameriške mirovne konference, ki je delovala na Koroškem, in to očitno v dobro nemške strani.
Rudolf Maister je bil rojen 29. marca 1874 v Kamniku. Po šestem razredu gimnazije v Kranju se je vpisal v domobransko kadetsko šolo na Dunaju in jo leta 1894 tudi končal. Najprej je služboval v domobranskem pehotnem bataljonu št. 25 v Ljubljani, nato pa v Celovcu. 1. novembra 1895 je bil povišan v poročnika in kot častnik služboval v raznih enotah takratne Avstrije. Ko je zbolel in se zdravil v Dalmaciji in Egiptu, je bil zaradi zdravstvenega stanja premeščen kot poveljnik 26. čr-novojniškega okrožnega poveljstva v Mariboru, kjer je bil med prvo svetovno vojno.
Ob razpadu Avstrije je 29. oktobra 1918 nastala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Slovence ob severni meji razmere niso presenetile, saj so bili trdno povezani v Narodni svet za Štajersko. Tam so razpravljali o obrambi slovenskega ozemlja, navzoč pa je bil seveda tudi Rudolf Maister.
1. 1. novembra 1918 je bil v vojašnici v Mariboru sestanek višjih častnikov 26. strelskega polka. Prisotna sta bila tudi Rudolf Maister in Edvard Vaupotič. Mestni poveljnik polkovnik Holik
je izrazil namero zagotoviti mesto Maribor Avstriji. Maister ga je prekinil in razglasil mesto Maribor za jugoslovansko ozemlje in prevzel poveljstvo v Mariboru in na vsem Spodnještajerskem. Narodni svet za Štajersko je Rudolfa Maistra imenoval za generala in vrhovnega poveljnika na južnem Štajerskem.
2.	Maister je 9. novembra 1918 izdal razglas o splošni mobilizaciji. Zanimivo, protestirali so v Avstriji in zelo zanimivo, tudi Narodna vlada v Ljubljani. V Mariboru so ustanovili mariborski pehotni polk pod poveljstvom polkovnika Avgusta Škrabarja.
3.	General Maister je 23. novembra 1918 dobil soglasje Narodne vlade SHS v Ljubljani za razorožitev nemškega Schutzwehra v Mariboru. S tem se je slovenski vojaški položaj v mestu ob Dravi utrdil.
4.	Vojaške enote mariborskega polka so zasedle večje kraje ob severni meji, kot so Špilje, Cmurek, Radgono, Lučane, Radlje in Muto. Nad-poročnik Malgaj pa je zasedel Pliberk in Veliko-vec, nato pa še kraje proti Celovcu, Grebinj, Mali Št. Vid, Tinje in Trušnje.
5.	Boji na Koroškem so se nehali s pogajanji in premirjem 14. januarja 1919 v Gradcu.
To so okvirni podatki dogajanj leta 1918 in 1919. Vse ostalo je zgodovinsko temeljito opisano in utemeljeno. Skratka, kljub zaslugam generala Maistra in njegovega prizadevanja za vrnitev slovensko govorečega ozemlja k matični domovini so tokovi politike v okviru mirovne konference v Parizu šli svojo pot. Vsekakor za slovensko stran neugodno.
KAJ PA V NAŠIH KRAJIH?
Narodni svet v Celju je 7. maja 1919 sklical zbor, na katerem so obravnavali ogroženo območje Zgornje Savinjske doline. Pozvali so mlade moške k obrambi in ustanovili Celjsko legijo, ki so jo sestavljali bivši frontni vojaki in mladi dijaki celjske gimnazije. Tako se je zbralo 22 dijakov, dva frontna častnika in 12 podčastnikov, da bi kot prostovoljci stopili v bran ogroženim krajem nad Ljubnim. Operativno poveljstvo
nad enoto je prevzel nadporočnik Maks Detiček. 11. maja 1919 je iz Celja krenilo 26 vojakov, 9 prostovoljcev in 54 vojnih obveznikov, domačinov Zgornjesavinjčanov, ki so bili tedaj v Celju na orožnih vajah. Skupaj je legija štela 89 oboroženih mož. Na Ljubnem so jih namestili v nekdanji gostilni, podrejeni pa so bili Koroškemu odredu s sedežem v Šoštanju z nalogo, da varujejo mejo med Staknečim vrhom, Kamenim vrhom do Koprivnice-Črna. Zavetje so jim dajale kmetije Ramšak, Trate, Prepadnik in Štiftar.
V Črni je bila močna avstrijska posadka, ki je vpadala na ozemlje Zgornje Savinjske doline in ropala na kmetijah. Vsekakor je Celjska legija pomenila močno oviro za napadalne akcije avstrijske soldateske v Črni. Kot je zapisal zgodovinar dr. Bruno Hartman, so legionarji uspešno napadli posadko v Črni in jo tudi pregnali. 14. junija so Celjsko legijo razpustili, kar so nekateri ocenjevali kot slabost slovenskega vodstva in popuščanje nasprotni strani.
Naj omenimo, da je krajevna organizacija Legije koroških borcev, ki je tedaj štela 223 članov, 30. julija 1939 pripravila na Ljubnem veliko spominsko slavje. Glavni organizator je bil nekdanji pobudnik ustanovitve Celjske legije, celjski odvetnik dr. Ervin Mejak. Po zboru udeležencev so krenili pred Brunetovo hišo sredi trga Ljubno in tam odkrili spominsko obeležje, na katerem je bila napis: »V tej hiši je bil glavni stan Celjske legije v maju 1919. Nepremagljivi smo, če se ne bojimo umreti za domovino.« Seveda so kmalu pridrveli nemški okupatorji in najprej so uničili to spominsko obeležje.
Ob 750-letnici trga Ljubno je tedanja županja Anka Rakun na moj predlog na občinski hiši odkrila spominsko ploščo v spomin borcem generala Maistra.
Podatki so zbrani iz knjige dr. Bruna Hartma-na o generalu Maistru, mojega intervjuja z dr. Er-vinom Mejakom (1979) in zapisa Berta Savo-dnika v spominski publikaciji ob otvoritvi Spominskega obeležja borcem za severno mejo ob Savinji na Ljubnem.
Del Malgajeve čete v Velikovcu. Franjo Malgaj sedi v prvi vrsti, kot peti z desne. Fotografija je iz spominske publikacije Park borcev za severno mejo (8. september 2007).
Savinjske novice št. 14, 8. april 2011
I«)
Nasveti
Ali tečete pravilno?
URBAN PRAPROTNIK,
tekaški trener
Na vprašanje »Ali znaš teči?« bo marsikdo odgovoril: »Seveda znam, saj to zna vsak!« Točno tako, teči smo se naučili že, ko smo bili stari približno dve leti. Tek je za človeka povsem naravno gibanje, je le nadgradnja hoje. Ker pa vsako stvar, naj bo še tako naravna, delamo bolj ali manj pravilno, je tako tudi s tekom. Napake so zaradi obremenitev pri teku škodljive. Nepravilnosti so namreč vzrok za morebitne poškodbe in manj učinkovit tek.
TELESNA DRŽA
Z vzravnano pokončno držo, kjer potiskamo boke naprej in gor ter imamo stabilno hrbtenico, smo na pravi poti do lahkotnega elastičnega tekaškega koraka. Nizko postavljeni boki, ki so značilni za tako imenovan »sedeči tek«, so namreč vzrok za prekomerno iztezanje noge pred telo, trdo udarjanje pete ob tla in preveliko popuščanje kolena v fazi opore.
Takšen nepravilen tek bolj obremenjuje kosti in sklepe, bolj zavira in zmanjšuje elastičnost koraka. Da dosežemo pokončno držo pri teku, moramo imeti primerno razvite mišice, ki obdajajo medenico in hrbtenico. Govorimo o mišicah, ki
Res je, teči zna (skoraj) vsak. Vprašanje je le: »Kako dolgo?« S pravilnejšo tehniko teka in zavedanjem napak, ki se jih moramo izogibati, bomo lahko tekli dlje. Če želite preveriti svojo tehniko teka in se naučiti pravilnega izvajanja krepilnih razteznih ter tekaških vaj, vas vabim na tekaški tečaj, ki bo danes, 8. aprila, ob 17. uri pri osnovni šoli v Mozirju. Tečaj traja tri ure, nanj prideš v športni opremi. Cena je 25 evrov, ki se poravna na koncu tečaja. Naročniki Savinjskih novic in njihovi družinski člani imajo 20-odstotni popust, torej je cena zanje 20 evrov.
nudijo stabilnost trupu. Ker pa zaradi sodobnega načina življenja večino časa v dnevu presedi-mo, nam te mišice zelo oslabijo, hkrati pa se ene skrajšajo in druge podaljšajo.
POSTAVLJANJE NOG NA TLA
Večina rekreativnih tekačev udarja s peto ob tla, kar je iz vidika delovanj sil na telo neza-
želeno gibanje. Pri udarcu pete ob tla se namreč sile hitro prenašajo po kosteh preko gležnja, kolena in kolkov do hrbtenice. Velike nenadne sile pa so bolj nevarne za nastanek poškodb.
Pravilneje in bolj zdravo je, če se tal dotaknemo najprej z zunanjim srednjim delom stopala. Na ta način veliko bolje blažimo sile, ki nastanejo v prvi fazi dotika s tlemi. Da bomo to lahko dosegli, moramo imeti boke postavljene dovolj visoko, nogo moramo že pred dotikom s tlemi povleči pod nas, v gležnju pa moramo imeti ustrezen kot.
PREKOMERNA PRONACIJA
Pri dotiku s tlemi bomo sile najbolje ublažili na način, če se najprej dotaknemo tal na zunanji strani stopala (supinacija) in se gleženj v nadaljevanju dotika s tlemi nagiba navznoter (pronacija). Torej zmeren nagib gležnja navznoter je zaželen. V primerih, ko se stopalo preveč zvrača navznoter, pa govorimo o neželeni pronaciji. Ta lahko poveča škodljive obremenitve Ahilove tetive in narastišča mišic notranje strani goleni. Poleg tega je prekomerna prona-cija tudi vzrok za neželeno gibanje kolena navznoter. Na srečo si lahko z izbiro ustreznih tekaških copat, kjer je notranja stran podplata bolj trda, veliko pomagamo.
Tehnika in čas sajenja okrasnih in sadnih rastlin
DARINKA PRESECNIK,
svetovalka za hortikulturo
Okrasne rastline: Drevnino sadimo v času mirovanja od novembra in vse do aprila. Vse rastline z golimi koreninami presajamo spomladi, ko se brsti napnejo, takrat se začne tudi rast korenin. Ko rastline začnejo razvijati liste, smo prepozni.
V spomladanskem času sadimo drevje in gr-movnice, ki imajo mesnate korenine (magnolije, tulipanovec, ameriški in vzhodni svib). V tem času presajamo tudi nekatere iglavce (čuga in črni bor). Drugače pa je za iglavce primerneje, če jih presajamo zgodaj jeseni od septembra dalje. Zelene listavce vedno presajamo spomladi, jeseni jih moramo prvo zimo zaščititi pred izsu-šitvijo. Rastline s koreninsko grudo (v lončkih in kontejnerjih) lahko presajamo tudi izven sezone, vendar ne v času, ko je zemlja zmrznjena, ali poleti v času najhujše vročine.
Presajanje z golimi rastlinami je primerno le za mlade rastline listopadnega drevja (naj bo
premer debla manjši od 5 cm). Širina luknje pri sadikah s koreninsko grudo naj bo 1,5 x širina bale, če so sadike zelo majhne, vsaj 30 cm večja od širine koreninske grude, da jo lahko zasu-jemo. Globina luknje je lahko enaka višini koreninske grude, razen če moramo urediti še drena-žo (za lažje odcejanje vode). Pri sadikah z golimi koreninami mora biti luknja dovolj globoka in široka, da lahko korenine enakomerno razporedimo, ne da bi jih morali zvijati. Zemljo za zasipanje lahko izboljšamo z dodatkom organskih in mineralnih gnojil. Paziti moramo, da gnojila ne damo direktno na korenine, saj se nam lahko zgodi, da nam začnejo gniti.
Rast korenin najbolj spodbuja fosfor, malo tudi kalij, dušik pa vzpodbuja predvsem rast nadzemnih rastlin, zato lahko v začetku rasti celo škodi koreninam. Po polovici zasipanja sadiko dobro zalijemo, da se zemlja nekoliko sesede, nato luknjo zasujemo do vrha in še enkrat dobro zalijemo. Luknjo potlačimo, iz ostanka materiala oblikujemo lijak, ki bo vodil vodo h koreninam. Presajeno drevo rabi oporo. Ne le zato, da se ob močnem vetru ne bi polomilo, temveč tudi zato, da se ob gibanju zaradi vetra ne giblje tudi še ne dobro vraščena koreninska gruda. Tako se lahko vedno znova potrgajo koreninski laski.
Sadno drevje posadimo na podoben način kot okrasne rastline. Dobro je, da jamo pripravimo vsaj 14 dni pred sajenjem. Široka naj bo 0,6 do 1 m in globoka 0,4 - 0,5 m. Izkopani zemlji dodamo sadjarsko NPK gnojilo z majhno vsebnostjo dušika. Na dno damo živico (zgornja stran zemlje). Namestimo žično mrežo proti voluharju, ki jo lahko pripravimo sami (2 m2 mreže z odprtinami velikosti do 1,2 cm). 10 cm mreže mora gledati iz zemlje. Mrežo lahko narejeno kupimo v trgovini. Na sredino zabijemo kol, tako da stoji na južni strani sadike. Korenine pri sadiki nekoliko prikrajšamo. Namočimo jih v mešanico zemlje in vode, kateri dodamo lahko tudi fungicid, da preprečimo nekatere bolezni (Captan, Previcur, Antrakol ...). Jamo nato zasujemo s pripravljeno mešanico zemlje in gnojila, med zasipanjem sadiko rahlo privzdignemo in potre-semo, da se enakomerno razporedi med koreninami, nato zemljo potlačimo.
Če med sajenjem nismo dodali hlevskega gnoja, to storimo zdaj. Enakomerno ga potrese-mo okrog sadike in zakrijemo z zemljo. Cepljeno mesto mora biti vsaj 10 cm nad zemljo. Na koncu sadiko privežemo h kolu in zalijemo (enako storimo tudi pri okrasnih rastlinah). Deblo zaščitimo pred divjadjo z zaščitno mrežo.
C41
Savinjske novice št. 14, 8. april 2011
Organizacije
60. občni zbor društva upokojencev rečica ob savinji
Ob jubileju prejeli najvišje priznanje zveze
Člani Društva upokojencev Rečica ob Savinji so se tretjo nedeljo v marcu srečali na 60. občnem zboru. Jubilejnega druženja so se udeležili številni gostje, med njim predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje Emil Hedžet in župan občine Vinko Jeraj. Srečanje so s svojim nastopom obogatili rečiški osnovnošolci ter jim skozi igro, pesem in ples zaželeli vse najboljše in veliko plodnega dela v prihodnje.
Da je bila njihova aktivnost v preteklem letu bogata, je bilo razbrati iz poročila predsednika Hermana Pokleke. Obiskovali so jubilante in bolne tako na njihovih domovih kot v domovih starejših občanov. Družili so se na izletih in pikniku ter martinovanju. Njihova stalnica pa je tudi letovanje v Izoli. S skupino, ki deluje v okviru programa Starejši za starejše za boljšo kakovost življenja na domu, že kar nekaj let uspešno skrbijo za vse tiste, ki so starejši od 69 let. Vezilje so navdušile z razstavo ročnih del Štirje letni časi, ki so jo pripravile v sodelovanju s
Predsedniku rečiških upokojencev Hermanu Pokleki je veliko plaketo ZDUS izročila predsednica zveze Mateja Kožuh Novak.
(Foto: Marija Sukalo)
turističnim društvom v okviru prireditve Od lipe do prangerja.
Tudi v letošnjem letu so njihovi načrti smeli. Delali bodo po ustaljenih tirnicah ter se rekreira-li in družili ob različnih srečanjih in izletih. Prepričani so namreč, da le tako lahko ohranjajo zdravo telo in zdrav duh, kar posledično pomeni manjša obremenitev zdravstvene blagajne.
Kroniko društva in delo v preteklih šestih desetletjih je predstavila tajnica Vida Pokleka. Današnje rečiško društvo upokojencev se je namreč rodilo leta 1951 kot občinska podružnica Društva upokojencev Mozirje, leta 1976 pa je bilo registrirano kot samostojno društvo.
Jubilej je bil priložnost tudi za zahvalo številnim posameznikom in društvom, ki so bili v pomoč pri delu. Razdelili so tako priznanja društva kot pokrajinske zveze. Društvo je ob svojem jubileju prejelo najvišje priznanje, veliko plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije. Tega je Hermanu Pokleki izročila predsednica zveze Mateja Kožuh Novak.
Marija Šukalo
združenje šoferjev in avtomehanikov zgornje savinjske doline
Opravili veliko uspešnih cestnoprometnih akcij
Člani zgornjesavinjskega združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM ZSD) so lani v celoti izpolnili planiran program in sodelovali na raznih prireditvah organizacij v dolini. Z zgledom in aktivnostmi so skrbeli za prometno varnost udeležencev dogodkov, kar so potrdili na 55. rednem občnem zboru.
Predsednik združenja Franc Tkavc je v poročilu podal podatke o preventivni prometni varnosti udeležencev v tekočem in mirujočem cestnem prometu na našem območju. V preteklem letu so se s člani upravnega odbora sestali na šestih rednih sejah z navzočnostjo članov nadzornega odbora in obravnavali tekočo problematiko. Prisotni so bili na sejah združenj in sestankih v regiji in na matični zvezi v Ljubljani.
Sodelovali so na srečanju ljubiteljev smučanja po starem, se udeležili dneva preventivnih tehničnih pregledov v Nizki pri svojem članu Antonu Miklavcu, pomagali pri akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! in izvedli strokoven ogled avto sejma v Celju. Spremljali so večdnevni razstavi cvetja v Mozirskem gaju ter mali maratonski tek Športnega društva Mozirje. Izobraževali so osnovnošolce in izvedli več kolesarskih izpitov, športnih tekmovanj in program Jumicar. V prvih šolskih dnevih so pospremili učence v šole in sodelovali v akciji Bodi preViden, pri športnih tekmovanjih z vozili in na številnih drugih dogodkih.
Poveljnik Janko Štruclj je podal poročilo o od-
zivu na udeležbo na raznih lokacijah prireditvah in paradah. Prapor združenja je plapolal tudi na dnevu mobilnosti pri podjetju BSH Hišni aparati Nazarje, ki ga je organiziralo Avto moto društvo ZGS, pri komemoraciji pri spomeniku padlih borcev in na slovesih od preminulih članov.
V razpravo po poročilih so se vključili nazar-ska županja Majda Podkrižnik, podžupan občine Mozirje in predsednik SPV Roman Čretnik,
predsednik AMD ZGS Vinko Poličnik, predstavnik Policijske postaje Mozirje Metod Sem in dolgoletni član ZŠAM ZSD, poslanec Jakob Preseč-nik. Vsi so izrazili zadovoljstvo nad uspešnim prostovoljnim delovanjem združenja in zaželeli še veliko uspešno opravljenih cestnoprometnih akcij. V združenju pa so izpostavili željo po po-mladku za nadaljnje društveno življenje.
Rozalija Tkavc
Delovno predsedstvo 55. občnega zbora zgornjesavinjskega združenja šoferjev in avtomehanikov
(Foto: Zlatko Štruclj)
Savinjske novice št. 15, 387. april 2011 15

Organizacije
društvo upokojencev solčava
Prenovili in posodobili društveni prapor
Solčavsko upokojensko društvo, ki deluje že 51 let, šteje 75 članov. Večina od njih se je 19. marca zbrala v domači kulturni dvorani. Pregledali so lanskoletne aktivnosti, o katerih je v odsotnosti predsednice poročala tajnica društva Ida Slapnik. V imenu občine je zbrane nagovorila podžupanja Katarina Prelesnik in pohvalila delovanje društva. Za razpoloženje so poskrbeli z zabavnim programom.
V preteklem letu sta umrla dva člana, pridobili pa so sedem novih. Med stalne naloge društva sodijo tudi obiski članov, ki so bolni ali težko pridejo na srečanja. S skromnimi darili in s tem, da jim posvetijo
nekaj svojega časa, jih vedno razveselijo ob koncu leta. Lani so obiskali 15 takih članov.
Za svoje člane vsako leto pripravijo izlet. Lani so obiskali Sevnico in Brežice, avgusta so se udeležili srečanja starejših v Železni Kapli, septembra pa pripravili piknik Za dobro počutje in zdravje v jesenskih in zimskih mesecih skrbijo z rekreacijo in tedensko telovadbo, s katero so začeli oktobra v osnovni šoli. Tudi novoletno srečanje je vsakoletna priložnost za prijetno druženje. Sicer sodelujejo z drugimi društvi v kraju in se redno predstavljajo na dnevnih turizma na Solčavskem. Več kot šti-
Tajnica Ida Slapnik je poročala o delu Društva upokojencev Solčava.
(Foto: Marija Lebar)
rideset članov, ki so se zbrali na tokratnem občnem zboru, se je strinjalo, da bodo šli spomladi na izlet na Primorsko.
Slapnikova je povedala, da si želijo ustrezen prostor, kjer bi hranili nekaj opreme in predvsem društveni prapor, ki so ga nedavno dali obnoviti, saj je doslej imel še simbole iz prejšnje države. Dejala je še, da je sodelovanje z občino odlično in da si takega želijo še naprej. Na te besede se je navezala podžupanja Katarina Prelesnik. Pohvalila je delo društva in povedala, da so prostor za hranjenje arhiva že našli.
Marija Lebar
združenje za razvoj otrok, mladostnikov in starejših
Novi načrti bodo nastajali v novih prostorih društva
V prijetnem zavetju Petrinove hiše na Kropi je 12. marca Združenje za razvoj otrok, mladostnikov in starejših (ZRO) pripravilo otvoritev novih prostorov. Doslej jih niso imeli, zato je bilo veselje ob rešitvi tega problema združenja še toliko večje. Predsednik Gregor Sulja-novič se je še posebej zahvalil družini Petrin, ki jim je prostore oddala brezplačno in bo na ta način pomagala pri nastajanju dobrih projektov za otroke.
Združenje bo junija praznovalo prvi rojstni dan. Doslej so organizirali Dan otroka v Gornjem Gradu, delavnico izdelovanja voščilnic ob novem letu, od jeseni dalje pa poteka nogometna šola, ki jo obiskuje veliko otrok. Telovadnico za treninge jim je odtopila osnovna šola, trenerji z licenco Nogometne zveze Slovenije (NZS) otroke poučujejo brezplačno. Nogometna šola, ki je trenutno v občini najbolj množična dejavnost, je na NZS še posebej znana po tem, da jo obiskuje veliko deklic in da je brezplačna. Letošnji projekt pustovanja za otroke, ki so ga pripravili skupaj s turističnim društvom in na katerem je gostovala Alenka Kolman z gusarsko zabavo, je bilo odlično obiskano.
Kljub smelim načrtom pa se v ZRO srečujejo z večno težavo, pomanjkanjem denarja. Še veliko projektov bi lahko uresničili, če bi ime-
Gregor Suljanovič je omenil, da je uresničitev zadanih planov odvisna
od finančnih sredstev.
(Foto: Štefka Sem)
li finančno podporo s strani sponzorjev in občine. Med aktivnostmi, ki jih želijo pripraviti za otroke, so brezplačna gozdna šola, bralni krožek, poletna nogometna šola, vse pa bo odvisno od pridobivanja financ. Predsednik Suljano-vič je povedal, da je ZRO nastal na pobudo staršev v osnovni šoli zato, da bi zagotavljal otrokom aktivnosti v prostem času. Poleg tega bi v goste vabili strokovnjake, ki bi z raznimi predavanji pomagali staršem pri vzgoji otrok. Toda, kot je bil kritičen Suljanovič, plane bo tež-
ko izpeljati, če za to ne bo interesa med občani. Gostje otvoritve so bili drugačnega mnenja, saj so podpr-
športno društvo mozirje
Mozirsko športno društvo bo 4. junija drugič zapored organiziralo Mali maraton Mozirja. Tekmovali bodo tako posamezniki kot skupine na malem maratonu dolžine 21 km, rekreacijskem teku (11 km) ali družinskem teku (6 km). Ob progi in na cilju malega maratona bo
Projekt je predstavil Robert Brezovnik. (Foto: Katja Ermenc)
li ideje ZRO in obljubili pomoč v prostovoljnem delu.
Štefka Sem
prisotna dežurna zdravniška služba, postavljeno bo primerno število postaj, kjer bodo organizatorji s sodelavci delili hrano in pijačo.
Absolutni zmagovalec in absolutna zmagovalka na najdaljši progi bosta dobila prehodno gredico v Mozirskemu gaju, kjer bosta njuni imeni zapisani na spominski tabli. Po končanem tekmovanju bo preko posodobljene spletne strani možno natisniti spominsko diplomo.
Športna aktivnost je pomembna za ljudi vseh starosti, privzgoji športni duh, izboljša počutje in fizično kondicijo ter predstavlja življenjski stil, zato organizatorji maratona pričakujejo veliko udeležbo. Prijava je mogoča preko spletne aplikacije ali po pošti najkasneje do 28. maja. Zaželeno je tudi sodelovanje osnovnih šol, turističnih delavcev in medijev, hkrati je dobrodošla kakršnakoli pomoč posameznikov pri sami izvedbi.
Katja Ermenc
V pričakovanju malega maratona
16 Savinjske novice št. 15, 15. april 2011
Ljudje in dogodki, Čestitke
vrtec nazarje
Starši podarili igrače in brezrokavnike
Nazarski vrtec je bogatejši za nekaj igrač in igral v vseh igralnicah vrtca. Slednje sta donira-la zakonca Kronovšek iz Nazarij. Pridobitev so namenu predali zadnjo marčevsko sredo. Dogodek so s prijetnim programom obogatili najmlajši, besede zahvale pa je podal ravnatelj osnovne šole Jože Kavtičnik.
Ravnatelj je ob tem izrazil veselje ob gledanju najmlajših, saj ob njih vsak dan nekaj novega spoznamo. Po njegovih besedah je sodelovanje in graditev na zaupanju ponovno rodilo sadove. »Vaši otroci vas potrebujejo, vaši otroci potrebujejo tudi nas in mi potrebujemo otroke ter seveda vas. In tako sklenjen krog lahko rodi tudi take pridobitve, kot so podarjene igrače vrtcu,« je med drugim izpostavil Kavtičnik in poudaril, da za tiste, ki želijo pomagati, ni kriz. Slednje so navadno v odnosih, a ti so po ravnateljem mnenju dobri.
Igrače pa niso edino, kar so podarili starši. Svetlikajoči brezrokavniki za varovance vrtca, ki so darilo družine Krajner, bodo pripomogli k varnosti otrok.
Marija Šukalo
Ravnatelj Jože Kavtičnik (desno) se je zahvalil staršem za prejete darove. (Foto: Marija Šukalo)
od srca k srcu v mozirju
Otroci navdušili obiskovalce prireditve
V mozirski športni dvorani je osebje vrtca na prvi aprilski dan pripravilo tradicionalno prireditev Od srca k srcu, na kateri so mali nadebudni varovanci pokazali, kaj znajo. Naučili so se peti in plesati, da so lahko svoje starše, stare starše in druge obiskovalce popeljali v brezskrbni svet svojega otroštva.
Uvodoma je obiskovalce nagovorila ravnateljica vrtca Ana Rebernik, se spomnila materinskega dne in pomladi, ki je prišla v deželo. Za njo so parket športne dvorane zasedli otroci z vzgojiteljicami. Plesali so, se smejali in vsi navdušeni klicali svoje očke in mamice. Slednji so jim vsi ponosni vračali pozdrave z mahanjem rok in nestrpnim čakanjem na nastope. Na odru so se
Mali metuljčki so poleteli od cveta na cvet.
(Foto: Benjamin Kanjir)
zvrstili metuljčki, medvedki, miške, mravljice so pokukale iz svojih skrivališč, bosopeti otroci so zapeli in zaplesali, podobno kot mali volkeci in rdeče kapice, pa frajle in frajerji, manjkala ni niti stara Pehta, ki se je z velikim klobukom zapodila med Mojce in Kekce.
Vzdušje v dvorani je bilo zelo živahno in veselo. Iz trenutka v trenutek je bilo med obiskovalci vse več ponosnih obrazov, ki so komaj čakali, da otroke zopet privijejo k sebi in jih popeljejo v slaščičarno po zasluženo nagrado. Konec koncev je bil za marsikaterega malčka to prvi javni nastop in zavoljo tega veselje še večje.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 14, S.april 2011 17
Ljudje in dogodki, Oglasi
podružnična osnovna šola šmihel
.Si w i-
55 a J ®
co co
Čebelice so poletele
-s; c j= ca
£< P ti
co
o
C
tj	:=,
o	> "5
*	I
:	(0
_	o
.<2	"c	N
o	S	>
lo	E	g
E	o)
._	O	<d C
"D	9	'cd
O	—	i? >N
>	p	> ro oh5 c
■O	C	(D o
O	d)	> r
>	o	co E
0£t ££ oz £0
co
«» i CD CO CO
Šolarji, ki obiskujejo šolo v Šmihelu, letošnje šolsko leto jih je šest, so skupaj z učiteljico Alenko Čulk 2. aprila pripravili tradicionalno prireditev ob materinskem dnevu. Tokrat se je vse vrtelo okoli čebel.
Čebelice kot marljive in neutrudne delavke so šmihel-skim otrokom velik vzor. Sami radi obiskujejo pouk, saj poteka v domačem, domala družinskem vzdušju. Slednjega dopolnjuje še kuharica Irena Rak, ki poskrbi za dodaten košček domačnosti, saj tu in tam izpolni otrokom tudi kakšno drobno slastno željo. Pomembno je, da se otroci dobro počutijo in da smejo pouk obiskovati v svojem kraju.
Rdeča nit tokratne prireditve so bile čebelice. V šmihel-ski šoli jih je pet, poleg njih pa še en trot, no bolj trotek. Na všečen način, ki so ga obiskovalci s ploskanjem velikokrat
nagradili kar med predstavo, so pripovedovali zgodbe iz življenja čebelic. Od najmanjših, do pridnih delavk, ki vsak dan nabirajo cvetni prah. Tu in tam je padla kakšna bolj pikra na račun trotove lenobe, kar pa slednji ni zameril. Ob tem so deklamirali in prepevali pesmice o mamah, vmes zaplesali in pokazali, čemu vse so vešči. Mali šolarji so dokazali, da imajo odprte glave, da so željni znanja, ob tem pa se znajo tudi zabavati.
Pred koncem prireditve so se jim na odru pridružili še mladi domači recitatorji, Lenart in Mojca pa sta urezala tri domače na svoji frajtonarci. S tem je bila dodana pika na i dogodku, ki bo vsem obiskovalcem ostal v srcu še dolgo, dolgo časa.
Benjamin Kanjir
Marljive šmihelske čebelice so tokrat plesale, pele in se zabavale. (Foto: Benjamin Kanjir)
vrtec rečica ob savinji
Iz malega bo zraslo veliko
»Mame imajo praznik zato, da ne bi pozabile nase, in se spomnile na to, da zunaj pomlad rase,« je bil eden od številnih odgovorov direktorice vrtca Ane Rebernik na različna vprašanja mladih kratkohlačnikov iz rečiškega vrtca. Te so postavljali na prireditvi Iz malega raste veliko.
Na njej so zadnji marčevski četrtek na odru rečiškega kulturnega doma predstavili, kaj vse so se naučili v času, ko so njihovi starši v službah. Tako so za vse, ki jih imajo radi, zapeli, zaplesali in recitirali. Preizkusili so se tudi kot
igralci. Ob tem so jim bile v veliko pomoč vzgojiteljice. Te so jim pomagale, da so negotovi koraki postali samozavestni, da je zataknjena beseda stekla z jezika.
Ob zaključku so ugotovili, da »čas teče zato, ker življenje uhaja, otrošlvo v odraslost hiti in potlej le v spominu traja«. In prav to je bil cilj vseh nastopajočih, da urica sprostitve traja v spominu še dolgo potem, ko bo zavesa na odru spuščena.
Marija Šukalo
Organizacije
športno društvo dreta kokarje
Izvolili novo predsednico
Potem ko so brez pripomb sprejeli vsa poročila o delovanju svojega društva v preteklem letu in sprejeli načrte za letos, so člani Športnega društva Dreta iz Kokarij izvolili novo predsednico Antonijo Re-beršek. Zbrane na občnem zboru na Venišah so pozdravili gostje, med njimi tudi županja Majda Pod-križnik.
Kot je pojasnil dosedanji predsednik Stanko Flere, ga k odločitvi, da vrne funkcijo, zavezuje sedanji pro-tikorupcijski zakon, ki ne dovoljuje, da bi bili občinski svetniki hkrati tudi predsedniki društev, ki se financirajo iz občinskega denarja. Za novo predsednico je predlagal Antonijo Reberšek, ki je bila tudi izvoljena. Ta se je zahvalila za zau-
panje in izrazila prepričanje, da bodo člani še naprej tako aktivni in da bodo s skupnimi močmi delali v dobro društva in skupnosti.
Iz delovnega poročila za lani je bilo razvidno dobro delovanje društva. Veliko pozornosti so namenili urejanju okolice in vzdrževanju samih objektov na športnem igrišču v Lazah. V novembru so se z drugimi društvi, ki domujejo na Lazah, večkrat sestali na občini glede občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Laze, ki bo ob igrišču omogočil ureditev toaletnih prostorov.
Predsednik Planinskega društva Nazarje Sandi Grudnik je menil, da mala društva težko pridejo do sredstev, ki jih občina v proračunu na-
Nova predsednica Športnega društva Dreta Kokarje Antonija Reberšek (Foto: Marija Lebar)
menja za investicije v športni dejavnosti, ker večino teh sredstev dobi Javno podjetje Dom. Županja je povedala, da je občina v takem finančnem položaju, ko bodo vsi porabniki morali zategniti pasove in poskušati dobiti sredstva tudi preko sponzorjev in donatorjev ter na različnih razpisih.
Zbrani na občnem zboru so pri načrtu za letošnje delovanje imeli kar nekaj predlogov, ki so jih vnesli v plan dela za leto 2011. Tako so predlagali nakup nove športne opreme, ureditev otroškega igrišča ob igrišču na Lazah in nogometni memorial v spomin na vse preminule, ki so bili predani in delovni člani društva.
Marija Lebar
športno društvo gmajna varpolje
odbojkarski klub kls ljubno
Uporaba športnih objektov raste
Po besedah predsednika Jožeta Štorgla je Športno društvo Gmajna Varpolje društvo za vse generacije. Medsebojni odnosi so na visoki ravni, kar je posledica dobrega dela in skupnih interesov v športnem parku.
Balinarji otvorijo športno sezono že v začetku januarja. Lani so redno trenirali in ob občinskem prazniku pripravili turnir. Tudi ljubitelji drugih športov so se vestno re-kreirali. Med večje prireditve, ki so jih v društvu pripravili, velja omeniti osrednjo društveno prireditev Col-narič-Žunterjev memorial v malem nogometu, ki se je uveljavil tudi v širšem slovenskem prostoru.
Lani so veliko dela vložili v izvedbo letne lige odbojke na mivki in turnir v naključno izžrebanih trojkah. V društvu ugotavljajo, da uporaba športnih objektov iz leta v leto raste, zato menijo, da je posodabljanje parka upravičeno, pri tem se soočajo s problemom legalizacije.
Imajo sicer najemno pogodbo z Agrarno skupnostjo Spodnje Pobrežje, a bo ta čez dve desetletji potekla in bojijo se, kaj bo potem z objekti. Te sedaj redno vzdržujejo in dopolnjujejo. Tako so po-
Predsednik ŠD Gmajna Varpolje Jože Štorgel
(Foto: Marija Šukalo)
skrbeli za razsvetljavo balinišča. V preteklem letu niso uspeli pridobiti dokumentacije za izgradnjo slačil-nic, zato so jim ob koncu leta ostala neporabljena finančna sredstva. Te bodo s pridom uporabili takoj, ko bodo stekle aktivnosti za pridobivanje prepotrebnega objekta. Upajo, da bo to že letos, zato so to kot prioritetno nalogo zapisali v načrt dela, ki so ga poleg poročila o izvedenih aktivnosti podali na občnem zboru.
Marija Šukalo
Trdo in pošteno delo pomembnejše od rezultatov
V	sredini prvega pomladnega meseca so se na občnem zboru zbrali športnice Odbojkarskega kluba KLS Ljubno z vodstvom kluba in predstavnikom glavnega sponzorja. Ozrle so se na prehojeno športno pot v minulem letu, v katerem se sicer ne morejo pohvaliti z velikimi športnimi uspehi, so se pa - glede na mladost in s tem tudi večkrat neizkušenost - v kategorijah, kjer so nastopale, povsem enakovredno kosale s svojimi tekmicami.
V	različnih starostnih kategorijah odbojkaric - od najmlajših iz nižjih razredov osnovne šole do članic - s katerimi delajo trenerji, jih večina prihaja iz občine Ljubno, zato je bilo na zboru slišati idejo po večji promociji tega športa izven ljubenske občine. Ob predstavljenih ciljih za prihodnje pa je bilo največ besed namenjenih potrebi za rešitev različnih nesoglasij, ki se glede na besede predsednika kluba Iva Vidakoviča dogajajo v klubu. Na omenjene informacije se je presenečen in v stilu dobrega gospodarja ostro odzval Mirko Stra-šek, direktor podjetja KLS Ljubno,
sicer glavnega sponzorja kluba. Po njegovih besedah so v KLS pripravljeni tudi v prihodnje podpirati trdo in pošteno delo v ljubenskem odbojkarskem klubu, četudi brez vrhunskih rezultatov, vendar se morajo nesoglasja v klubu urediti, za kar pa je odgovorno predvsem vodstvo ljubenskega odbojkarskega kluba s predsednikom Vidako-vičem na čelu.
Franjo Atelšek
Predsednik Ivo Vidakovič je izpostavil nesoglasja v klubu.
(Foto: Franjo Atelšek)
Savinjske novice št. 14, 8. april 2011 19
Šport, Oglasi
rokometasi športnega društva vrbovec gostovali na madžarskem
Domov z dvema mednarodnima zmagama
Po treh letih delovanja rokometne sekcije v okviru Športnega društva Vrbovec je v sekciji dozorela želja, da ekipa odigra kakšno tekmo tudi izven meja naše države. S pomočjo župana Šmartnega ob Paki Alojza Podgorška in Ferdinanda Horvata so se člani sekcije dogovorili za srečanje z madžarskima ekipama veteranov Zalaegerszega in Teškanda.
( ~ \ Za uspešno udeležbo tekem na Madžarski se rokometna sekcija ŠD Vrbovec zahvaljuje sponzorjem:
Elektro UGOVŠEK d.o.o., BOVADEL Nazarje, Mesnica POZNIČ Velenje, Avtopre-vozništvo ČEŠNOVAR, INPUT d.o.o. Nazarje.
v_J
Na štiriurno pot iz Nazarij so krenili 12. marca. V Zalaegerszegmu so jih pričakali ekipi in županja mesta Teškanda Toth Istvan Janosne, ki jih je lepo sprejela in pozdravila. Prvo tekmo so odigrali z ekipo Zalaegerszeg. Tekma je bila napeta, ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, v zaključku pa je ekipi ŠD Vrbovec uspelo narediti preobrat in povesti za dva gola. Tako so slavili prvo mednarodno zmago z 19:21. Do pričetka druge tekme so Nazarčani navija-
li na tekmi ženske članske ekipe Zalaegerszeg in jim tako pomagali zmagati. Nato so se pomerili proti mešani ekipi Zalaegerszega in Teškanda. Z izkušnjami iz prve tekme je madžarska ekipa zaigrala boljšo obrambo in Nazarčanom ni pustila lahkih strelov, poleg tega je bil njihov vratar zelo razpoložen. Šele v drugem polčasu so na-zarski rokometaši zaigrali kot znajo najbolje, tako v obrambi kot v napadu, in preobrnili potek tekme. Minuto pred koncem tekme so povedli s 13:12, nekaj sekund zatem pa je sledil prekršek in sedemmetrovka za madžarsko ekipo. Za izvajalca so izbrali njihovega najboljšega igralca, ki je med tekmo v napadu Nazarčanom povzročal precej preglavic, vendar je pri strelu s sedmih metrov vrgel žogo mimo gola in druga mednarodna zmaga je bila vknjižena.
Zvečer so gostitelji Nazarčane skupaj z namestnico župana povabili na večerjo v njihov športni center, kjer sta se Toth Istvan Janosne in predstavnik občine Nazarje Samo Begič pogovarjala o povratnem obisku njihove ekipe. Ob dobrem vinu, njihovi palinki in s harmoniko igralca Mirana Ermenca - Ferda je večer kar prehitro minil. Madžarsko so nazarski rokometaši zapustili polni lepih vtisov in veselja nad uspešnim prvim gostovanjem.
Cveto Zagorc
karverka ana tevč
Osvojila naziv državne prvakinje
Nazarski rokometaši so gostovali v Zalaegerszegmu, kjer so se pomerili z ekipo tega mesta
in ekipo Teškanda.
Ani Tevč doseženi rezultati veliko pomenijo in ji dajejo zagon za novo sezono. (Foto: MŠ)
Karverka Ana Tevč iz Mozirja, sicer članica Ski kluba ŠD Beli zajec in Carving teama Slovenija, se je po poškodbi noge ponovno vrnila na bele strmine in z rezultati v končani sezoni dokazala, da ji ne manjka veliko, da se vrne njena stara forma.
Spomnimo: Tevčeva se je na treningu v sezoni 2008/2009 poškodovala na Golteh in po operaciji kaj hitro okrevala, a žal izgubila celo sezono. Naporni jesenski treningi in Anina trma pa so rodili sadove. Tako je nastopila na tekmah Fis carving cupa v Italiji. V Monte Bondone je osvojila 6. mesto. Na svetovnem prvenstvu v Bardonecchii je pristala na desetem, Carving team Slovenija pa je z njeno pomočjo osvojil drugo mesto. Tekma v Roccara-su ji je prinesla 7., finalna tekma v Abetonu pa 6. mesto. Ob zaključku sezone je na državnem prvenstvu v Cerknem konec marca osvojila naziv državne prvakinje.
Marija Šukalo
Sprejem naročil: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00
savinjske@siol.net Tef,: 83-90-790
- vezave diplomskih nalog
(Srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno ali črno platnico.)
izdelava tiskovin
(vizitk, vabil, letakov ...) plastificiranje ■ grafično oblikovanje
BARVN O in ČRNOBELO
TISKANJE
SjmJike notice d.o.o. titutje, Snlnp&j cesta JJ31 Satarje
20 Savinjske novice št. 14, 8. april 2011
Šport
mladi plezalci okupirali mozirsko športno dvorano
Pomerilo se je preko 170 tekmovalcev
Na zadnjo marčevsko soboto so člani Športno plezalne sekcije, ki deluje pod okriljem Planinskega društva Mozirje, organizirali tradicionalno tekmo vzhodne lige. Mladi mozirski plezalci so tudi tokrat krojili vrhove razpredelnic po različnih starostnih kategorijah.
V	Mozirju vsak teden v športni dvorani pleza preko 60 mladih plezalcev. Mnogi izmed njih so pod vodstvom inštruktorja Eriha Obreza zelo napredovali, kar kažejo tudi rezultati tekmovanj. Eno izmed sedmih tekem vsako leto organizirajo Mozirjani, ki pod vodstvom Boštjana Štiglica poskrbijo za nemoten potek tekmovanj, za odlično organizacijo in zadovoljstvo udeležencev.
V	kategoriji cicibanov je za najboljšo uvrstitev med domačini poskrbel Grega Verbuč, ki je bil deveti, prav kot med cicibankami Karolina Pa-hovnik. Med mlajšimi dečki je bil najboljši Florjan Pahovnik, ki je zmagal, enako med mlajšimi
"ženski nogometni klub rudar škale
ŽNK Dornava : ŽNK Rudar Škale
0:2 (0:2)
Lestvica po 13. krogu 1. SŽNL:
1. ŽNK Krka 37, 2. ŽNK Rudar Škale 27, 3.
ŽNK Jevnica 26, 4. ŽNK Sl. Gradec 24, 5. ŽNK Pomurje Bel. 20, 6. ŽNK Maribor 10, 7. Velesovo Kamen J. 4, 8. ŽNK Dornava 2.
deklicami Manca Glušič. Na drugo mesto med mlajšimi deklicami se je uvrstila Julija Verbuč. V kategoriji starejših dečkov je domačin Jan Šti-glic zasedel tretje mesto.
Mozirska tekma je bila peta ligaška v tej sezoni. Manca Glušič in Florjan Pahovnik imata doslej vsak po štiri zmage, kar ju uvršča na trenutno prvo mesto.
Benjamin Kanjir
Eno izmed sedmih tekem vsako leto organizirajo Mozirjani. (Foto: Benjamin Kanjir)
rokometni klub nazarje
Poraz na domačem parketu
V soboto so nazarske rokometašice po nizu porazov nadaljevale nastope v 1. B državni ligi. Tokrat so v 20. krogu gostile drugouvrščeno moštvo prvenstva RK Naklo-Tržič, ki je bilo izrazit favorit srečanja.
Gostujoče rokometašice so svojo vlogo vzele resno in takoj začele narekovati tempo igre. Na-zarčanke so imele težave pri organizaciji napada, saj je zaradi poškodbe manjkala organizatorka igre Sandra Melavc. Tudi klop je bila kratka, na njej pa so sedele igralke mlajših kategorij kluba. Vse to je bilo v prid gostjam, ki niso imele priložnosti izkusiti agresivno obrambo Nazarčank. Pot do gola jim je bila prelahka. Konec prvega polčasa je vzbudil nekaj upanja v boljše nadaljevanje, vendar so bile favoritinje premočne. Sredi drugega dela igre je bila razlika že deset golov. Domači trener je dal priložnost za igro tudi mlajšim igralkam. Te so priložnost pograbile in navdušile z borbeno in pogumno igro. V zadnjih minutah so nazarske rokometašice znižale razliko na končnih 23:31.
Do konca sezone sta še dva kroga. Nazar-čanke jutri potujejo v Maribor k tamkajšnjemu ŽRK Branik. Teden dni kasneje bo še zadnja domača tekma proti zadnjeuvrščeni Ilirski Bistrici.
Roman Mežnar
košarkarski klub nazarje
Slab drugi polčas botroval visokemu porazu
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o., Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
Zmaga nazarskih košarkarjev v prejšnjem krogu proti Calcitu iz Kamnika jim je bila spodbudna popotnica za sobotno gostovanje na Vranskem. Tokratni nasprotnik je bil neposredni tekmec za končno deveto mesto v prvenstvu. V primeru nazarske zmage bi moštvi zamenjali mesti na prvenstveni lestvici. Vrani se s tem scenarijem niso strinjali. Povsem so nadigrali Na-zarčane in zasluženo obranili svoj parket.
V prvem polčasu ni bilo slutiti rezultatskega poloma Zgornjesavinjčanov. Gostujoči košarkarji so sicer igrali brez prvega organizatorja igre Zadravca, ki je zaradi poškodbe grel klop, a kljub temu držali ravnovesje v igri. Vse se je obr-
s-\
POJASNILO
V prejšnji številki Savinjskih novic smo se ob prvem aprilu pošalili, da se naše uredništvo seli v Solčavo. To seveda ne drži, še vedno ostajamo na isti lokaciji v Nazarjah.
Uredništvo
v	>
nilo na glavo v drugem polčasu. Gostom se je ustavil met. Niso zadevali iz izdelanih akcij in neoviranih metov. Igra v obrambi sicer ni bila slaba, vendar so zgornjesavinjski košarkarji dovolili domačim zunanjim igralcem preveč neoviranih metov. Nerešljiva uganka je bil Marolt, ki je Nazarčanom nasul kar šest trojk in pristal pri 23 točkah. Zmagovalec je bil predčasno določen in tekma je zgubila tekmovalni naboj.
Po 22 odigranih krogih je zmagovalec lige KK Radenska Creativ, ki se je uvrstila v 1. B SKL. Najslabše moštvo prvenstva, Union Olimpija mladi čakata dva kvalifikacijska turnirja za obstanek v 2. ligi. Nazarski igralci bodo imeli nekaj počitka, potem pa sledijo priprave na nove košarkarske izzive.
Roman Mežnar
Vrani Vransko : Nazarje 81:47
(14:10, 24:20, 18:7, 25:10)
Strelci (Nazarje): Rednak 5 (1-5), Gostečnik 4, Bitenc 20 (1T,9-12), Zadravec, Krivec 4 (1T,1-1), Vodončnik 3 (1T), L. Blatnik 2 (0-2), F. Blatnik 3 (1-4), Plaskan, Hostnikar 6 (2-4).
Rezultati 2. SKL vzhod:
22. krog: Fenomeni : RODD 70:98, Radenska Creativ : Bistrica 76:72, Ježica : Union Olimpija mladi 84:65, Vrani Vransko : Nazarje 81:47, Cal-cit Basketball : Posavje Krško 89:82, Terme Oli-mia Podčetrtek :- Lastovka 110:100.
Lestvica po 22. krogu:
1. Radenska Creativ 43, 2. Terme Olimia Podčetrtek 39, 3. Bistrica 39, 4. RODD 37, 5. Posavje Krško 34, 6. Ježica 34, 7. Calcit Basketball 33, 8. Lastovka 31, 9. Vrani Vransko 29, 10. Nazarje 27, 11. Fenomeni 27, 12. Union Olimpija mladi 23.
Savinjske novice št. 14, 8. april 2011 21
Šport, Črna kronika
2. slovenska futsal liga
odbojkarski klub kls ljubno
Deseta zaporedna zmaga »graščakov«
Čeprav so Nazarčani že nekaj krogov pred koncem rednega dela prvenstva osvojili prvo mesto in se uvrstili v kvalifikacije, še vedno vztrajajo v zmagovalnem ritmu. Tokrat so mladi »rezervisti« na vedno neugodnem gostovanju v Oplotni-ci, kjer bi domačinom uspeh še odpiral vrata končnice, z odlično in predvsem požrtvovalno igro prijetno presenetili svojega trenerja Pe-ziča.
Slednji je bil nad predstavo in pristopom svojih mladih varovancev navdušen in na koncu ni
KMN Kebelj : KMN Nazarje Glin 1:2 (1:1)
Strelci: 0:1 Oblak (3), 1:1 Fridrih (8), 1:2 Oblak (34).
KMN Nazarje Glin: Mekiš, Letojne, Oblak, Golob, Urtelj, V. Kugler, Hren, Cigljar.
Rumeni karton: V. Kugler, P. Hren (Nazarje Glin), Habjan, M. Hren (Kebelj).
Rezultati 21. kroga:
Kebelj : Nazarje Glin 1:2, Viktorbit eBlagajna : Weber 5:8, Tomaž : Velike Lašče 7:2, Benedikt : Slovenske Gorice 7:2, Zavrh Masind : Kix Ajdovščina - preloženo, prosta ekipa: Maribor Branik.
Lestvica po 21. krogih: 1. Nazarje Glin 45, 2. Benedikt 39, 3. Kebelj 35, 4. Viktorbit eBlagajna 33, 5. Kix Ajdovščina 26, 6. Slovenske Gorice 25, 7. Velike Lašče 24, 8. Tomaž 20, 9. Weber 20, 10. Zavrh Masind 16, 11. Maribor Branik 16.
Lista strelcev: 33 Siniša Brkič (Viktorbit), 29 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 26 Danilo Pukšič (Benedikt) ..., 14 Boštjan Oblak, 12 Primož Hren (Nazarje Glin).
C R N A K R O N I K A
•	ODPELJAL DELOVNI STROJ
Šmartno ob Dreti: 1. aprila popoldan je občan iz Šmartnega ob Dreti obvestil policiste, da mu je neznani storilec izpod gospodarskega poslopja odpeljal kmetijski stroj frezo. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo.
•	IZ HIŠE UKRADEL MOBILNIKA
Ljubija: 3. aprila v popoldanskem času je neznani storilec v času odsotnosti oškodovanca vlomil v stanovanjsko hišo v Ljubiji. Iz notranjosti mu je odnesel dva mobilna telefonska aparata.
•	PREKRŠKAR OB AVTOMOBIL
Mozirje: 3. aprila v večernem času so policisti v Mozirju ustavili voznika osebnega avtomobila. Pri kontroli so ugotovili, da se je vozil v času, ko mu je veljal ukrep prepovedi vožnje, in da je večkratni kršitelj cestno prometnih predpisov, zaradi česar so mu zasegli osebni avtomobil.
Tesen poraz članic na domačem igrišču
skoparil s pohvalami. Prav vsi od odličnega vratarja Mekiša, ki je zaklenil gol, dvakratnega strelca Oblaka, nepopustljivega Letojna, mladih Urtlja, Goloba in Cigljar-ja, do »staroste« Hrena ter V. Ku-glerja si zaslužijo pohvalo in visoko oceno. Ostal je samo še zadnji krog rednega dela in domači obračun z Zavrhom iz Slovenskih Goric, kjer se bo poskušal nazar-ski ostrostrelec Blaž Metulj še tretjič zapored zavihteti na vrh liste strelcev.
Franjo Pukart
Po treh zaporednih zmagah so odbojkarice KLS Ljubno na domačem igrišču doživele minimalen poraz proti ekipi Celja, vendar z igro niso razočarale. V prvem se-tu so z dobro igro vseskozi vodile, kontrolirale igro in rezultat ter set tudi zasluženo dobile. V drugem je bila igra bolj izenačena, ekipi sta se menjavali v vodstvu, v končnici pa so igralke Ljubnega naredile dve napaki in sledilo je izenačenje.
Tretji set so ponovno bolje začele gostujoče igralke in si z dobrimi servisi ustvarile prednost, ki je bila dovolj za vodstvo. V četrtem je bila igra ponovno enakovredna, nobena ekipa si ni priigrala večje prednosti, na koncu pa so bile bolj zbrane igralke KLS Ljubno in rezul-
tragična nesreča v okonini
tat izenačile na 2:2. Peti, odločilni set je bil do šeste točke še izenačen, nato pa so domače igralke naredile nekaj napak pri sprejemu in zmaga je odšla v Celje. Končni rezultat torej 3:2 (18:25; 25:22; 25:14; 22:25; 15:9) v korist gostujoče ekipe.
Polovičen uspeh na turnirju v Braslovčah so zabeležile starejše deklice OK KLS Ljubno. Najprej so v obračunu dveh neporaženih ekip izgubile z ekipo Zreč z rezultatom 1:2 (7:25; 25:20; 11:15), nato pa so premagale ekipo Braslovč II z rezultatom 2:0 (25:21; 25:17). Ekipa starejših deklic KLS Ljubno je v svoji skupini trenutno na drugem mestu.
Franjo Atelšek
Štiriletnica umrla na kraju nesreče
V ponedeljek, 4. aprila, okrog 13. ure se je v Okonini zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje štiriletne deklice. 64-letni šofer šolskega avtobusa, ki že leta vozi šolarje ljubenske šole, je na ozkem delu cestišča sredi vasi ustavil, da sta izstopila dva otroka. Deklica naj bi v tem času pritekla na cesto z domačega dvorišča in se ustavila na levi strani pred avtobusom, tako, da je šofer ni videl. Ob speljevanju
je šofer avtobusa trčil v deklico in jo povozil. Kljub temu da so okonin-ski prostovoljni gasilci in reševalci na mesto nesreče prišli hitro ter deklico oživljali, na prizorišče nesreče so poklicali tudi helikopter, ki naj bi jo odpeljal v ljubljanski klinični center, je deklica umrla na kraju nesreče. Policija je odredila tehnični pregled vozila, kar je pri hujših nesrečah običajna praksa.
ŠS
Bela sveča in rože na kraju, kjer se je zgodila tragedija. (Foto: SS)
22 Savinjske novice št. 14, 8. april 2011
Zahvale, Oglasi
Prazni in pusti so polja, travniki, dom in dvorišče. Zastonj oko naše te išče. Kamor koli se ozre naš pogled, povsod je tvojih idej in zlatih rok sled. Odšel si mnogo prerano, s knjigo življenja nedokončano.
V SPOMIN
Franca CAJNERJA
iz Pustega Polja 18
Bolečina je velika, le čas jo bo obrusil, izbrisal nikdar. Do takrat pa nam je v tolažbo topla in živa misel na atovo skromnost, poštenje in delavnost.
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj ali obiščete njegov mnogo prerani grob.
Vsi njegovi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Spomin na tebe še živi, vero, upanje goji, da vidimo se med zvezdami.
V SPOMIN
Jožetu KRAJNCU
29.3.1926 - 12.4.2010
Minilo bo leto, odkar te ni več med nami.
Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite pri njegovem grobu.
Vsi njegovi
Nanjo poglej Vsemogočni, ki nam je dala življenje, ki nas je v zvesto družino družila, ki nam je dala ljubezen in dom.
(Tone Kuntner)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
Frančiške SUHOVERŠNIK
Encnove mame iz Šmiklavža v Novi Štifti 16.1.1926 - 25.3.2011
čutimo dolžnost velike zahvale vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nas bodrili in nam pomagali. Srčna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje ter darovane svete maše, sveče in cvetje. Hvala vsem duhovnikom, ki ste somaševali z gospodom župnikom Ternarjem, pevcem in organistu Pustoslemšku, gospodu Že-rovniku in nečaku Janezu za besede slovesa.
Žalujoči domači in sorodniki
Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo.
(T. Pavček)
V SPOMIN
Ivan PESTATOR
25.7.1921 - 3.4.2001
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www. p o g re b-m o r a na.si
Savinjske novice št. 14, 8. april 2011 23
Za razvedrilo
Naši problemi z vašimi težavami
Rubrika, ki obravnava naše težave z vašimi problemi, je ponovno obujena.
Imam sina, ki že od osnovne šole dalje služi mastne denarce, hodi naokoli v kravati in srajci, nikoli ni neprijazen in nasploh gre vsem zelo na živce. Svetujte!
Potrpite, saj ga bodo minile te najstniške razvade.
Lahko je vam govoriti, kam pa naj jaz do takrat z vserni terni kupi denarja, ki jih je polna hiša?
Ne more priti na telefon. Preveč je zaseden z gledanjem televizije.
Na policiji sem bil pridržan 48 ur. Zanima me, ali jih lahko tožim, ker ta čas nihče ni zalival moje trave?
Seveda lahko poskusite, če so vam zaradi tega poginili zajci. Če pa ste zaradi tega izgubili pomembne stranke, premislite vse skupaj še enkrat.
Žena sumi, da sem noč prespal pri ljubici. Kako jo naj odvrnem od teh neumnih in povsem neutemeljenih misli?
Poskusite kdaj pa kdaj kakšno noč prespati pri njej.
Kako naj pomagam ženi, ki me je prisilila k varanju, ko mi je predstavila svojo nadvse lepo sestro dvojčico?
Ne storite nič. Krivda je povsem na njeni strani. Sploh pa ju ne bi mogli nagovoriti k skupni akciji? Potrebujete pomoč?
(Bralci, za boljšo predstavo poglejte tokratno naslovnico, če ste se sploh že prebili v notranjost časopisa.)
Vlomil sem v prostore spletne banke, sedaj pa se ne znajdem. Pomagajte.
Pst. To naj ostane med nami. Če si še niste ..., najprej si nadenite rokavice ...
(Ostalo ostaja zaupno.) dr. mr. prof. mag. von ing. Ljuši Šaban
J
Naj pospešim vajin odhod, ali bi radi, da bi se razživela?
Izmikanje dolžnostim
Ribiča se v poznih nočnih ali bolje povedano v zelo zgodnjih jutranjih urah srečata sredi Savinje.
"Kaj pati tu? Nisi pri svoji ženi v postelji? Si seje naveličal?"
"Kaj pati tu? Nisi pri moji ženi v postelji? Si seje ti tudi?"
mali OGLASI
IZGUBLJENO, UGRABLJENO Pogrešam izgubljenega psa. Poštenega najditelja ugrabitelja našega psa naprošam, da pove capinu, da ne bo dobil denarja, pač pa bolhe, če ga bo še dolgo držal pri sebi.
NEUGODNO Prodam stroj za pomivanje smeti.
POLICISTI ALI OBRTNIKI?
Slovenski policisti bodo menda dobili nova oblačila. Ob naročilu poletne garderobe pa je prišlo do napake pri tisku in namesto policija bodo po vzoru tujih varuhov reda in miru na majicah nosili angleški napis »police«, poleg se je prikradla še besedica montiram. Da bo več kanilo v policijski proračun, se majice dobijo tudi v prosti prodaji in se že pojavljajo tudi v naši dolini. Toplo priporočamo nakup, namesto plačila kakšne kazni, vse gre v isti žep.
POVSTER TANC Teta Tončka na snemanju oddaje Polka in majolka v Bočni: »O, s tako postavnim fantom pa že dolgo nisem plesala!«
Gornjegrajski župan Stanko Ogradi: »Jaz sploh še nikoli! Pa pri tem ne mislim, da še ne bi prej kdaj plesal! K sreči je dobra izolacija med nama.«
KOMPENZACIJA POSLOV
Člani ansambla Okrogli muzikantje so mojstri promocije. Za večjo prepoznavnost v svetu so našli kar Paris Hilton, ki vneto reklamira njihovo zgoščenko. Da pa ne bi delala na črno, ker je to kaznivo, so se z njo baje dogovorili, da ji bodo zaigrali na kakšni njeni poroki, morebiti tudi ločitvi, odvisno, kdaj hoče, da bo bolj veselo.
24 Savinjske novice št. 14, 8. april 2011
Križanka, Oglasi
Zanima jih, ali jim lahko ...
K
GIB, S KATERIM SE KAJ IZRAZI
TROPSKA RASTLINA
POTOMKA OSLA IN KOBILE
OMEJEN ČLOVEK (POG.)
K
KRAJ PRI ORMOŽU
FAKULTETA (ŽARG.)
DIREKTOR ZZZS (SAMO)
ARABSKI ŽREBEC
ZBIRALNIK ELEKTRIČNE ENERGIJE
KDOR POLEMIZIRA
OSTRA ZAČIMBA
RADIJ
LJUDSTVO V ZAMBIJI
ZNANA ANGLEŠKA
LADJA MAJHEN PTIČ
LUDOLFOVO ŠTEVILO
JUŽNOAM.
DRŽAVA ZNAČILNOST TEMNEGA
SKRIVNOST
avtor P. L.
STRANSKA DELA TRUPA
MOGOČNA GORA
NEMŠKI PROIZVAJALEC SAMOLEPILNIH IZDELKOV
AVTO. OZN. ESTONIJE JADRANSKI OTOK
UDAREC Z NOGO
IVAN TAVČAR
URNA SANI ZA SPRAVILO SENA
PRIČA PRI BIRMI
PREDPONA, KI POMENI TUJ
BAJKA VODITELJICA MUELLER POGRAJC
ZRAK (ANG.)
OČESNA BOLEZENA
OSEBNI ZAIMEK INDONEZIJSKI OTOK
SLOVENSKI PESNIK (MIHA)
KRAJ PRI OPATIJI
PRIMORSKA JED
KANARČEK (REDKO)
MINI SLOVARČEK
LITMERK - kraj pri Ormožu KASTELIC - Miha, slovenski pesnik
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
								5=	S	•s-	H
							•ss-	K	1	K	S
							msr	O	B	O	K
							»»	T			
											
	sa v	š, kaj p	vij0.				H	E	R	O	S
3K		iS	H»	Ä	S8-	T	u	N	1	K	A
	P	1	S	A	T	E	L	J	iANAr	V	N
	E	K	o	T	O	P	H-	E	p	1	K
JE	P	O	L	1	G	O	N	vmr	R	J	A
=	E	N	JJT	K	O	S	1	L	o		Tí
S!S	L	O	K	A	^	T	R	U	p		Jsi
!K		K	R	•St	N	A	O	C	A	R	-as
	G	L	A	V	A	R	Esr	±r	D	E	N
SÜJ	N	A	K	o	V	A	L	O	iS,	V	O
s?	1	Z	O	L	A	•FRMJ—	E	N	C	1	M
=	D	E	V	A	L	V	A	C	1	J	A
IBS	A	M	O	R	it	P	R	E	p	A	D
KORENICJE
TATINSKA PTICA
ANGLEŠKI
FIZIK NEWTON
RIJEKA
POSMEH
LITIJ
Savinjske novice št. 14, 8. april 2011 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 8. april	ob 16.00. Kulturni dom Gornji Grad Cicido - pregledno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol Zgornje Savinjske doline
	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Čarovnija male vile
	ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Klavirski recital pianistke Pascal Vehovec
	ob 19.00 Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : Zavrh Masind
	ob 20.00. Kulturni dom Mozirje 3-je dedi.smo - stand up komedija za odrasle
	ob 20.00. Gostišče Pevc - Youth Hostel Ljubno ob Savinji Predavanje S kolesom do Maroka
Sobota, 9. april	ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : Simer Šampion B (U12)
	ob 15.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : Mura 05 (U14)
	ob 18.00. Galerija Mozirje Predavanje Mojce Grešak Od sodbe k iskrenosti
Torek, 12. april	ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Moj piščanček
Sreda, 13. april	ob 15.00. Solčava Odprtje večnamenskega središča Rinka
	ob 18.00. Knjižnica Mozirje Zaključek 6. bralne značke za odrasle s podelitvijo priznanj
Četrtek, 14. april	od 9.00 do 18.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani v Mozirju Dan odprtih vrat - vodenje po zbirkah
	ob 18.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani v Mozirju Predstavitev knjige Barbara Celjska (1392-1451)
	ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Koncert strunskih instrumentov
		
ŽIVALI - PRODAM		DRUGO - PRODAM
Prodam teletino; gsm 051/423-440.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
IZDELUJEMO STOPNICE
iz vseh vrst lesa in masivna vhodna vrata, pestra izbira lepljenih plošč mizarske kvalitete in masivno vrtno pohištvo. Gsm 041/866011.
TERCON s.p., Ter 21 a, 3333 Ljubno ob Savinji. FIŠAR PERUTNINSKO MESO
dostavljamo na dom. Minimalni nakup za 30 eur. Naročila 041/619-372.
Žilnik Marjan s.p., Tabor 45, 3304 Tabor. PAVLIN KOLESA - PRAVI NASLOV ZA REKREATIVNE KOLESARJE
Kolesa, oprema, rezervni deli in servis vseh koles. Naše stranke so rekreativci, ki ne trpijo površnosti. Če želite kakovost, osebni odnos in ponakupno podporo, pokličite 040-431-591.
Pavlin kolesa, Filip Pavlin s.p., Brezje 9d, 3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. ALI STE ŽE RAZMIŠLJALI, KAJ BI LETOS STORILI DRUGAČE?
Zima odhaja in ALERGIJA prihaja! Še je čas! Za Vas in Vaše najmlajše. SOLNE TERAPIJE! Gsm 031/788-881.
Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO M Mozirje
Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49.
Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje.
Prodam bikca sivca, težkega cca 120 kg; gsm 031/765-605.
Prodam bikca brez številke ter konja -poni; gsm 051/806-053. Prodam bika sr, težkega 120 kg; gsm 031/855-186.
Prodam bika limuzin, težkega 150 kg; tel. 03/584-11-18.
Prodam teličko simentalko, staro 1 teden, in semenski krompir, bel in rdeč; gsm 041/783-489.
Prašiče, težke cca 60 kg, prodam, možna dostava; tel. 051/335-751.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, dobro molznico; gsm 041/293-017.
Kupim kravo in telico za zakol ali dopita-nje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745.
Prodam mleko za kisanje in domačo skuto; tel. 583-52-58 - Rečica ob Savinji. Prodam meso mladega goveda, polovico ali manj ter manjšo traktorsko prikolico; gsm 041/239-017. Prodam semenski krompir marabel in dezire - ugodno, možna dostava, gsm 031/821-129.
Prodam hlače in srajco za 14 let, za birmo; tel. 584-75-30.
Otroško opremo ugodno prodam: avto sedež romer king od 0 - 18 kg, kolo, skiro, tricikel, voziček, kotalke; gsm 041/627-205.
Prodam kostanjeve kole, 1,7 m dolžine ter drenažne cevi; gsm 031/726-316. Prodam fižolove prekle; tel. 584-12-91. Drva, suha, cepljena, klaftre - prodam; gsm 031/585-735.
Prodam bukova drva; gsm 031/774520.
Ugodno prodam pasjo hiško za velikega psa; gsm 041/614-952. Prodam garažna vratna krila, dim. š. 2,2 x v. 2 m; gsm 041/311-992. Prodam steklokeramično kuhalno ploščo s senzorskim upravljanjem, novo z garancijo, 350 eur; gsm 070/550-759. Prodam komplet: računalnik, 17 inč LCD, monitor, miška, tipkovnica; gsm 031/477-271.
Prodam igralno konzolo PSPZ + igre, za 180 eur (še nov in v garanciji); gsm 040/452-678.
DRUGO - KUPIM
Kupim bager rovokopač 4 x 4, do 8.000 eur ter podarim 2 krapa, dolga 40 cm; gsm 040/169-448.
DRUGO
Če potrebujete zemljo za nasutje, pokličite, dostavim brezplačno (okolica Naza-rij); gsm 031/674-361.
VOZILA IN OPREMA - PRODAM
Prodam gorsko kolo znamke GT, okvir št. L, zelo dobro ohranjeno; gsm 041/785337.
Prodam fantovsko kolo, 8 - 11 let, dobro
ohranjeno; gsm 040/452-678.
Prodam otroško kolo na 18 prestav, 24
inč; gsm 041/783-528.
Prodam VW beetle, letnik 1999, 132.000
km in letne gume, nove 175/65/14; gsm
070/875-767.
NEPREMIČNINE
Prodam generalno obnovljeno hišo na Ljubnem ob Savinji + poslovni prostor 100 m2; gsm 031/302-121. Prodam stanovanje v Mozirju, 115 m2, obnovljeno, lastno ogrevanje; gsm 031/741-954.
Popolnoma novo stanovanje, 2-sobno, v okolici Mozirja, oddam; gsm 040/866613.
Prodam njivo, cca 8 a, v Radmirju; gsm 041/786-418.
26 Savinjske novice št. 14, 8. april 2011
Ljudje in dogodki, Oglasi

Al živaii res ne poznajoIjubezmtf Je varnost res 1e luksuz bogatih? j
A n kr T7
wiosoiar
0.WIJ7 flM <JLI
^RELAX
Mozirje,
IZPIT ZA TRAKTOR
11.4. ob 17.00
Na podlagi kategori je B opravite samo tečaj o varnem delu s traktorjem in prizna se Vam izpit za traktor. mjna tel.: U41 -2 2 7-133
IF 1G.S90 eiifl
AC KRffL)
Polzela	03/70 50 400
wwwi.hyundai-krali-Si
Za vse znamke vozli nudimo:
■ ktepartko ličamka dela za Zavarovalnico Triglav Pogodbene cenitvc poškodovanih vozil za zavarovalnice:
-	Adrislic Slove niča
-	Zavarovalnica Maribor
-	Zavarovalnica Tjlis
-	Zavarovalnica Genemi
■ Kleparska in Nčarska deta
-	Avto vleka
-	Nadomestna vozila
-	Renta car (najem vozil)
Kontaktni Tel.: 051-622-493
PRI MENJAVI i PNEVMATIK GRATI5 ZUNANJE ČIŠČENJE IN VOSKANJE VOZILA.
ZA STAREJŠA VOZILA OD 7 LET (ATOSjACCENT lANTRA)
A«CUSkl PAKFT MENJAVA OLJA, frSTil CA OLJA IM HITRI SERVISNI PREGLED NA 3? TOČKAH 49.9 0 EUR A
ZUNANJE ČIŠČENJE - S EURO V AVTOOPTlKA 35 EURO V
t*(Jj£L.JU<JN TLRIZEM
Izlet za naročnike Savinjskih novic
v soboto, 7. maja 2011
BISTRICA OB ZILII - BEUA5KA ALPSKA CESTA -VRB5KO JEZERO
Na avtobusu je prostora le ie za nekaj sretneiev, ki bodo pravilno odgovorili na nagradna vprašanja. Med pravočasno prispelimi pravim m: odgovori na vprašanje Kolika naročnikov imajo Savinjske novice (7.100) r.mp izžrebali Angelo Robnik, Krnica 41, luče ob Savinji.
Z nekaj sreče lahko potujete c nami tudi vil Odgovorite na nagradno vpraianje na kuponu m ga pošljite najkasneje do torka, 12. aprila 201 i, na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo i rž rt1 bali narac n ika 5N, ki mu za i: let ne Ijo treba odšteti n iti c enta!	'/
KUPON Si, 8
Nagradno vprašanje
Izlet naročnikov Savinjskih novic organiziramo v sodelovanju s turistično agencijo:
a)	Kompas
b)	Sonček	ObkiudHt en odgovor, c} Pozejdnn turizem
Ime in priimek: Moj naslov:
Tel,/GSM:_
Izpotnjofl kuponfek nalepile na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska ceslci 4, 3331 Nazarje
27
UŽITEK LJUBI PRILOŽNOSTI, KI SE JIM NI MOČ UPRETI.
i7kt>:H£(i vsak f remnek. vas ie ? ^jboijiim -1 whui>skim 4por tafrn vozilom (3WW il&ri m njegovim izjemnim stslemofn 3MW EfnCtenitDynamics, k: omogoia, da motor .■ motjp ' 15 KM (85KW) |io>3iii le 100 km 1*1 pic-.vecli? 'p 118 y COvkm U/Hek vas i veseljem navdiiii tuiti s ptlviačno in i/r^drvj dinan. £iw Qbtlki) vo/ila RMW 116d te* njeyovo udobna nr«ianjosljo In kar je najboljše - tudi i ^verjel no ugodno dššrtd
G: ■ ■ i- .. i ka^refla koli m :.-.■■.■ BMW 11.-- ■ ! m Uči te ¡i '■'n 'ul:- i b resplsč n i m vztfri e va njem vaSega avtomobila jrSMW Service Inclusive, i ■ uj /3 otjdotoje 5 tet cu. do 100.GG0 pi^'0/er .1. kili ^rujlrcw. Za vni informacij o vozilu BMW 116d ob 5čilewww,bniw,5i i ■ ubklkiite rte 01 B8S8 208 cz piSrte ■ h info.5i@bmur,com,
UŽITEK JE BMW SERIJE 1 ŽE OD 21.490 €/
Sel m^r Celje
Mariborska 119 3000 Celje Tei.; 03 4244011 ¡ntbes^rnagSl
Selfnar Maribor
Ptujska cesta B3
2000 Msriiiur
Tel.; 02 82 SO 100 i:ifo-mb@selnter.si
BMW EfficientDynamics ■ min mu i' i m
ti&j
* J J ■ < !■! .1. ■ I -r:-, ..,	C iirilitlfl