PRIMORSKI dnevnik 1® Začel izhajati v Trstu • maja 1945, njegov Ehoeserp,,;d a; skPPŠčina ' ' " ' _.ez , . ..... Slovenija bo do 23. junija izvedla biscitn’W izhajajo iz plebiscita o osamosvojitvi in ple- Hiesecev ■ a' skuPsčina in ostali organi v roku šestil Ti napo^j1^><|*I^ti vse jrogoje za gopolno osamosvojitev SedstvflV šesbh predsednikov, v okviru zveznega pred-*n°svoiitZVezne vlade in skupščine, da bi prišlo do osa-Po drunit Pn^tnpn0' mirno in predvsem dogovorjeno. ^Pinistrst stran* Pa predvsem v okviru vseh slovenskih jitven; ,t?v' da bi se pripravili zelo konkretni osamosvo-^elovnih vpi'' Pri ,vlani le zato ustanovljenih trinajst Problej/j skuPin' ki se ukvarjajo z vsemi konkretnimi gnvorie? Povsod so dvojne variante: željena mehka, Koriu-i_ . *n z njo tudi možnost ustvarjanja sodelova blemf nje stikov na »silo«. V ospredju so seveda pro-rarnbe jdnaniih odnosov, mednarodnega priznanja, obrneta varnosti. notranjih zadev in končno celotnega Mitr °HosPoclarske9a kompleksa, in postnStrstvo za zunanje zadeve Slovenije pripravlja l°poma že ustvarja slovensko diplomacijo in slo- venska predstavništva v tujini. Ta proces je v teku in taka predstavništva so že ustanovljena na Dunaju, v Bruslju, New Yorku, Londonu in drugod, ustanavljajo pa se še drugje na primer v Rimu. Pa vendar gre za dvojno mrežo - in dvojni pristop. V kolikor bi šlo za prvo mehkejšo varianto, bi specifične slovenske interese branili po svetu obstoječi jugoslovanski konzulati in veleposlaništva, seveda ob jasnem dogovoru in pristanku Slovenije. To pa bi tudi pomenilo, da bi Slovenija participirala pri izdatkih zveznega zunanjega ministrstva. Za te potrebe je v proračunu predvidenih 250 milijonov dinarjev, ali ena četrtina vseh jugoslovanskih izdatkov za tako. imenovani SIP. V 'kolikor pa bi do sporazuma ne prišlo, bi bila Slovenija prisiljena umakniti denar in seveda tudi vse diplomate, ki so po ambasadah in konzulatih raztreseni po tujini in osebje, ki je zaposleno na zveznem sekretariatu za zunanje zadeve. Seveda je vse to predvsem organizacijsko tehnično vprašanje. Bistveno je priznanje Slovenije za suvereno državo. To pa je nujno daljši postopek, ki bo v najboljšem primeru trajal nekaj let. Slovenija računa na aktivno pomoč sosed, pa tudi na konkretno pomoč pri vseh teh zapletenih zadevah. Med njimi je tudi potni list. Izdelan je osnutek v temno zeleni in drugi v temno modri barvi, manjka še grb, o katerem mora odločati skupščina z zakonom o novi slovenski ustavi. Predvsem pa manjka mednarodno priznanje in tudi zato je koristno prehodno razdobje in sodelovanje na zvezni objektivno konfederalni ravni. Z mejo pa je povezano njeno čuvanje meje in odnos s slovenskim ustanavljajočim obrambnim sistemom. Slovenija ponuja JLA, ki bo še nadalje branila meje, da bi tudi po 23. juniju ostali graničarji na svojih mestih, kot bi ostale tudi vse, ali večina garnizij JLA, raztresenih po slovenskem ozemlju. V ta namen pa bi seveda Slovenija plačala ustrezne stroške. Ponovno smo pri že omenjenih dveh variantah in pri ponudbi, ki ustvarja pogoje za mirno rešitev in nadaljnje razgovore. V roku treh let naj bi se namreč dogovorili: ali za ustvarjanje skupnega obrambnega koncepta usmerjenega strogo na obrambo meja in na obrambo pred tujo nevarnostjo, ali na umik enot JLA, ki bi jih zamenjale slovenske edinice. Slovenska vojska se že ustvarja normalno in pospešeno. Gradi se na pozitivnih tradicijah teritorialne obrambe, ki je bila ustanovljena 1969. leta in ki je bila vedno pod slovenskim poveljstvom. Sedaj so kupili novo orožje in predvsem protitankovske mine in protitankovske rakete, protiletalska obramba pa je bila zado-voljivo opremljena, ker tega orožja niso NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pozitivna ocena delovanja Kmečke zveze JOŽE KOREN Kmečka zveza, stanovska strokovna organizacija velike večine slovenskih kmetov v Italiji, bo na današnjem občnem zboru v Prosvetnem domu na Opčinah podajala pred svojimi člani in vso slovensko zamejsko javnostjo letni obračun svojega dela. Ta je neglede na splošno krizno obdobje v katerem se nahaja italijanski in zato tudi deželni kmetijski sektor, vsekakor pozitiven. Kmečka zveza je bila tudi v razdobju od zadnjega jubilejnega, štiridesetega občnega zbora, stalno in odločno na braniku koristi in interesov našega kmetijstva, obenem pa je članom s svojimi službami tudi vzorno zagotavljala tako strokovno kot tudi tehnično pomoč za kakovostni napredek kmetijskih dejavnosti pri nas in pri izpolnjevanju njihovih vedno zahtevnejših zakonskih in birokratskih obveznosti. Osrednji maniiestativni dogodek v lanskem razdobju kar zadeva kmetijstvo je bila novembrska manifestacija deželnih kmetov pod geslom »Brez kmetijstva ni bodočnosti«..Njen namen je bil opozoriti javnost ter državne, deželne in krajevne oblasti na skrajno resne težave, s katerimi se sooča italijansko in zato tudi naše kmetijstvo. Na velikem zborovanju na Trgu Unita je predstavnik Kmečke zveze spregovoril v slovenščini in. jasno opozoril ob splošnih še posebej na specifične probleme tržaškega kmetijstva, s tem pa seveda na probleme, ki življenjsko zadevajo predvsem slovenskega človeka, ki je v bistvu nosilec kmetijskega gospodarstva pri nas. Ob dejstvo, da se je dohodek kmetov v Italiji v zadnjih štirih letih zmanjšal za 12 odstotkov, da spremljamo ob naraščanju proizvodnih stroškov stalno nižanje investicij in subvencij države v ta primarni sektor tudi v okviru kmetijske politike Evropske gospodarske skupnosti, ki se negativno odraža zlasti na strukturalno šibkejša kmetijstva, kakršno je italijansko, bremenijo naš kmetijski sektor še specifični problemi, ki so tudi ~v lanskem letu bili predmet odločnih nastopov Kmečke zveze. V mislih imamo načrtno razlaščanje naših kmetijskih površin za izgradnjo sinhrotrona pri Bazovici, ki je jasen in zgovoren dokaz politične brezbrižnosti krajevnih oblasti do problemov kmetijstva, kateremu se odreka enakopravna vloga z ostalimi ekonomskimi sektorji. Tak odnos se kaže tudi pri izdelavi urbanističnih načrtov, ki praviloma ne upoštevajo potreb kmetijstva. Namesto da bi bili učinkovito sredstvo za ohranitev in razvoj kmečkih površin, so največkrat nepremostljiva težava pri izgradnji in posodabljanju kmečkih zgradb in pri razvoju kmečkih dejavnosti. Sem sodi tudi normativ bodočega kraškega parka, ki se kaže kot nadaljnja ohromitev možnosti razvoja kmetijskih dejavnosti na Krasu. Pa vendar je bil ravno kraški človek tisti, ki je skozi stoletja s svojim znojem, svojo marljivostjo in svojo navezanostjo na zemljo ohranil in negoval živi Kras in zato ni potreboval nobe-nih parkov in rezervatov, marveč le zdravo pamet in pošten odnos do narave. Kmetje niso proti, splošnemu gospodarskemu razvoju, saj to ni v njihovem interesu, niso proti razvoju drugih gospodarskih sektorjev, zahtevajo pa zase enakopravno vlogo, zahtevajo zaščito svoje zemlje pred neopravičenimi posegi v korist drugih dejavnosti. Zahtevajo spoštovanje- kmečkega človeka, upoštevanje njegovih potreb in potreb teritorija na katerem živijo in ki je od nekdaj njihov narodni prostor. Zato pa tudi zahtevajo izpolnitev sprejetih obljub in zagotovil o sklicanju konference o uporabi teritorija v tržaški pokrajini, ki naj jasno opredeli odnos do kmetijskega sektorja pri nas, a seveda ne tako, kot je bila tista v februarju letos, ki je povsem prezrla narodnostno raznolikost v Furlaniji-Julijski krajini in odprla pot novim urbanističnim ukrepom, ki lahko predstavljajo hud udarec za kmetijsko dejavnost in za celotno slovensko narodnostno skupnost. Splošni politični okvir dogajanja v svetu, v Jugoslaviji in Sloveniji, pa tudi v Italiji, je prelomnega pomena. Stvari se spreminjajo z bliskovito naglico, toda zemlja kot življenjska dobrina vseh ostaja in bo ostala stalnica in »brez kmetijstva ni bodočnosti«. To geslo bo zato tudi v prihodnje vodilo Kmečke zveze. Po Bakerjevih razgovorih s Šamirjem in palestinskimi predstavniki Še vedno dokajšnja razhajanja o konferenci za Bližnji vzhod AL AKABAH — Upanje na mirovno konferenco na Bližnjem vzhodu postaja nekoliko šibkejše, čeprav je izraelski zunanji minister David Levy izrazil odločen optimizem. Odprta vprašanja so še vedno: status in sestava palestinske delegacije, oblika in mandat same konference in končno nezadovoljstvo Izraela, da bi sprejel formulo »zemlja za mir«. Tudi sam okvir konference je še sporen: arabske države zahtevajo mednarodno konferenco, zunanji ministri Evropske skupnosti; s katerimi se je Baker sestal v četrtek v Luksemburgu, želijo, da bi konferenca potekala pod pokroviteljstvom skupnosti, SZ in ZDA, Izrael zahteva »deželno« srečanje in odklanja pokroviteljstvo OZN. Oglasila se je še Sirija, ki priporoča OZN, da bi izdala resolucijo s tako »predanostjo«, ki jo je pokazala ob krizi v Zalivu. V okviru že tretjega potovanja po Bližnjem vzhodu v petih tednih sp je ameriški državni tajnik Baker v petek v Jeruzalemu sestal najprej z izraelskim predsednikom Jica-kom Šamirjem in nato z voditelji palestinskega gibanja. Delegacija treh palestinskih osebnosti z zasedenih področij v Cisjordaniji in Gazi - vodil jo je Fajsal Huseini - je Baker-ju izročila memorandum s posebnim poudarkom na stališču PLO do problema miru na Bližnjem vzhodu. V naslednjih dneh bi se moralo v Tunisu sestati osrednji svet PLO, 90-članski odbor, v katerem so prisotne vse komponente palestinskega gibanja in ki ima posredovalno funkcijo med izvršnim odborom in Palestinskim narodnim svetom. Včeraj se je Baker sestal z jordanskim kraljem Huseinom. Srečanje naj bi odločno okrepilo odnose med Jordanijo in ZDA po razhajanju, ki ga je sprožila vojna v Zalivu. Baker je nato odpotoval v Kairo, kjer ga bo sprejel egiptovski predsednik Hosni Mubarak, sledil pa bo še obisk Saudske Arabije. V torek bi se moral Baker vrniti v Jeruzalem, da bi poročal o srečanjih z raznimi arabskimi voditelji. Po Japonski tudi doma kup težav za Gorbačova MOSKVA Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je s svojega potovanja po Daljnem vzhodu prinesel domov japonsko in južnokorejsko podporo perestrojki, obvezo za dogovor o prijateljstvu in sodelovanju iz Južne Koreje ter 15 dokumentov o obnavljanju političnih stikov in spodbudi trgovskih izmenjav z Japonske. Dogovori na Japonskem so bili sicer težek posel, a Gorbačov je doživel vsekakor osebni uspeh, istočasno pa je postavil temelje za razrešitev spora o Kurilskih otokih v bodoče. Ob zgodovinskem pomenu predstavlja obisk tudi prispevek za mir ob Pacifiku. V domovini je Gorbačova pričakalo nadvse razgibano ozračje: od Sibirije do severne Rusije se nadaljujejo stavke, poleg rudarskih stavk so v Minsku napovedali za torek tudi splošno stavko v vsej Belorusiji. Vsi stavkajoči postavljajo poleg mezdnih zahtev tudi politične, predvsem odstop Gorbačova. Konservativna skupina Sojuz zahteva od predsednika oklicanje izrednega stanja. V torek bi se moral Gorbačov sestati z voditelji devetih republik za podpis o novi ureditvi SZ. Litva, v kateri so včeraj posegli padalci, Latvija, Estonska, Gruzija, Armenija in Moldavija so že sporočile, da ne bodo podpisale dogovora. Namestnik sovjetskega ministrskega predsednika je včeraj zagrozil Gruziji, da bodo prekinjene vse dobave, če ne bodo pristaniški delavci in železničarji preklicali stavk. V sredo je napovedan tudi plenum centralnega komiteja KP. nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s L strani • Koalicija Čeprav so KD, PLI, PSI in PSDI izrazile Andreottiju zapunico, ne manjka sporov znotraj četverice same. Najglasnejši je tokrat Craxi, ki je v poslanski zbornici še enkrat izrazil potrebo po institucionalni reformi, ki vključuje seveda neposredno izvolitev predsednika republike in je ponovno zahteval referendum. S to zahtevo pa se ne strinja tajnik DSL Oc-chetto, zato ga je podpredsednik vlade pozval, da se bolje razjasni in pove svoje predloge, saj ni izključeno, da bi se tako lahko ustvarili »novi pogoji za skupno delo«. Povod za novo polemiko v večini pa je tudi predlog, da bi zaenkrat preložili datum referenduma o preferenčnih glasovih na volitvah za poslansko zbornico. Predlog so dali socialisti, podprl pa ga je tudi Andreotti, vendar ga je večji del KD tako v senatu kot v poslanski zbornici zavrnil. Nove 'polemike pa se obetajo tudi na osi De Mita - Čossiga. Prvi je v nekem intervjuju izjavil, »da se čuti odgovornega za način, kako je predsednik Cossiga upravljal vladno krizo«. Cossiga ni čakal z odgovorom: »Kje pa živimo? Saj smo vendar v demokraciji in vsakdo, tudi ugleden predstavnik ugledne stranke lahko izrazi kritiko na račun predsednikovega dela.« Vendar je dodal: »Dovolj je, da vladno krizo upravlja predsednik republike in ne predstavnik stranke.« Cossigove besede bodo brez dvoma naletele na odmev najrazličnejših nians, še zlasti, ker so politiki ta čas skrajno občutljivi na vsak namig in na vsako napačno na-glašeno besedo. G. R. • Spetič prepisan, vselej brez zaključka, kar dokazuje popolno odsotnost politične volje. Zakonski postopek je še danes na mrtvem tiru. »Ne zahtevamo meseca v vodnjaku, ko menimo, da zaščitni zakon ne bi smel zdrsniti pod najnižjo raven pravic, ki jih je določil Londonski memorandum. Ne gre namreč samo za vprašanje dvojezičnosti, pač pa za širši kontekst enakopravnosti in priznavanja obstoja Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Videmskem.« Spetičev poseg ni naletel na odziv, kajti kot ocenjuje sam senator, se Andreottiju tudi v repliki ni zdelo potrebno sprejeti jasnejših obvez glede zaščite. »Zato je potrebno, da Sloven-si sami opozorimo državo na naše zahteve in postavimo vlado na zatožno klop pred evropsko javnostjo.« • Prizadevanja odpeljali v skladišča JLA. Slovenska vojska ne bo imela težke oborožitve, ne posebnega letalstva in mornarice. To bo izključno obrambni mehanizem, o katerem bo v kratkem sprejet ustrezni zakon. Z njim pa tudi nove oznake na kapah, za oficirje itd. To bo znak slovenske trobojnice in Triglava, za oficirske oznake pa zlati li- povi listi. Iskali so simbole, ki združujejo Slovenijo in ki ne bodo imeli ločitvenega ideološkega predznaka. Slovenska policija ima sedaj okrog 8 tisoč zaposlenih, polovica je uniformirana, ostala polovica pa so pripadniki državne varnosti, kriminalisti in civilni uslužbenci. Njen bistveni problem je nadzorovati celoten slovenski samostojni teritorij, zato je treba začrtati meje. Na primer: med Slovenijo in Hrvaško ni nobenega mejnega spora, toda obstoja 9 belih lis, ki na terenu niso začrtane in bodo morale točno razmejitveno linijo določiti slovensko-hrvaške mešane komisije. S tem je povezano nadzorstvo meje in tu je tudi ponovna dilema glede carine: ali lahko ostane sedanji carinski sistem, kar seveda zavisi od dogovora, ali bodo zamenjali vse carinike in bo Slovenija uvedla lasten sistem. Za to drugo varianto je vse pripravljeno: organizacijska shema in predvsem ludje. Drugo bistveno vprašanje je ustvarjanje pravne države v polnem pomenu tega termina. Zato se sedaj spreminja sistem Uprave državne varnosti. Minister Bavčar na direktno vprašanje, koliko je sedaj še udbovcev, oziroma funkcionarjev uprave državne varnosti, lakonično odgovarja: »Za 39% preveč, toda ta problem bomo hitro rešili.« Novi sistem varnosti bo usmerjen, ali je že usmerjen, izključno proti tujini ali onim pojavom, ki so nevarni za slovensko državo. Ukinjena je vsaka oblika politične policije. Državna varnost ima samo preiskovalne naloge, nima več policijskih. Ne more aretirati, to opravi normalna policija, ki nato preda osumljenca preiskovalnemu sodniku. Prisluškovanje telefonov, odpiranje pisem in preiskava stanovanj so možni samo z izrecnim dovoljenjem sodnika. Tretje morda najtežje vprašanje pa je obramba pred navalom emigrantov zlasti iz tretjega sveta. Zadnji dramatični tržaški primer z mrtvimi otroki opozarja na to zapleteno in vedno bolj kočljivo vprašanje. Slovenija ne bo tako odprta pri ukinjanju vizumov, kot je bila in je Jugoslavija zaradi svoje politike neuvrščenosti. Slovenija pristaja in bo spoštovala evropske pogodbe in s tem se bo prekinil potok tujcev iz Jugoslavije v Italijo. Tudi to spada v že omenjeno načelo obrambe in nadzora lastnega ozemlja. To seveda ne bi veljalo za ukinjanje vizumov s sosedi in evropskimi državami. Najhujše je finančno vprašanje. Slovenija bi rabila milijardo in pol dolarjev posojila za ureditev finančnega sistema, trdno valuto in z njo pričetek novega gospodarskega ciklusa. Vse je pripravljeno za slovensko valuto: tiskani so boni, ki nimajo nobenega naziva, samo številke od 2 do 1000. Potreben je samo sklep skupščine in boni lahko zamenjajo dinarje v določeni vrednosti in postanejo trdno plačilno sredstvo temelječe na primer na markah ali ekujih. Bone so tiskali v Sloveniji in so sedaj varno uskladiščeni. Za dokončno novo valuto pa že iščejo stike s tujimi specializiranimi denarnimi tiskarnami in kovnicami. Kakšen bo naziv slovenske monete, ni odločeno, ne bo pa lipa, ker je to že zasebno zaščiteno ime. Toda bistvo problema ni v tiskanju papirja, temveč v njegovem kritju. Slovenska narodna banka razpolaga z določenimi sredstvi, zlatom in tujimi valutami. Ta sredstva so nezadostna in Slovenija potrebuje omenjeno milijardo in pol dolarjev. Išče jih na svetovnih trgih, v investicijskih in drugih bankah. Bilo je mnogo stikov, vendar je slovenski finančni minister Marjan Kranjec pesimist in pravi, da bodo ta sredstva težko dobili. Seveda pa je to vprašanje povezano z jugoslovanskimi dolgovi in valutnimi rezervami. Vseh dolgov je 16-17 milijard dolarjev. Večina denarja je bila porabljena namensko in od tega odpade na Slovenijo 1,7 milijarde dolarjev. Poleg tega pa so 3,5 milijarde dali federaciji, od tega pa bi na Slovenijo odpadlo približno 0,7 - 0,8 milijarde in torej skupaj 2,5 milijarde dolarjev. Dolgove je relativno lahko določiti. Težje je s krediti. Valutne rezerve trenutno znašajo 6,5 milijarde dolarjev. Razdelilni sistemi so lahko različni: na primer na osnovi narodnega dohodka, bi odpadlo na Slovenijo 22 odstotkov, na osnovi plačilne bilance in valutnih dohodkov 30 odstotkov. Možni so drugi parametri. Vsekakor pa je končen odgovor v dogovoru in tu so razne variante. Seveda pa so tudi glede slovenske valute in sistema uvajanja različne opcije, ki zavise od dogovarjanja in že omenjenih dveh variant. Slovensko osamosvajanje je torej zapletena in zelo kočljiva zadeva, katere rezultat bodo občutili prebivalci s svojo življenjsko ravnijo. Odločilen pa je seveda odgovor na prvo zastavljeno vprašanje in torej priznanje sveta, pomoč Evrope in še zlasti odnos sosednih držav in sosednih dežel. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din, mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montec-chi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Faz 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Predsednik Markovič napovedal »vojno« zveznim republikam LJUBLJANA — Jugoslovanski premier Ante Markovič je še enkrat povedal, da ne bo samo gospodinjska pomočnica republik, ki naj pospravlja zvezno hišo, ko si bodo republiške oblasti delile federalno zapuščino. Rajši jim napove vojno, čeprav svojo poslednjo. Tako je tudi storil v petek popoldne, ko je v zveznem parlamentu prebral svoj ekspoze o razmerah v Jugoslaviji in o izhodu iz ustavne in politične krize. Ne da bi pretirano izbiral besede, je v bistvu obtožil republike, da se spreminjajo v totalitarne državice, v katerih vladajoče stranke prav nič izbirčno uporabljajo vsa mogoča sredstva, da si utrdijo oblast. Podržavljajo doslej družbeno lastnino, povsod nastavljajo svoje ljudi, uvajajo diktaturo, ogrožajo človekove pravice, gospodarstvo utesnjujejo v male republiške trge, z denarjem za razvoj kupujejo socialni mir, saj ves kapital prelivajo v plače, ustanavljajo nove policijske in republiške vojaške enote, ki naj bi krotile ljudstvo, ko bodo vsak hip izbruhnili socialnimi nemiri. Tako po Markovičevem mnenju republike. Zvezna vlada na drugi strani ponuja lastninsko demokracijo, ki je podlaga za politično demokracijo, več državljanskih svoboščin, gospodarsko rast in zaposlitev, delnice vseh vrst, odprt trg, vstop v evropske integracije, konvertibilni dinar, tujo denarno podporo za izhod iz krize. Že za letos obljublja Ante Markovič boljše gospodarske razmere, vendar bi morale republiške oblasti privoliti vsaj v določeno mero centralnih pristojnosti na področju denarne ureditve, plačilnega prometa in drugih neizbežnih atributov enotnega jugoslovanskega trga. Brez takšne podpore republik Ante Markovič ne more prevzeti odgovornosti za razmere v Jugoslaviji, tako je vsaj dejal v zvezni skupščini. Na tej točki pa si jugoslovanski analitiki začenjajo zastavljati ključna vprašanja, na katera bodo nemara dobili otipljive odgovore že kar prihodnji teden. Napovedanih je vrsta dogodkov, ki so pomembni za razrešitev jugoslovanske krize. V sredo bo namreč zasedal zvezni parlament, ki naj bi sprejel vrsto zakonov za discipliniranje republik in utrditev pložaja zvezne armade, slovenski parlament bo razpravljal o novih ukrepih za osamosvojitev Slovenije, na starodavnem Cetinju se bo sestala slovita potujoča šesterica predsednikov republik oziroma njihovih predsedstev, predsednik zveznega predsedstva dr. Borisav Jovič bo v četrtek govoril v zveznem parlamentu o razmerah v Jugoslaviji itd. Vsem tem sestankom je skupna tema usoda zvezne države oziroma osamosvojitev republik, na nobenem pa ne bodo mogli mimo Markovičevega ekspozeja. Republike se bodo bržkone zelo ostro odzvale na očitke, ki so jih bile deležne. Imele bodo tudi nekaj ekonomskih argumentov, ki ne bodo ravno prijetni za zveznega premierja. Navsezadnje so ga že lani poleti rotile, naj spremeni de- vizni tečaj, vendar je ostal pri tedanjem, za nameček pa je še močno zaostril emisijsko in posojilno politiko. Posledice so bile mučne za gospodarske in finančne razmere. Ljudje in podjetja so za majhen denar kupovali devize, ki so se potem odlivale v tujino. Devizne rezerve so hitro kopnele. Ko pa je zmanjkalo dinarjev, so jih nekatere republike enostavno natisnile. Ante Markovič je sicer poskušal krotiti republiške oblasti, vendar brez pravega učinka. Kot že ves čas svoje vladavine, je podcenjeval moč republik in njihove težnje ter odločno voljo, da se osamosvojijo. Tako je ravnal tudi v petek popoldne v zvezni skupščini. Zelo težko si je razložiti, kaj ga vodi pri tem ravnanju. Navsezadnje je čedalje bolj očitno, da ima zvezna vlada čedalje manj moči. V resnici ima ta trenutek v rokah samo razvrednotenje dinarja, kar je tudi storila, ter podporo tujine. Toda osamosvojitev republik je postala ideja vseh idej, cilj nad vsemi cilji. Denarne obljube iz tujine, morebitno približevanje Jugoslavije Evropski skupnosti, močna podpora ZDA in Evrope Atneju Markoviču, nič ne more vrniti jugoslovanskih republik v nekdanjo federacijo. Zato lahko pričakujemo v prihodnjem tednu močan napad republik na Anteja Markoviča, tudi zahteve, da mora nemudoma odstopiti. Pri tem bo morda še najbolj ostra Srbija. Že zdaj je zahtevala Markovičevo glavo, njegova ostra kritika srbske neučinkovite politike na Kosovu pa je zanesljivo kaplja čez rob. Lahko pa bodo vse republike našle tudi skupni imenovalec kritik Anteja Markoviča. Ker je federacija že povsem nemočna, nihče več nima od nje prave koristi, še nerazvite republike ne, saj zvezni proračun nima več denarja, da bi jim pomagal. Tako bo osamosvajanje republik teklo naprej. Politični zapleti bodo verjetno nastali pri odločitvah o referendumu po republikah, na katerem naj bi se Jugoslovani odločili, ali so za zvezno državo ali za zvezo držav. Srbija in Črna gora namreč vztrajata, da imajo pravico do samoodločbe narodi ne pa republike. Toda to vprašanje je še mogoče rešiti z lokalno avtonomijo Srbov na Hrvaškem in morda še kje. Prava past je v srbski in črnogorski zahtevi, naj se najprej, seveda na referendumu, odločijo tiste republike, ki želijo izstopiti iz Jugoslavije. Ko se bodo odcepile, če se sploh bodo, bi se morale z Jugoslavijo, torej z republikami, ki bi še ostale v njej, pogajati o morebitnih prihodnjih konferderalnih povezavah, o mejah, o državnem priznanju, o zapuščini. Drugače rečeno, takšne republike bi se znašle v praznem prostoru, skorajda izročene na milost in nemilost ostanku Jugoslavije in seveda tujini, ki ni naklonjena enostranskim odcepitvam. Tako zastavljen referendum pa se osupljivo ujema z nastopom Anteja Markoviča in pogledi tujine na usodo Jugoslavije. BOŽO KOVAČ nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UPRAVA: Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 TRST - Tel. 768667 - 772002 fčltkolj Erama Hlatarna LONGINES Vetta ~ BREIL II CERTINA Ersit - Čampo šš>. <@tacomo, 3 tel. 724218 Pet let je vodil deželni svet FJK Včeraj poslednje slovo od Paola Solimberga Odv. Paolo Solimbergo V Čedadu večer 0 perspektivah manjšinske šole ČEDAD — »Kam gresta slovenska šola j Italiji in italijanska v Jugoslaviji?« To p bil naslov predavanja, ki ga je imel y®Vel Stranj na povabilo KD Ivan Trinko » e’;ekli petek v Čedadu. Zanimivega ve-iara;ki je potekal v slovenščini in itali-dfli? ■ *' 50 se med drugimi udeležili di-ktični ravnatelj za čedajsko in nadiško ,1 ■ rfto0e dr. Adolfo Londero in tudi več pljic špetrske dvojezične šole. tv ? uv°dnih besedah predsednika druš-p *van Trinko prof. Marina Vertovca je n- Vel Stranj opredelil vsebino predavaje hln uvo^no teoretično orodje. Pristop v bd Primerjalni, obravnaval pa je ob- 1 Zra Pas šolstva v dveh najbolj razvitih trž I?i6d seb°j naj bližjih območjih, to je S) aško pokrajino in koprsko območje v Janiji. časovno pa se je omejil na po-Aohdohie- Predavatelj je opredelil lij 1 dimenzije obeh manjšin: 15 tisoč Ita-tkihl°V V Ju90slaviji P° uradnih podaste, ,!Z, zadnjega popisa (sedaj je popis ripi tV te.ku in pričakujejo dosti več oprejo, J. ev) in 52 tisoč Slovencev v Furlaniji-DnJ11 krajini. Tudi tu gre za uradni diin j k';.a Slovenci (in tudi Italijani) tr-D Je še enkrat toliko. m ra9i vidik zadeva pravni položaj ni v r ne oziroma njenega jezika. Italijanko Ju9°slaviji imajo v tem pogledu vezij. Prednosti, nenezadnje se njihov je-hrvajv^čuje tudi v slovenskih oziroma ne kih šolah, kar za Slovence v Italiji kai, elia- Sicer pa se je Stranj vprašal, nanj Primerjati dve šoli in kaj vse vpliva renJUa ^9U(iaril je, da manjšinska šola šjn ducira odnose med večino in manj-rih ln da jo pogojujejo razmere, v kate-aina manjšina živi. saitl dlniiva in nova, tudi drzna kot je redn.aeJal. je bila v tem pogledu vzpo-venclca' ki jo je Stranj opredelil za Slo-Istr06 v,daliji in Italijane v Jugoslaviji. kar vTeno zaznamuje exodus Italijanov, prj stevilkah pomeni, da je zmanjkalo otr0k^1S*b v °hvezno šolo devet desetin šojg. ' ^ istem obdobju je v slovenskih otr0k t ~^rsbl zmanjkalo sedem desetin Vorim Pr* Slovencih torej lahko go-menj ° 0 določenem »exodusu«, kar po-korač-i 8 ze^° v's°ko število ljudi preše asČ °, .etnično mejo svoje skupnosti in In-. „ PraviUČn° vPrašanje srečanja je - kot pre; ,sam naslov - seveda bilo, kako na-ti tnu daj lahko manjšinska šola gre pro-kadar11 Premaga težnjo po asimilaciji. napre Jez*k in kultura postaneta ključ za 9°Vor T ' Za družbeni uspeh, je bil od-ki d j ,° Pa je vsekakor odvisno od sil, ener . leJ° v družbi, od manjšinskih bo ripj1' Predvsem pa od vloge meje: ali kanifl J.ansko faktor zbliževanja in pretepi dJ) in ljudi ali pa ne. ca Zav h UČltU Predavanja je ravnatelji-Prof z °da za slovensko izobraževanje naslov 1Va gruden predstavila zbornik z zbrana°m ”Sola in sožitje«, v katerem so tenr0 a. Predavanja s posveta na isto drust', , S3 je novembra 1988 priredilo tVo Iyan Trinko. Ali imaš 4 ure proste Pa dan in želiš ■zboljšati življenjski standard? Iščemo 10 sodelavcev za enostavno Javnost na Koprskem. Nudimo naj-anJ 400.000 lir tedensko. Če si dinami-n’ arT|biciozen, vsaj 25 let star in imaš lOrfObil telefonirai v sredo zjutraj od d° ure ali v četrtek popoldne od 0J° ure na telefonsko štev. 63750 (vprašati po Neviotu), da do-°cim° dan sestanka. ZAŽELENI SAMO hesni interesenti. TRST — V njegovem rojstnem kraju, Rivignanu v Furlaniji, so včeraj pokopali bivšega predsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, odv. Paola Solimberga, ki je prav zaradi hude bolezni, ki ji je podlegel, pred kratkim odstopil s svojega odgovornega mesta. Umrl je v četrtek v tržaški bolnišnici na Katinari, včeraj pa so se od njega poslovili kolegi z Dežele in predstavniki tržaških javnih oblasti. Pred poslopjem deželne skupščine so se od pokojnika, katerega posmrtni ostanki so bili namenjeni v rojstni kraj, poslovili novi predsenik deželnega sveta Frlanije-Julijske krajine Nemo Gonano, tržaški župan Franco Richetti in senator Attilio Bastianini, podtajnik pri ministrstvu za industrijo, ki je Solimbergu prinesel zadnji pozdrav v imenu Liberalne stranke Italije, katere član je bil. »Želeli smo, da se preden začnete svojo zadnjo pot, ustavite še pred poslopjem deželnega sveta, ki ste ga poosebljali celih pet let in ga uradno predstavljali v notranjem življenju ustanove in navzven,« je dej^l Gonano. Poudaril je, da je bil odv. Solimbergo kultivirana in solidno pripravljena oseba, ki je kot politik vedno znal dvigniti raven pogovora ali razprave in se izogniti običajnim frazam. Posebno cenjen je bil med svojimi sodelavci in med osebjem deželne ustanove. Tržaški župan Richetti pa je v svojem komemoracij skem nagovoru poudaril predvsem doslednost in korektnost Paola Solimberga in mu priznal veliko in stalno pozornost do Trsta. »V deželi, ki jo označujejo zelo različne realnosti in specifični problemi, za katere ni vedno lahko najti skupnega odgovora, v kontekstu pogosto napetih političnih in medosebnih odnosov, je predsednik Solimbergo znal biti nepristranski, in to tako v političnem kot v ozemeljskem smislu. Do našega mesta je bil še posebno občutljiv in je dosledno zagovarjal njegovo pomembno vlogo glavnega mesta dežele,« je zaključil tržaški župan. V imenu Liberlane stranke Italije, ki ji je Solimbergo pripadal, je na komemoraciji spregovoril sen. Bastianini. Potem, ko je orisal pokojnikovo osebnost, je senator dejal, da v teh dneh PLI občuti enako žalost ob smrti svojih dveh velikih članov, Malagodija in Solimberga. »Solimbergo je bil politik, ki je imel pravilen in zelo intenziven odnos s prebivalstvom, ki je znal poslušati in se nato distancirati, kar mu je omogočilo povzeti mnogo bolj splošne zaključke,« je dejal Bastianini. Deželno vodstvo PLI oziroma njegov predsednik Franco Tabacco je ob smrti Paola Solimberga izdal tiskovno noto, v kateri poudarja veliko modrost in pripravljenost, s katerima je znal interpretirati svojo institucionalno vlogo. »Odlikoval se je z uravnovešenostjo in s smislom za mero, s kakršnimi se le malo osebnosti iz našega političnega življenja lahko ponaša,« zaključuje Tabacco v svoji noti in dodaja, da se liberalci iz Furlanije-Julijske krajine klanjajo spominu Paola Solimberga in upajo, da bodo vredni dediščine, ki jim jo je zapustil. Pismo SKGZ glede izdelave novega statuta tržaške občine V zvezi z izdelavo novega občinskega statuta je Slovenska kulturno-gospodarska zveza tržaškemu županu Francu Richet-tiju in občinski komisiji za statut poslala naslednje pismo, ki ga v celoti objavljamo. Izdelava občinskih in pokrajinskih statutov, ki jo predvideva zakon št. 142 z dne 8. junija 1990, je temeljnega pomena za življenje krajevnih ustanov. Pri oblikovanju »lastnega« statuta morajo občine, ki predstavljajo krajevne skupnosti, in pokrajine, kot vmesne uprave med občinami in Deželo, nujno upoštevati značilnosti in specifičnosti svojih skupnosti. Njihova vloga je, da skrbijo za interese prebivalstva in za razvoj občinskih in pokrajinskih skupnosti. V naši deželi, v goriški, tržaški in videmski pokrajini ter v številnih občinah živi in deluje slovenska manjšina z vsemi svojimi ustanovami in organizacijami. Samo po sebi je umevno, da je treba že zaradi namembnosti statutarnih normativov upoštevati prisotnost slovenske manjšine in njenih pripadnikov ter ji zagotoviti ustrezno priznanje v formulacijah in besedilih statutov, ki se nanašajo na posamezne občinske in pokrajiriske stvarnosti. To hkrati predpostavlja, da bi bilo treba v teku postopkov za oblikovanje in sprejemanje statutov prisluhniti tudi vsem reprezentančnim dejavnikom slovenske manjšine, upoštevajoč pri tem sama določila zakona 142/90 o sodelovanju pri odločitvah. Slovenska kulturno-gospodarska zveza kot najbolj reprezentančna organizacija Slovencev v Italiji zato zahteva od občinskih in pokrajinskih oblasti ter od vseh organov, ki so zadolženi za izdelavo predlogov za statute, da čimprej skličejo srečanja in posvetovanja z dejavniki slovenske manjšine za poglobitev tem, ki zadevajo našo narodnostno skupnost, in za konkretno formulacijo statutarnih določil v korist jezika, kulture in vseh drugih aspektov narodnostne istovetnosti slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. Če bodo v občinskih in pokrajinskih statutih zajamčene pravice slovenske manjšine in njenih pripadnikov, bo to pomemben prispevek k uresničevanju ustave kot tudi načel demokracije in sožitja v teh naših krajih. Zahteve slovenske narodnostne skupnosti so povsem legitimne in zato pričakujemo, da se jim občinske in pokrajinske oblasti ne bodo izognile in da bodo nanje ustrezno odgovorile s pravičnim reševanjem manjšinske problematike. V pričakovanju, da bo Vaša uprava upoštevala našo prošnjo in pristala na posvetovanja z našo organizacijo, Vas spoštljivo pozdravljamo. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA CASSA RURALNE ED ARTIGIANA OPICIMA ■ TRIERTE_________ HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE - TRST HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH OBVEŠČA CENJENE ČLANE, DA BO REDNI OBČNI ZBOR, V DRUGEM SKLICANJU, DNE 25. APRILA 1991 S PRIČETKOM OB 9.30 V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH S SLEDEČIM DNEVNIM REDOM 1. Poročilo Upravnega sveta, prikaz in obrazložitev obračuna z dne 31. 12. 1990 2. Poročilo Nadzornega odbora 3. Razprava in odobritev obračuna, poročil in predloga o razdelitvi dobička iz leta 1990 4. Določitev višine zneska, ki naj ga doplačajo novi člani 5. Določitev višine posojila, ki se sme podeliti posamezniku 6. Določitev najvišje meje dolgoročnih blagajniških in podpisnih kreditov 7. Določitev sejnine članom Upravnega sveta 8. Izvolitev štirih članov Upravnega sveta 9. Soudeležba pri povišanju družbene glavnice centralnega zavoda ICCREA ter Deželne federacije kmečko-obrtnih hranilnic Furlanije-Julijske krajine Če se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti izključno drugega člana. Za vstop v dvorano je obvezno vabilo. UPRAVNI SVET gospodarski dopis iz Slovenije Simbolika nenavadne enačbe: 11+3 = 13:1 JOŽE PETROVČIČ Nekoliko nenavaden račun naj vas ne odvrne od branja zato, ker se ne izide. V tem računu je simbolika, ki kaže, kaj se lahko zgodi z najnovejšo gospodarsko politiko zvezne vlade. Nova gospodarska politika, ki jo je razložil predsednik zvezne vlade Ante Markovič, namreč počiva na predpostavki, da bo za njeno uresničitev zadostovalo, če bomo v državi pristali na 11 skupnih točk in 3 dodatne (te skupne osnove za gospodarsko politiko v prehodnem obdobju Markovič že dalj časa ponuja vsem republikam v državi). Če bo postavljen tak temelj, potem bo lahko vzdržal tudi drugi, ki ga je Markovič postavil za konvertibilnost dinarja tako, da je dinar navezal na nemško marko v razmerju 13 dinarjev za eno marko. Če... »Če bodo izpolnjeni pogoji...« Tako je v petek, ko je v parlamentu razlagal svoje poglede na gospodarsko krizo in analiziral politične vzroke za splošno in vseob-sežno krizo v državi, veliko stavkov začel tudi sam predsednik Ante Markovič. Novo konvertibilnost dinarja, ki naj bi bil spet glavni nosilec njegovega gospodarskega programa, vzpostavlja namreč nekoliko na trdo in povsem negotovo. Tretji premier je, ki se je v boju za stabilizacijo gospodarstva ponovno srečal s spoznanjem, da gospodarstva ni mogoče ozdraviti, če ne zaustaviš visoke javne porabe. Če nekoliko natančneje premislimo, so trije premieri pravzaprav začeli svoj gospodarski program na podoben način: z omejevanjem porabe. Toda vsi trije so pod političnimi pritiski popustili in dovolili, da je javna poraba poskočila, med njimi pa predvsem osebna poraba, torej izdatki za plače. Vsi trije, seveda vsak na svoj način, so poskušali v naslednji fazi, ko se je njihov program temeljito zamajal, spet uloviti ravnotežje med plačami in zaslužki gospodarstva, med tečajem dinarja in inflacijo... Vsak zase so pobirali črepinje razbitega programa in vsak zase so ugotavljali zelo podobno: da so politični vzroki tisti, ki so razbili njihovo vazo. Povsem normalno je, da so vsi trije upali, da bo program mogoče ponoviti. Dva premiera, Planinčeva in Mikulič, sta morala odstopiti. Ne samo 6d gospodarskega programa, tudi sicer. Kaj čaka Markoviča? Markovič hoče predvsem nadaljevati reforme, ki jih je začel in za katere je dobil močno tujo podporo. To podporo uživa še sedaj in med nedavnim obiskom v Londonu je dobil velika zagotovila, predvsem pa so mu obljubili močno finančno pomoč, če bo uspel republike prepričati, naj mu omogočijo nadaljevati reforme. Take podpore pa doma nima. Ene republike bi se ga rade odkrižale prav zato, ker hoče izpeljati reforme. Le-te bi namreč oslabile moč republiških oblasti in izpodjedle njihov politični program. Drugi pa ga ne bodo podprli zato, ker hoče reforme izpeljati na klasičen način v enolhi državi. Zato se bo najbrž najprej zalomilo pri plačah. Markovič upravičeno zahteva, da je treba plače zadrževati v določenih okvirih. Za plače naj bi mesečno dali v državi največ 35,8 milijarde dinarjev oziroma približno 1,7 milijarde dolarjev. Tega republike ne bodo sprejele, zlasti ne tiste, ki jim ne diši za-djšnji tečaj dinarja. Nizek tečaj gre namreč na roko izvoznikom, torej predvsem Hrvaški in Sloveniji, ne pa tudi Srbiji. Prav ta bo tudi zaradi svojih političnih potreb nasprotovala tečaju in plačam. Javno pozornost bo namreč hitro obrnila na zvezno vlado, ki da s tečajem in zadrževanjem plač siromaši zaposlene. Hrvaška in Slovenija pa najbrž ne bosta soglašali s t.im. linearno sanacijo bank, s katero hoče začeti Markovič takoj. Morda bodo republike odstranile nekatere ovire, ki so jih postavile za pretok blaga, kakor je zahteval Markovič, zanesljivo pa ne vseh. Najbrž tudi novega predloga zveznega proračuna (138 milijard dinarjev ali približno 10 milijard mark) ne bodo podprli. Ali bodo republike pristale na 11 točk samo zaradi obljub o tuji finančni pomoči? Najbrž ne. Slovenski predsednik vlade Peterle je takoj po Markovičevem govoru dejal, da Slovenija prejšnjih stališč glede teh skupnih točk ne bo spreminjala. Kot je znano, pa nanje Slovenija ni pristala. In tako naprej. Tudi če bi bil dosežen popoln medrepubliški konsenz glede Markovičevih predlogov, bi konvertibilnost dinarja in inflacijo, ki ne bi prešla 70 odstotkov, samo s tem, kar je ponujenega, zelo težko obdržali. Ker pa soglasja ne bo, ugodnih rezultatov ni pričakovati. Raziskava o zaposlenosti mladih TRST — Več kot 60 odstotkov diplomirancev, ki so v naši deželi zaključili višješolsko izobraževanje v letu 1987/88, je že našlo zaposlitev (leto prej je ta odstotek znašal 52), če pa upoštevamo samo višješolske diplomirance, ki se niso vpisali na univerzo, potem se ta odstotek poviša na 80. Podatek je iz študije o zaposlitvenem položaju višješolskih diplomirancev v FJK v šolskem letu 1987/88, ki jo je tisku predstavil deželni odbornik Carbone. Izvedena je bila na populaciji 4875 maturantov, intevjuvanih je bilo 1800 mladih, v absolutnih številkah je zaposlenih 1111, nezaposlenih pa 689, od katerih jih samo 689 išče delo. Raziskava bo seveda služila predvsem kot pripomoček pri usmerjanju poklicnega izobraževanja, iz nje pa po Carbonejevih besedah vsekakor izhajajo tudi nekatere pomanjkljivosti sedanjega šolskega sistema. Tragedija nesrečnih beguncev iz Šrilanke močno pretresla vso italijansko javnost Smrt štirih tamilskih otrok dramatično opozarja na kruto usodo pribežnikov iz nerazvitega sveta Gola represija ne more reševati tako obširnega svetovnega pojava Trupelca štirih tamilskih otrok, treh deklic in enega dečka, starih dve, tri, štiri in sedem let, ležijo v mrtvašnici glavne bolnišnice in so na razpolago sodnemu zdravniku, ki mora uradno ugotoviti vzroke smrti. Gre za bridko, a obvezno birokratsko dolžnost, brez katere občinska pogrebna služba ne more poskrbeti za pogreb. Neuradno je sodišče sporočilo, da bo dovoljenje za pokop izdalo v torek. »Prizadevamo si, da bi do takrat uredili vse potrebno, da bomo štiri nesrečne malčke lahko pokopali na dostojen način, seveda brezplačno. Zadnji počitek bodo imeli na pokopališču pri Sv. Ani, na prostoru, ki je namenjen otrokom. Upam, da bomo do torka ali srede imeli na razpolago bele krste za vse štiri,« nam je povedal direktor občinske pogrebne službe Giorgini. Smrt teh štirih otrok, ki so izgubili svoja nedolžna življenja v boju s silnim mrazom, burjo in snegom na bazoviški gmajni, je vzbudila v vsej italijanski javnosti občutke groze in nemoči. V Trst so včeraj prihiteli dopisniki vseh pomembnih vsedržavnih časopisov in posebnih televizijskih oddaj. S sabo so pripeljali tudi Tamilca, ki živi že nekaj let v Genovi in lahko pomaga pri prevajanju. Škofijska humanitarna organizacija Caritas je poskrbela za drugega, ki je prišel iz Rima, tako da se je z njuno pomočjo včeraj končno odprl dialog s pribežniki iz Šrilanke. Od 63 Tamilcev, kolikor jih je doživelo tragedijo na Krasu, jih je po podatkih načelnika oddelka za tujce pri kvesturi D'Agostina ostalo v Trstu 33. Od teh je 10 otrok, 23 pa odraslih. Preostalih 26 so italijanske oblasti že predvčerajšnjim izročile jugoslovanskim. Vsi, ki so ostali v našem mestu, so sorodniki umrlih otrok. Dva malčka sta bila brata in edina otroka mlade matere, ki se sedaj ne more potolažiti. Mož je zaposlen v Švici, sama pa se je z otrokoma odpravila na dolgo in naporno potovanje, da bi lahko skupaj zaživeli dostojnejše življenje, v katerem ne bi bilo vojne in bede. Da bi ji pomagala iz obupa, bo njo in njeno prijateljico vzela k sebi neka tržaška družina, ki se je že zglasila pri Caritas. V otroški bolnišnici je na oddelku za klinično pediatrijo še pet otrok, vendar vsi so si že dobro opomogli. Edino 2-let-na deklica ima še nekaj nevroloških težav zaradi pomanjkanja kisika pri podhladitvi. Nekaj odraslih se še zdravi na raznih oddelkih katinarske bolnišnice, toda nihče ni v nevarnosti. Preostali otroci in odrasli so v domu _ Le Beatitudini, kjer jim je prenočišče in hrano doslej nudila Caritas, ki pa od danes dalje potrebuje dom za svoje potrebe. Po posredovanju občinske uprave se bo zato 14 Tamilcev že danes preselilo v tržaška penziona Fiore v Ul. Zonta in Marina v Ul. Galatti. Odgovorna za socialno pomoč pri občinski upravi Albertije va ima precej težav, kajti razpoložljive prostore občinskega zavetišča Gaspare Gozzi so že zasedli albanski begunci, prav tako je tudi z Domom pomorščakov. Kako se bo končala odisejada nesrečnih Tamilcev, ni še znano, vendar na kvesturi govorijo o možnosti, da bi jim medministrska komisija priznala status političnih beguncev, kar bi jim odprlo možnosti dela in bivanja v Italiji. Tragedija štirih malčkov bo njim morda zgladila življenje v Italiji, za vse druge ilegalne pribežnike, ki prodajo vse, kar imajo, da si lahko plačajo potovanje v Evropo, pa se bo trnova pot nadaljevala po starem. Če bodo imeli srečo, jim bo uspelo čez mejo (kjer pa se bodo drugovrstne težave šele začele), če se bo kaj zataknilo, pa bodo v najboljšem primeru odposlani nazaj v Jugoslavijo. V otroški bolnišnici je še pet otrok, ki pa so se že vsi opomogli (slika zgoraj), ostali člani skupine pa so v domu Le Beatitudini (spodaj foto Križmančič Od tržaške občinske uprave, Dežele in drugih pristojnih javnih teles Združenje za zaščito Opčin odločno zahteva konkretne korake v prid domače skupnosti Cecovini na čelu novega odbora za pristanišče Zdaj obstaja tudi odbor za relansira-nje tržaškega pristanišča. Predseduje mu listarski prvak Cecovini, v njem pa so predsednik pristaniške ustanove Fusaroli, predstavnik tržaških industrij cev Pacorini, ravnatelj Združenja Associazione artigiani Rosso, predstavnik pristaniških delavcev Marinel-li, predstavnik Gibanja za komunistično prenovo Cuffaro, porajinski tajnik MSI Dressi, pokrajinski tajnik KD Tri-pani, predsednik Trgovinske zbornice Tombesi, predsednik LpT Gambassini in tajnik LpT Camber. Odbor je nastal na osnovi predloga, ki je bil iznešen na nedavni javni skupščini LpT o načrtu Polis za preureditev večjega območja ob starem pristanišču. Takoj po svojem imenovanju je predsednik Cecovini iznesel predlog, o katerem bi se moral odbor dokončno izreči na enem izmed svojih prihodnjih zasedanj. Po tem predlogu naj bi skupini Fiat in Assicurazioni Generali plačali državi oziroma tržaški pri-stataniški ustanovi 68,5 milijarde lir za uresničitev »svojega« načrta Polis, v okviru katerega bi zgradili nov sedež družbe Assicurazioni Generali in tudi sedež za finančni off-shore, ki ga predvideva zakon za obmejna območja. Omenjeni denar bi potem uporabili za relansiranje tržaškega pristanišča in še zlasti za izgradnjo velikega avtomatiziranega skladišča na 7. pomolu. Do Cecovinijevega predloga je že zavzel pozitivno stališče pokrajinski tajnik PSI Perelli, po katerem bi takšno stališče lahko doseglo maksimalno soglasje v Trstu. Združenje za zaščito Opčin je priredilo v petek zvečer v konferenčni dvorani domače hranilnice zelo dobro obiskano skupščino o nekaterih najbolj perečih upravnih vprašanjih, s katerimi se sooča krajevna skupnost. Srečanja, ki so ga organizirali v sodelovanju z vzhodnokraš-kim rajonskim svetom, se so udeležili tudi občinski odborniki Cecchini, De Gioia in_ Berce, predstavnik tehničnih služb Dežele Pocecco, vodstvo cestnega podjetja AN AS pa je poslalo prirediteljem pismeno stališče v zvezi z avtocestno obvoznico Prosek-Fernetiči. Glede tega so iz Rima sporočili, da bo ta nujno potreben odsek odprt prometu še pred koncem leta. Manj obvezujoče odgovore pa je bilo slišati glede ureditve notranjega prometa na Opčinah. Cecchini je rekel, da se je uprava doslej prvenstveno ukvarjala s problematiko prometa v mestnem središču, sedaj pa bo resneje vzela v poštev pritožbe in predloge Opencev. Na skupščini, ki sta jo vodila predsednika Združenja za zaščito vasi Milič in Vellani, je nadalje tekla beseda o grezničnem omrežju in o razsvetljavi. Predstavnik Dežele je najavil, da je okvirni projekt o greznicah v glavnem nared, za korenito posodobitev javne razsvetljave pa bo treba še počakati, saj je izvedba tega načrta odvisna v prvi vrsti od posojil, ki jih bo Občina za ta javna dela dobila od države. Precej je bilo govora tudi o športnih objektih. Odbornik De Gioia je rekel, da imajo Opčine statistično gledano veliko športnih struktur, prireditelji skupščine pa so mu odvrnili, da vse kar imajo so si Openci dejansko zgradili sami. S tem v zvezi je Pavel Milič, ki je tudi predsednik jusarskega odbora, iznesel predlog jusarjev, da dajo na razpolago zemljišče, na katerem naj bi zgradili telovadnico. Da se ta važna pobuda uresniči pa mora občinska uprava pokazati ne samo dobro voljo, ampak tudi narediti konkretne politične in tehnične korake. Končno pa je bila na dnevnem redu tudi razprava o načrtovanem javnem večnamenskem centru. Občina je upala, da bo del sredstev za ta projekt (eno milijardo in pol lir) črpala iz deželnega zakona o Krasu, ki pa še ni bil odobren, zato je sedaj vse ustavljeno. Center naj bi zgradili na zemljišču v Ul. dei Salici, ki je deloma last jusarjev, deloma pa zavoda »Časa del fanciullo«. Jusarji so že dali vedeti, da so pripravljeni dejansko brezplačno odstopiti svoj del, tudi tukaj pa mora uprava ob dobri volji nekaj stvarnega narediti. Na sliki (foto Magajna) petkova skupščina v konferenčni dvorani openske hranilnice. Dežela je prižgala zeleno luč za obrtniško cono v devinsko-nabrežinski občini. Predsednik Biasutti je podpisal odlok, s katerim je uprava odobrila ustrezni lotizacijski načrt, ki dopolnjuje posebno varianto občinskega regulacijskega načrta. Obrtniška cona bo zrasla v Nabrežini kamnolomih, zemljišča so last Občine, razvojni projekt pa je pripravil konzorcij, ki združuje domače obrtnike. Smrt štirih otrok iz Šri Lanke je kruto dvignila zaveso nad križevim potom, ki ga državljani iz daljnih, nerazvitih dežel prehodijo v iskanju boljšega življenja. Skupina Tamilcev, ki je doživela tragedijo na bazoviški gmajni,^ je odpotovala iz glavnega mesta Šri Lanke Kolomba 5. aprila. Potrebovala je torej več kot 13 dni, da je prišla do Bazovice, kjer jo je povsem nepričakovano zajelo slabo vreme. Tako kot preostali, so se tudi ti begunci poslužili mreže, ki organizira begunska potovanja v Evropo. Proti mastnemu plačilu, seveda. Po raznih pričevanjih naj bi za potovanje in (prazno) obljubo za zaposlitev zahtevali od 2 do 5 tisoč dolarjev. Da pridejo do tega denarja, prodajo prebežniki vse, kar imajo. Pri organizaciji potovanj (v glavnem gre za čarterska potovanja na letalih, ki se vračajo iz Daljnega Vzhoda, kjer so odložili evropske turiste) sodelujejo njihovi sorojaki, ki živijo v Evropi, in krajevni vodniki pri nas so to slovenski in italijanski državljani. Nekaj od teh so v zadnjih časih aretirali na obeh straneh meje, vendar jih — vsaj v Italiji - kmalu izpustijo, ker jim sodniki težko dokažejo sodelovanje v kriminalni tolpi. Nudenje pomoči pri ilegalnem prehodu meje pa je za italijansko sodstvo manjši prekršek. Za nesrečne Tamilce se je pokazalo, da je bila prav aretacija treh vodnikov (bili so Srilančani, dovoljenje za bivanje pa so imeli v Palermu, kar je tudi zgovorno dejstvo) zanje usodna. Tamilci so jih zaman čakali v snežnem metežu, brez njihove pomoči pa se niso znašli. Skoraj vsa čarterska letala priletijo na beograjsko letališče. Jugoslovanske oblasti namreč zahetvajo od državljanov neuvrščenih držav le potni list in minimalno vsoto denarja, ko izpolnijo ta dva pogoja, pa so zanje navadni turisti, ki jih ne morejo preganjati. Zanje se ne posebno vznemirjajo tudi zato, ker dobro vedo, da so le prehodni gostje. Na tržaške dogodke so včeraj reagirali politiki in stranke. Tržaški župan Richetti je množični pojav pribežnikov pripisal neuravnovešenemu razvoju v svetu, kar brezbrižno izkoriščajo vodniki, ki si ustvarjajo dobiček na račun revščine in bede drugih. Tržaški župan poziva k solidarnost, ki jo v teh trenutkih morajo izkazati tudi javne inštitutcije. Predstavniki DSL pa opozarjajo, da so množični prebegi postali zgodovinska danost, ki še enkrat dokazuje neuspešnost represivnih posegov. Za DSI je edina rešitev problema na mednarodni ravni, to je s preventivnimi posegi v obliki kooperacije in investicije v samih nerazvitih deželah. Tajnica tržaške DSL Perla Luša je medijem poslala tudi dolgo pismo, v katerem opozarja na posebni položaj Trsta (samo letos naj bi policija in karabinjerji prestregli na Krasu 1.700 prebežnikov) in torej na nujnost, da se javne ustanove in uprave hitreje in ustrezneje opremijo za pomoč beguncem. Pri tem ugotavlja, da je DSL že pred enim tednom zahtevala od Dežele, vladnega komisarja in tržaških uprav ter ustanov, da se sestanejo in skupaj domenijo za najboljše rešitve. Ena od teh je dom bivše ustanove IPAMI za matere in otroke, ki pa ostaja neizkoriščen. Na smrt štirih tamilskih otrok so reagirali včeraj v Rimu tudi senatorji Spetič, Serri in Pollice, ki so naslovili interpelacijo ministroma za notranje zadeve in imigracijo. V njej predlagajo, naj odgovorne oblasti priznajo Tamilce v Trstu za politične begunce in pri tem upoštevajo preganjanje, kateremu je tamilska manjšina, v časih ko divja na otoku državljanska vojna, podvržena s strani šrilanskih vojakov. OBČINSKO PODJETJE lilllillUlli i fl • 1 B K ZA ELEKTRIKO, PLIN lIBBlIllllli* 11.IIIIJIIEJIH IN VODO V TRSTU (ACEGA) razpisuje javni natečaj z naslovi in praktičnim izpitom za sprejem v službo ENEGA URADNIKA TEHNIKA ZA ELEKTRIČNI TEHNIČNI SERVIS z vpisom v kategorijo »B1« kolektivne delovne pogodbe za uslužbence občinskih električnih podjetij. Poleg drugih se zahtevajo še sledeči pogoji: —- dopolnjenih 18 let in ne preseženih 40 let na dan 21. aprila 1991, razen v primerih, ki jih predvidevajo posebna zakonska določila. Nobena starostna omejitev ni predvidena za uslužbence ACEGA, tržaške občinske uprave ali uslužbence drugih občinskih podjetij; — diplomo industrijskega elektrotehničnega izvedenca (perilo industria-le elettrotecnico), ali diplomo elektro in elektronskega tehnika (tecni-co delle Industrie elettriche ed elettroniche) z državnega industrijskega tehničnega šolskega zavoda ali s podobne pravno priznane šole. Interesenti bodo lahko dvignili razpis, na katerem so navedeni nadaljnji pogoji, na oddelku za osebje, Trst, Ul. Bellini 1/B, II. nad., soba št. 48/A (telefon 7793 484) vsak delavnik od 7.30 do 13. ure. Nepreklicni rok za vložitev prošenj zapade 10. maja 1991 ob 13. uri. GENERALNI DIREKTOR Trst, 21. aprila 1991 (prof. inž. Gaetano Romano) HI|EhII11HjBJIIIWHL OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN IN VODO V TRSTU (ACEGA) razpisuje javni natečaj s preizkusom za zaposlitev ENEGA ELEKTRIČARJA, POMOČNIKA SKUPINE, NA ELEKTRIČNEM SERVISU z vpisom v kategorijo »C1« kolektivne delovne pogodbe za uslužbence občinskih električnih podjetij. Poleg drugih se zahteva še sledeče pogoje: — dopolnjenih 18 let in ne preseženih 40 let na dan 21. aprila 1991, razen v primerih, ki jih predvidevajo posebna zakonska določila. Nobena starostna omejitev ni predvidena za uslužbence ACEGA, tržaške občinske uprave, ali uslužbence drugih občinskih podjetij; — diplomo nižje srednje šole ali enakovredne druge šole. Interesenti bodo lahko dvignili razpis, na katerem so navedeni nadaljnji pogoji, na oddelku za osebje, Trst, Ul. Bellini 1/B, II. nad., soba št. 48/A (telefon 7793 484) vsak delavnik od 7.30 do 13. ure. Nepreklicni rok za vložitev prošenj zapade 10. maja 1991 ob 13. uri. GENERALNI DIREKTOR Trst, 21. aprila 1991 (prof. inž. Gaetano Romano) Solidarnost SSk z uslužbenci ZTT Slovenska skupnost je izrazila solidarnost zaposlenim pri Primorskem dnevniku in Založništvu primorskega tiska, ki si v sedanjem kriznem trenutku prizadevajo za ohranitev delovnih mest oziroma za zagotovitev nove zaposlitve odpuščenim delavcem in za sanacijo podjetja. O težkem položaju so razpravljali deželni tajnik SSk Jevnikar, tržaški pokrajinski tajnik Oppelt in član vodstva Terčon ter zastopnika tovarniškega sveta ZTT Pescatori in Fonda, ki ju je spremljal pokrajinski tajnik tiskarskih delavcev CGIL Volpati. Na srečanju so posvetili posebno pozornost nerešenima vprašanjema prošnje za dopolnilno blagajno in delovne mobilnosti. SSk se bo ponovno zavzela za premostitev krize, pri čemer pričakuje kar največjo odprtost pri vseh, ki lahko k temu prispevajo. MARUŠI<*FRA »LOS »ONI ospuNiTVE 28S <970 - 2*8.1970 -16.9.1977 f l8.9.19^h28.9.ffiZ8 • 24.4.1980 - *f ,. ' Fašisti spet pomazali spomenik pri Bazovici Običajni neznanci so preteklo noč znova oskrunili spomenik bazoviškim junakom. Na plošči, kjer so navedeni datumi oskrumb, so pustili svoj »podpis«, mimogrede pa so tudi poškodovali ograjo okrog obeležja. Kdaj jih bodo izsledili in kaznovali? (Foto Križmančič) Previdnost in zaskrbljenost trgovcev po devalvaciji dinarja »Do devalvacije dinarja prihaja vedno ob sobotah, tako da do ponedeljka, ko ponovno odpro banke, nimamo uradnih podatkov. Tokrat pa ni niti casopisov niti radijskih in TV poročil.« takole so se včeraj popoldne hudovali stevilni tržaški trgovci, ki pa so bili v glavnem o novi vrednosti dinarja še ■tar dobro poučeni. Vsekakor pa so se večinoma opredelili za veliko previd-n°st, tako da dinarjev sploh niso sprejemali, ali pa so jih precej nizko koti- V škripcih so se seveda znašle tudi uradne menjalnice, ki so bile včeraj .Prte po običajnem urniku, in števil-111 rrienjalci na črno, ki so tudi včeraj vestno dežurali na znanih mestih, ravzaprav je bila menjava na črno še ?ajbolj neugodna za Tržačane, ki so teleli kupiti dinarje: pri njih je bilo (na skrito) odšteti od 50.000 do U'000 lir za 1.000 novih dinarjev. V uradnih menjalnicah, so Jugoslovanko valuto prodajali po 46 (za 1.000 di-arjev je bilo treba odšteti 46.000 lir), kupovali (neradi) pa po 40. ti jlecei neradi so sprejemali dinarje n.r Po številnih tržaških trgovinah: še a)več razumevanja za jugoslovanske kupce, ki so tudi včeraj v običajnem sobotnem številu prišli v naše mesto, so pokazale trgovine, ki imajo v izložbah razobešene napise v slovenščini oziroma srbohrvaščini. Upoštevale so namreč menjavo po 50, ki je v bistvu precej blizu napovedane uradne menjave v Jugoslaviji (13 dinarjev za marko, kar v zelo približnem izračunu znese 56-57.000 lir za 1.000 dinarjev). Prodajalci čevljev so bili večinoma opreznejši: v najboljšem primeru so upoštevali najnižjo včerajšnjo vrednost dinarja. Še najbolj so bili previdni v veleblagovnicah, v katerih praviloma dinarjev sploh niso jemali. Previdnost pa je sjrremljala tudi zaskrbljenost zaradi negativnih učinkov, ki jih bo devalvacija dinarja prizadela tržaškemu trgovskemu sektorju. • Danes bo na sedežu slovenskih pevskih zborov pri otroškem vrtcu v Devinu svečana podelitev nagrade Sklada Dušana Černeta. Nagrado bodo podelili dolgoletnemu dirigentu zbora "Fantje izpod Grmade" in prosvetnemu delavcu Ivu Kralju. Nagrajevanje bo ob 18. uri. Zborovodji Ivu KraljuČernetova nagrada. , V sredo na Opčinah na pobudo DSL javna debata o težavnem sožitju z Romi Še do nedavnega so se Romi samovoljno selili iz kraja v kraj, dandanes pa st naseliuiejo in premeščajo posamezne krajevne oblasti. Neposrednega sosed-Va z njimi pa se velikokrat otepajo stalni prebivalci kraja, kamor bi jih krajev-kuČPravitelji želeli namestiti. V prepričanju, da je poznavanje zgodovinske in kat •ne tradicije Romov nujen predpogoj za vzpostavljanje korektnih stikov na D terikoli ravni, prireja Center za uveljavitev kulture miru in sožitja sekcije etnokratične stranke levice Opčine-Bani srečanje na temo »Etnično-jezikovna »njšina Romov: ali je možno sožitje? Problemi in predsodki«. Okrogle mize, ki čla V sredo' 24. aprila, ob 20.30 na sedežu DSL na Brdini, se bosta udeležila tudi sv deželne komisije za probleme Romov Antonia Zanin, tržaška občinska etovalka DSL, in Luigi Stereo, predstavnik organizacije »Opera Nomadi«. Mlad narkoman oropal trgovino jestvin na Opčinah rinrvvlnc*vajse|detn' Tržačan Paul Ma-bjj vVann iz Stare istrske ulice 23 je v Po ,v Petek v središču vratolomnega zani '?S,a roPa na Opčinah, ki pa se je Alli {9avrno končal v bližnji gostilni ie n , neta °b cesti za Col. Mladenič storn ^ Pred 13- uro s pištolo v roki Pan= v. Prodajalno Despar v Ul. dei P07nVen d/17 na Opčinah. Kot se je sk0 ,ele izkazalo, je bila pištola dejanje 7 9.rača, vendar je zadostovala, da b%mS.e,d* njm ®,m resnici na ljubo dokaj skrom-krovPlenom v žepu je Varin zbežal na kradel nxr?mea' £,Sa je mal° Prej je kJcitno je bil ves iz sebe, saj obr0a.Vtomobilom kmalu nato zadel v kar S° drevo. A mladenič se je še Un ,9° znašel in se polastil fiata p;: ' ki je bil ustavljen v bližini. Z ta su je peljal do gostilne Alla pine-n0_. phžini stare openske železniške no ,ale- Tam si je privoščil še kar obilnem0?110, otitn° misleč, da je na var-v j,. Pfevidnosti je vsekakor sedel okrm jedilnice in si tudi dal odpreti Zato a 9*eda proti gozdiču, očitno skozenj8 v Primeru potrebe zbežal bibj, takoj poskusil beg v daljavo, ze a tvegal, da bi ga sile javnega nahr Uje e ob kaki cestni zapori. Toda liCKtezinski karabinjerji in tržaški po-pje 1 s® tokrat niso zadovoljili s čaka-°kvir °° SV0Pb mrežah na cestah: v na „ u temeljitejšega prečesanja tere-ukraH gred gostilno Alla pineta odkrili še r en. bat uno in takoj nato prijeli Parja, ki se zdaj hladi v koronej- Trk motorjev Včeraj se je na Bazoviški cesti pripetila hujša in nenavadna nesreča. Trčila sta namreč motorja, ki sta ju vozila 25-letni Gianni S tram, ki stanuje v Dolini št. 2/25 in 35-letni Roberto Mi-celi iz Trsta. Vzroki trka so neznani, oba motorista pa sta utrpela številne poškodbe. Strain se bo zdravil 40 dni, Miceli pa 30. Paul Marino Varin skem zaporu. Varin je kljub svojim mladim letom že star znanec tržaške policije in je med drugim baje tudi narkoman. t Nenadoma nas je zapustil naš predragi Piero Callin Od njega se bomo poslovili jutri, 22. aprila, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v grljansko cerkev. Žalostno vest sporočajo: žena Anica, sin Riccardo z Laro, hči Silvia s Petrom, strica Riccardo in Carletto, teta Jolanda z družinami. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Grljan, 21. aprila 1991 Ob težki izgubi dragega svaka Pi-erota žalujejo s prizadeto družino Franko, Zvonka, Franc in Tomaž. Mavhinje, 21. aprila 1991 Za dragim Pierotom žalujeta Lip-ka in družina Makovec.- S hudo prizadetimi Anico, Silvio in Rikijem objokujejo dragega nepričakovano preminulega PIETRA CALLIN A Neva in Etko z Vanjo, Matijo in Tjašo. Ob nenadni in boleči izgubi Piera Callina izrekata globoko sožalje ženi Anici in otrokoma Silvi in Riki-ju Adrijana in Stanko Škrinjar. Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta Piera, sočustvujejo z Anico, Silvio in Rikijem Ana, Jožka, Lida, Lidia, Lina, Magda, Petriča, Silva in Zorka. Ob bridki izgubi dragega očeta izrekajo globoko sožalje Silviji ter ostalim svojcem »barkovljanske mucke«: Erika, Ivana, Lara, Sandra in Vesna s starši. Ob težki izgubi moža in očeta Pie-rota žalujeta s prizadetimi Edvika in Pavel Franza. Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta Pierota Callina izrekajo Anici, Silviji in Rikardu občuteno sožalje družine Legiša, Cante in Milič Ob nenadni izgubi moža in očeta Pietra Callina izrekata družini občuteno sožalje Sanja in Elena. Ob prerani izgubi očeta izrekajo Rikiju in družini občuteno sožalje prijatelji Tanja, David, Marko, Rosana, Robi, Ada, Kristina. Piero, vedno boš živo prisoten med nami Lucio, Neva, Devan, Gracijela, Mirjano, Nora, Pavel, Maja, Dario, Vida. Ob izgubi očeta in moža izreka iskreno sožalje družini Callin Elena z družino. t Nenadoma nas je zapustila naša draga Justina Petaros vd. Križmančič Pogreb bo jutri, 22. aprila, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ba-zovsko cerkev in nato na domače pokopališče. Žalostno vest sporočajo: svakinja Marija z možem Romanom, nečaki in drugo sorodstvo. Bazovica, 21. aprila 1991 t Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja po pogrebu naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi Ljubomir Petaros Iskrena zahvala vsem, ki so počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala nosilcem cvetja in krste, g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, pevskemu zboru Slovenec - Slavec ter pihalnemu orkestru »Breg«. Žalujoči: žena Marija, sin Emil z ženo Floriano, vnuk Erik, sestra Marija z družino ter ostalo sorodstvo. Boršt, 21. aprila 1991 Žalovanju se pridružujeta družini • Sergio in Oskar Pangerc . PD Slovenec Boršt-Zabrežec izreka svojemu dolgoletnemu odborniku Emilu Petarosu in svojcem iskreno sožalje ob težki izgubi dragega očeta Ob bridki izgubi dragega očeta Ljubomira Petarosa sočustvujejo s kolegom Emilom Petarosom in s svojci upravni svet, nadzorni odbor, direkcija in kolektiv Tržaške kreditne banke. Ob nenadomestljivi izgubi dolgoletnega člana Ljubomira Petarosa izreka svojcem občuteno sožalje pihalni orkester Breg. Ob smrti očeta Ljubomira žalujejo s prijateljem Emilom Franco, Mario in Lučko Dne 18. aprila nas je zapustil naš dragi Sergij Coretti Pogreb bo jutri, 22. aprila, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ric-manjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: žena Ofe-lia, sin Dario z ženo Fulvio, vnuka Mauro in Manuel, sestra Vera z družino, svaki in svakinje ter ostali sorodniki. Posebna zahvala dr. Egidiji Kos za njeno ljubeznivo prizadevanje. Domjo, 21. aprila 1991 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Marije Alberti vd. Ražem se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Sinova Stojan in Silvester z družinama, snaha Angela, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo. Bazovica, 21. aprila 1991 ZAHVALA Po pogrebu naznanjamo žalostno vest, da nas je 11. aprila 1991 za vedno zapustila naša draga mama, nona, pra-nona, sestra in teta Amalia Paulina vd. Kuk Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala cerkvenemu pevskemu zboru iz Šempolaja, darovalcem in nosilcem cvetja. SVOJCI Prečnik, Opčine, Salež, Lugano, 21. aprila 1991 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Luciana Ražma se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami in vsem, ki so pokojnika pospremili na zadnji poti. Žena, otroci in ostali sorodniki. Dolina, 21. aprila 1991 Po pogrebu sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi Silvester Grgič Žalujoči: žena Marija, hči Ida, sin Oskar z ženo, sestra Ivanka in ostalo sorodstvo. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Padriče, 21. aprila 1991 Ob izgubi dragega očeta Silvestra se pridružujeta žalovanju Fabio in družina Dugulin. Ob izgubi dragega očeta Silvestra Grgiča izreka Oskarju Grgiču in družini globoko sožalje KD Slovan. Upravni odbor Gozdne zadruge izreka svojemu nadzorniku Oskarju Grgiču in družini globoko sožalje ob izgubi dragega očeta. Župan in svetovalci Občine Re-pentabor izrekajo Oskarju Grgiču iskreno sožalje ob težki izgubi dragega očeta. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene mame Nade Pahor vd. Perčič se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi kakorkoli pomagali v času njene dolge bolezni in vsem,, ki so mi stali ob strani v težkem trenutku njenega slovesa. Posebna zahvala g. župniku Selcu, MPZ Rdeča zvezda, cerkvenemu pevskemu zboru, sorodnikom, darovalcem cvetja, vaščanom, prijateljem, znancem in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SILVA Salež, 21. aprila 1991 Svetovalska skupina PSI v deželnem svetu se klanja spominu na odv. PAOLA SOLIMBERGA bivšega predsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, predstavnika demokratičnih in liberalnih tradicij, ki je bil vzgled kulturne osebnosti in obnašanja med svojim političnim in javnim delovanjem v Deželi in v odvetniški zbornici. Predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine dr. Nemo Go-nano, se v imenu celotnega deželnega sveta pridružuje globokemu žalovanju družine preminulega odv. PAOLA SOLIMBERGA bivšega predsednika deželnega sveta, ki je od 24. oktobra 1985 do 9. aprila 1991 to funkcijo opravljal z velikim čutom odgovornosti in z dostojanstvom. Predsedstvo deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine izreka občuteno sožalje družini odv. PAOLA SOLIMBERGA bivšega predsednika deželnega sveta v V. in VI. mandatni dobi. Svetovalska skupina Liste za Trst se pridružuje žalovanju ob smrti odv. Paola Solimberga. Predsednik Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti in odborniki izrekajo globoko sožalje družini ob izgubi odv. PAOLA SOLIMBERGA bivšega predsednika deželnega sveta in odbornika človeka visokih moralnih in človeških vrlin, ki so prišle do izraza v njegovem političnem in upravnem delovanju. Poziv k udeležbi na proslavo OF Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem vabi vse bivše aktiviste in somišljenike Osvobodilne fronte na Tržaškem in vse tiste, ki se čutijo kakorkoli vezane na slavna izročila narodnoosvobodilnega boja, da se polnoštevilno udeležijo slovesnosti ob 50-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in začetka oboroženega boja proti okupatorjem slovenske zemlje, ki bodo v soboto, 27. t. m., v Ljubljani z osrednjim zborovanjem na Trgu revolucije (pred poslopjem skupščine Republike Slovenije) z začetkom ob 11. uri. Na zborovanju bosta govorila član predsedstva Republike Slovenije, pesnik in kraški rojak Ciril Zlobec in predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Ivan Dolničar, zborovalce pa bosta pozdravila tudi predstavnika slovenskih borcev in aktivistov OF iz Koroške in iz Trsta. V kulturnem sporedu bo sodeloval tudi Tržaški partizanski pevski zbor »Pino Tomažič«. Nasvidenje v soboto, 27. t. m., ob 11. uri v Ljubljani. __________gledališča______________ GLEDALIŠČE VERDI Operna sezona 1990/91 V petek, 26. t. m., ob 20. uri (red A) premiera opere PITTORI FIAMMINGHI A. Smareglie. Dirigent Gianfranco Mašini; režija Lorenzo Mariani. Ponovitve do 16. maja. GLEDALIŠČE ROSSETTI Danes ob 16. uri bo na sporedu zadnja ponovitev dela M. Ayme MASSIBILLI z Arturom Brachettijem. V abonmaju odrezek št. 2 B. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 23. do 28. t. m. bo skupina Teatro de gli Incamminati predstavilo delo Carla Goldonija I DUE GEMELLI VENEZI-ANI s Francom Branciarolijem. Režija G. De Bosio. V abonmaju odrezek št. 8 B. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA Gledališče Cristallo Danes ob 16.30 bo gledališka skupina Teatro d'arte iz Rima uprizorila delo F. Brusatija LE ROSE DEL LAGO. Režija Antonio Calenda. Igrajo Gabriele Ferzet-ti, Pietro De Vico in Anna Campori. Jutri počitek. Gledališče Ul. Ananian Danes ob 16.30 bo skupina I Ciompi predstavila delo Filippa Canuja QUEL-LE FINESTRE CHIUSE. Zadnja ponovitev jutri ob 20.30. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SSG gostuje s pravljico za najmlajše na sledečih šolah in vrtcih: jutri, 22. t. m., ob 10. uri pri Sv. Jakobu, ob 11.45 pri Sv. Ani in ob 14. uri v Skednju; v torek, 23. t. m., ob 10. uri pri Sv. Ivanu in ob 11.30 v Lonjerju; v sredo, 24. t. m., ob 9.30 v vrtcu v Barkovljah in ob 10.45 na Greti; v petek, 26. t. m., ob 10. uri v Zgoniku in ob 11.15 v Gabrovcu; v soboto, 27. t. m., ob 11. uri v šoli v Barkovljah. kino ARISTON - 17.00, 22.00 Cyrano de Ber-gerac, r. Jean Paul Rappeneau, i. Ge-rard Depardieu. EXCELSIOR - 17.30, 22.15 Storie di amori e infedelta, i. Woody Allen, Bette Midler. EXCELSIOR AZZURRA - 17.15, 22.00 Amleto, r. Franco Zeffirelli, i. Mel Gibson, Glenn Close. NAZIONALE I - 15.30, 21.45 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. NAZIONALE II - 15.40, 22.15 Suore in fuga, kom. NAZIONALE III - 15.40, 22.15 Brian di Nazareth, kom. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Le eta di Lulu, porn., □ D GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Senti chi parla II., i. John Travolta. MIGNON - 16.00, 22.15 Paprika, r. Tinto Brass, i. Deborah Caprioglio, □□ EDEN - 15.30, 22.00 Le perversioni di una segretaria erotica, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 Green card -Matrimonio di convenienza, i. Ge-rard Depardieu. LUMIERE - 16.00, 22.00 Ghost, i. P. Swayze. ALCIONE - 16.00, 22.00 II silenzio degli innocenti, i. Jodie Foster. RADIO - 15.30, 21.30 Super bestia pren-dimi di forza, porn., D □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ razne prireditve V Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27, bo danes, 21. t. m., ob 17. uri nastopil amaterski oder »I. Gruden« iz Nabrežine z veseloigro »SKUPNO STANOVANJE«. Vljudno vabljeni. Društvo naravoslovcev in tehnikov »T. Penko« organizira v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v petek, 26. t. m., ob 20.30 predavanje na temo: ONESNAŽENOST TAL IN MOŽNOSTI REŠITVE ZA KMETIJSTVO. Govoril bo prof, dr. Franc Lobnik. Vabljeni. KD Vesna vabi v soboto, 27. t. m., ob 20.30 v Dom A. Sirk v Križu na veseloigro »Skupno stanovanje« v izvedbi amaterskega odra I. Gruden iz Nabrežine. Režija Maja Lapornik. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRIPTIH Achille Campanile Vojna - Kosilo v naravi Dario Fo Še tat ne more pošteno krasti Režija Sergej Verč Igrajo: Stojan Colja, Tone Gogala, Adrijan R ustja, Dušan Jazbec, Livij Bogateč, Maja Blagovič, Alojz Milič, Miranda Caharija, Stanislava Bonisegna, Aleksander Vodopivec. Danes, v torek, v sredo, v petek, v soboto, v nedeljo, v četrtek, v petek, 21. aprila, ob 16.00 — Abonma RED C 23. aprila, ob 16.00 — Abonma RED H 24. aprila, ob 20.30 — Abonma RED D 26. aprila, ob 16.00 — Abonma RED I 27. aprila, ob 20.30 — Abonma RED F 28. aprila, ob 16.00 - Abonma RED G 2. maja, ob 20.30 Abonma RED E 3. maja, ob 20.00 Abonma RED K ZHD ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE PRIMORSKA POJE 91 Danes, 21. t. m., ob 17. uri v Domu A. Sirk v Križu. Nastopajo: ŽePZ PROSEK KONTOVEL, MePZ CIRIL SILIČ - Vrtojba, MoPZ FRANCE BEVK - Šmarje pri Kopru, MePZ PD MAČKOLJE in KOMORNI MOŠKI ZBOR IZOLA. Vabljeni! GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU vabi člane na 91. LETNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, 26. aprila 1991, ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju. ODBOR TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Tržaški partizanski pevski zbor »P. Tomažič« obvešča: v torek, 23. t. m., ob 20.30 bo v Bazovici generalka TPPZ »P. Tomažič« za ves ansambel; v četrtek, 25. t. m., dopoldne bo ansambel TPPZ nastopil v Rižarni; v soboto, 27. t. m., se bomo iz Bazovice z avtobusi odpeljali ob 7.30 na veliko ljudsko zborovanje v Ljubljani ob 50-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte in vstaje slovenskega naroda. Ob 9.30 bo skupna generalka vseh nastopajočih ansamblov na Trgu revolucije (pred Skupščino). Po slavnostni proslavi bomo nastopili na koncertu v Cankarjevem domu. TPPZ »P. Tomažič« Godbeno društvo Nabrežina čestita svojemu članu IVU KRALJU ob prejemu Černetove nagrade. 19. t. m. je uspešno zagovarjala svoje magistersko delo na filozofski fakulteti v Ljubljani BOGOMILA KRAVOS Iskreno ji čestitajo mama, Alenka, Pino, Jasmin in Peter GIBANJE ZA PRENOVO KPI vabi na javno srečanje v sredo, 24. aprila, ob 20.30 v prostprih restavracije »Belvedere« v Špetru Slo-venov, kjer bodo: Izidor PREDAN, Gastone AN-DRIAN, sen. Stojan SPETIČ spregovorili na temo: Obnovljena komunistična opozicija za obrambo demokratične ustave, za priznanje pravic slovenske manjšine. čestitke Jutri praznuje v Nabrežini 70. rojstni dan VIRGILIO SULINI. Dragemu nono-tu želijo vse najboljše in še mnoga zdrava leta Marko, Niko, Mariana, Martina, Valter in Belina. Svojemu pevcu IVU KRALJU iskreno čestita ob prejemu priznanja šempolaj-ski cerkveni pevski zbor. Ravnatelj, učno in neučno osebje DTTZ »Ž. Zois« iskreno čestitajo kolegici prof. MILICI KRAVOS ob uspešno opravljenem magisteriju. Te dni je v Renčah praznoval 80-let-nico IVAN PAHOR. Številnim čestitkam, ki jih je ob tej priložnosti prejel, se pridružujejo žena Vida, sinova Miran in Radivoj ter hči Majda z družinami, vnuki in vsi sorodniki ter prijatelji iz Trsta, Renč in Ljubljane. Danes slavi 50-letnico VANDA PER-TOT - FONDA. Vse najboljše ji želijo vsi domači in družina Žakelj. Včeraj sta praznovala rojstni dan KRISTINA BUZIN iz Rupe in EMILIO VID ALI iz Trsta. Mnogo zdravja in sreče v življenju jima želijo Zofka, Mauri-zio in Martina. koncerti SKD Tabor - Openski glasbeni večeri - V sredo, 24. t. m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert POKLON MOZARTU. Nastopa godalni kvartet GM v sestavi: Ž. Hrvatič in J. Kjuder (violini), M. Bitežnik (viola), P. Filipčič (violončelo). Sodeluje flavtistka Daniela Brussolo. Vabljeni! KMEC03/7 KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI z. z n. j. VABILO Spoštovani člani! Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega letnega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 27. aprila 1991 ob 8. uri, in v drugem sklicanju v NEDELJO, 28. APRILA 1991 ob 9.30 v dvorani SKD »I. Gruden« v Nabrežini št. 89 UPRAVNI SVET razna obvestila V prostorih SKD Vigred se vsak tgrek od 19. do 21. ure vrši ŠIVILJSKI TEČAJ vseh stopenj. Za informacije in vpisovanje javiti se direktno ob torkih v društvenih prostorih ali tel. na št. 225322. Društvo slovenskih upokojencev in Krut v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost obveščata, da sprejemajo rezervacije za Šmarješke Toplice, Hotel Svoboda, Strunjan, Dolenjske Toplice in Rabac. Informacije na sedežu organizacij v uradnih urah. Gorska kolonija v Comegliansu. Za pojasnila in informacije se obrnite v Trstu ob četrtkih od 16. do 18. ure na Slovensko Vincencijevo konferenco - Ul. S. Nicolo 31 - tel. 68762 ali vsak večer po 21. uri na tel. 43194 ali 764288; v Gorici ob torkih in petkih od 10. do 12. ure na tel. 533177, ob sredah in četrtkih od 14. do 15. ure na tel. 530924. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu - Ul. Donizetti - Peterlinova dvorana -prireja jutri, 22. t. m., ob 20.30 večer na temo PODOBA NAŠEGA OTROKA -PRVI REZULTATI RAZISKAVE NA SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH NA TRŽAŠKEM. Govorili bodo prof. E. Susič, dr. D. Sedmak in prof. M. Kravos. Odbor KD Rovte-Kolonkovec sklicuje izredni sestanek jutri, 22. t. m. Zadruga MANGART vabi člane na redni občni zbor, ki bo 26. t. m. ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, Trst. izleti Borci, aktivisti in deportiranci iz Bazovice organizirajo prevoz z avtobusi na veliko proslavo osvobodilne fronte in 50. obletnico vstaje slovenskega naroda dne 27. aprila na Trgu republike v Ljubljani. Odhod iz Bazovice ob 8. uri. Vpisovanje pri Stanku Vodopivcu, tel. št. 226133, ali v prostorih TPPZ od 10. do 12. ure vsak torek in petek. Sekcija VZPI-ANPI Devin-Nabrežina vabi člane in prijatelje, da se udeležijo roslave ob 50-letnici ustanovitve OF, ki o 27. aprila v Ljubljani. Odhod avtobusa ob 7. uri iz Štivana v Devin, Sesljan, Nabrežino in Šempolaj. Vpisovanje pri tov. Ferrucciu Grattonu tel. 200722 ali pri Stanki Mokole na sedežu patronata CGIL v Nabrežini tel. 200036. razstave V TK galeriji je na ogled razstava Gi-orgia Valvassorija OBJEKTI IN RISBE. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je na ogled do 2. maja razstava Lojzeta SPACALA. V galeriji Katoliške knjigarne SLO-VIMPEX - Gorica, Travnik - Trg Vittoria 25, je na ogled do 11. maja razstava KRAŠKE PODOBE Bogomile Doljak. Urnik vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 razen ob ponedeljkih. VODOOI/2 VODOPIVEC Zgonik 50/A Tel. 229122 ________šolske vesti__________ Na liceju »F. Prešeren« bodo v torek, 23. aprila, skupne govorilne ure od 16. ure dalje. ___________mali oglasi__________________ MORO ETTORE je na Palkišču v Dolu odprl osmico. Gostom streže prigrizek in vino lastne proizvodnje. OSMICO je odprl Alojz Milič - Repen 49. V SOVODNJAH (v vasi) je odprl osmico Franc Lukman-Magrinov. Toči dobro domačo kapljico. DAJEMO V NAJEM 4-sobno stanovanje, namenjeno za urade, v trgovskem centru mesta, 120 kv. m in podstrešje, 5. nadstr., dvigalo, mesečna najemnina 2.500.000 lir. Telefonirati na št. 300826 od 9. do 12. ure. IŠČEMO zazidljivo zemljišče v zgoniški občini. Tel. v večernih urah na št. (040) 251139. IZGUBILA SEM šop ključev v okolici Doline. Najditelja prosim, da telefonira v dopoldanskih urah na št. 415672. PRODAM dobro vpeljano trgovino barv in lakov. Tel. na št. 228390. PRODAM nezazidljivo zemljišče v Borštu in Logu. Tel. 228390. PRODAM tomos matic malo rabljen po tržni ceni. Tel. (040) 575145. PRODAM ford transit bele barve, devet prostorov, 17.000 km, v dobrem stanju, po tržni ceni. Tel. (040) 575145 v večernih urah. MERCEDES 190 E, bele barve, letnik '83, 77.500 km, v dobrem stanju prodam. Cena po tržni vrednosti. Tel. v večernih urah na št. (040) 575145. PRODAM alfo sud 1300, letnik '83, prevoženih 96.000 km, v odličnem stanju. Tel. 281172 po 19. uri. IŠČEMO natakarico za poletno sezono. Telefonirati na št. 226814 od 10. do 11. ure. V NAJEM ODDAM v središču - Opčin, Narodna ul. 47, dve sobi za poslovne prostore in kopalnico. Telefon 212246. SEMENARNA išče delovnega vajenca z opravljenim vojaškim rokom. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. dei Montecchi 6, Trst, pod šifro »Vajenec«. ČISTOKRVNE mladiče nemške ovčarje stare dva meseca (28. jan. 1991) z odličnim rodovnikom prodam ljubiteljem. Telefonirati 214671 od 19. do 21. ure. SLAŠČIČARNA »Saint Honore'« na Opčinah išče mlado žensko, zainteresirano za poklicno delo, po možnosti iz bljižnje okolice. Telefonirati na št. 213055. OSMICO ima odprto Radovan Šemec iz Prečnika št. 3/B. OSMICO je odprl v Slivnem Frandolin. Toči domačo kaplico. IŠČEMO natakarico z znanjem italijanskega jezika. Telefon 226710. SELENE medium, vedeževalka iz kart in dlani, radioestezistka, senzitivna — _ telefon (040) 578991. IŠČEMO 18- 19-letno dekle s pismenim in govorečim znanjem slovenščine in srbohrvaščine za uradniško delo. OSMICO je odprl Mario Gruden v Nabrežini 38. Toči malvazijo, refošk in sa-vignon. PRODAM kraška vhodna vrata iz macesna z dvema okencema in tipično izdelanimi železnimi rešetkami, velikost 210 cm x 133 cm. Telefon 764584. OSMICO ima odprto Miro Žigon v Zgoniku št. 36. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 21. aprila 1991 ANZEJ Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 19.58 - Dolžina dneva 13.49 - Luna vzide ob 11.49 in zatone ob 2.26. Jutri, PONEDELJEK, 22. aprila 1991 KAJTIMIR PLIMOVANJE DANES: ob 1.35 najvišja 16 cm, ob 9.46 najnižja -32, ob 17.59 najvišja 23 cm, ob 0.21 najnižja 1 cm. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Andrea Pesco, Giulio Bassanese, Agnese Rocconi, Mistral Gril-li/Marco Potok, Jessica Mazzoccolo, Ais-ha Battellini, Aliče Bertocchi, Elisa Martini, Marta Ferluga, Elisa Franzolini, Fio-rella Martines, Andrea Radovič, Giulia Canziani. UMRLI SO: 83-letna Stefania Černe, 52-letni Luigi Cima, 86-letna Cristina Maria Varotti, 78-letna Maria Di Gesaro, 74-letni Bruno Pahor, 79-letna Teresa Kravanja, 84-letni Eugenio Crosgnak, 85-letni Giuseppe Parma, 85-letna Malvina Bolle, 88-letna Ofelia Dario, 80-letna Pie-rina Lando, 65-letni Paolo Solimbergo, 63-letni Sergio Coretti, 83-letna Bruna Laschizza, 90-letna Amelia Delise, 68-let-ni Mario Rakar, 71-letni Marcello Petta-rin, 80-letna Carla Race, 82-letna Caroli-na Zimolo, 72-letna Giuseppina Angelini, 65-letni Giovanni Sollazzo, 77-letna Lui-gia Alberti, 93-Ietni Luigi Simeoni, 59- letni Nereo Mallini, 90-letna Marcella Forti, 90-letna - Angelica Tagliapietra, 88-letna Anna Tomadin, 90-letna Aurelia Raicich, 67-letni Silvestra Gregori, 4-let-na Krishanthini Sevaratnarajan, 2-letna Yaliny Kanagaratman, 2-letna Pradeedan Kandeepan, 7-letni Mathera Ahila, 81-letna Giustina Pettirosso, 62-letna Giuseppina Dora, 62-letna Silveria Millo, 63-letna Nada Miholic, 71-letni Giuseppe Busdon, 66-letni Nazario Totto, 79-letni Ermando Ban. OKLICI: skladiščnik Roberto Iscra in prodajalka Marina Peselj, uradnik Roberto Denich in Solnica Susanna Bologna, uradnik Alessandro Liubich in vzgojiteljica Elisabetta Presbiteri De Lassis, uradnik Roberto Bartoli in univerzitetna y tUUNUI/J« ZA VAŠO POROKO... ISS$'F,JA EGON Oglasite se pravočasno TRST - Ul. Oriani 2 (Barriera) - Tel. 766-649 študentka Cristina Bottali, uradnik Fab-rizio Ruzzier in uradnica Tiziana Zac-chigna, podčastnik italijanske vojske Do-menico Lettieri in v pričakovanju zaposlitve Patrizia Visintin, inženir Tony Car-nevale in uradnica Ticjana Kocjancic, finančni stražnik Aniello Laino in uradnica Alessandra Stocchi, biolog Rene Armando Utrera Rodriguez in biokemik Karem Josefina Noriš, radiolog Sebastiano Bodini in prevajalka Daniela Pazzelli, varnostni agent Giovanni Cap-pabianca in gospodinja Amalia Zaccari-ello, delavec Alessandro Kleiderz in frizerka Barbara Sorgo, upokojenec Federi-co Sulcic in sociozdravstvena vzgojiteljica Adriana Ruzzier, inštalater Silvano Bergamasco in pomožna delavka Sonia Divo, študent Phillippe Christian Morel in študentka Nicoletta Giadrossi, zapriseženi agent Paolo Pagnut in uradnica Suzie Radovič, delavec Marino Pavone in prodajalka Grazia Giraldi, električar Sergio Rigo in strežnica Giuliana Pečar, delavec Giuliano Parisi in v pričakovanju zaposlitve Claudia Bevacgua-Mosco-vito, delavec Mauro Perin in uradnica Genoveffa Millarte, finančni stražnik Franco Acchioni in uradnica Marina Iac-hitto, pek Michael Blum in prodajalka Marina Spadoni, uradnik Paolo Lugli in uradnica Carmela Ciancitto, podjetnik Alfredo Dipiazza in bolničarka Franca Masala. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 21. aprila 1991 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44, Trg Monte Re 3, Opčine. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21. Trg Monte Re 3, Opčine - (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44. Trg Monte Re 3, Opčine (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 24 34 69 58 45 CAGLIARI 15 82 20 49 87 FIRENCE 83 66 59 40 84 GENOVA 7 10 87 47 30 MILAN 16 74 46 7 22 NEAPELJ 65 33 25 75 63 PALERMO 48 73 77 10 40 RIM 85 68 87 81 6 TURIN 1 65 41 72 28 BENETKE 23 25 27 67 4 ENALOTTO 112 112 X 2 1 1X2 KVOTE: 12 42.967.000 lir 11 1.684.000 lir 10 137.000 lir Hi i lii im ::: :::::: nedeljski televizijski in radijski sporedi lil rjt rai1_____________________ 7.00 Nadaljevanka: Frontiera (6. del) 8.00 Otroški variete: Disney club 9.00 Veslanje: Memorial D'A-loia 10.45 Nabožna oddaja in maša 11.55 Papežev blagoslov 12.15 Zelena linija 13.00 Nedeljski tednik: TG Tuna 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in... 15.50 Športne vesti 16.50 Športne vesti 17.50 Športne vesti 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.10 Športni pregled: 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Film: Rocky (dram., ZDA 1976, r.. John Avildsen, i. Sylvester Stadione, Talia Shire) 22.40 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Film: Un autista per la principessa (kom., ZDA 1981, r. Glenn Jordan, i. Valerie Bertinelli, Robert Desiderio) RAI 2_______________ 7.00 Aktualno: Mattina 2 10.00 Dnevnik 10.05 Aktualno: Praznični dan 11.20 Film: Segreti di famiglia (dram., ZDA 1987, r. Jack Hofsiss, i. Stefanie Po-wers, Maureen Stapleton.) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Variete: Ricomincio da due 16.00 Nanizanka: Le inchieste del commissario Maigret. 17.35 Športna rubrika: Studio Stadio, jahanje in nogomet 19.45 Dnevnik in vreme 20.00 Šport: Domenica sprint (vodi Gianfranco De Lau-rentiis) 21.05 Nadaljevanka: Beautiful 22.15 Variete: Scrupoli 23.15 Dnevnik - nocoj 23.30 Rubrika o protestantizmu 24.00 Dokumentarec o Bologni 1.00 Miti in osebnosti iz zgodovine glasbe. 1.35 Nanizanka: Reporter RAI 3 9.00 Kolesarstvo: Settimana bergamasca 9.15 Aktualno: Domenica sul 3 10.25 Atletika: Londonski maraton 13.00 Drobci 14.00 Deželne vesti 14.10 Dnevnik 14.20 Variete: Good bye Gortina (vodi Piero Chiambret-ti, sodelujeta Romano Frassa in Tatti Sanguine- ti) 15.30 Drobci 16.15 Kolesarska dirka Liegi-Bastogne-Liegi 17.20 Film: Salotto camera e servizi (Io e le donne) (kom, 1931, r. Edward Sedgvvick, i. Buster Kea-ton) 18.35 Rubrika: Domenica gol 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželni šport 20.00 Drobci 20.30 Aktualno: Chi Tha visto? (vodita Donatella Raffai in Luigi Di Majo) 23.15 Nočni dnevnik 23.35 Filmske novosti 23.45 Deželni nogomet [ fr TV Slovenija 1 9.00 Otroška matineja: Živ Žav, 9.50 nadaljevanka Mesečeva ura 10.15 Dokumentarec: V znamenju zvezd - Kozorog 10.45 Muppet Show - Gladys Knight (pon.) 11.10 Domači ansambli: Ansambel Franca Miheliča 11.40 Nabožna oddaja: Obzorja duha 12.00 Video strani 12.50 Video strani 13.00 Križkraž (pon) 14.40 Nad.: Saga o Forsytih (14. del) 15.30 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije in dnevnik 17.05 Film: To je tisto (ZDA) 18.40 Novosti založb: Prelistajmo skupaj 18.50 Risanka, Mernik in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nanizanka: Posel je posel 20.45 Zdravo 21.30 Pesmi za Eurosong '91 22.10 Dnevnik, šport in vreme 22.30 Nočni program Sova, vmes Kremplji in praske in Inšpektor Morse |~^P) TV Koper 16.00 Športni pregled 18.00 Video glasba: Tutti frutti (vodi Alex Bini) 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanterna magica in risanke 20.10 Film: Toto, fifa e arena (kom., It. 1948, r. M. Matti-oli, i. Toto, Mario Castel-lani) 21.30 Aktualno: II mappamondo 22.00 TVD Novice 22.10 Športna oddaja | ^ TV Slovenija 2 15.00 Športno popoldne 19.00 Dnevnik 20.00 Bajke na Slovenskem: Prihod 20.30 Dok.: Ruševec 20.30 Film: Bolwieser (e, da bi me imeli radi (dram., NDR 1976, r. Rainer Wer-ner Fassbinder, i. Kurt Raab, Elisabeth Trissena-ar, 1. del) 22.45 Športni pregled 23.30 Vutel RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Zgodba o zaspanem velikanu in njegovih sanjah (2. del, rež. Marko Sosič); 10.30 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nedeljsko popoldne; 17.00 Šport, glasba in prenosi; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.32 Pop rock za mlade; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Humoreska; 18.30 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba. IT~ CANALE 5 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Aktualno: Domenica 5 11.30 Aktualnosti: Nonsolomo-da, 12.00 Cerco e offro 12.30 Variete: Anteprima 12.55 Canale 5 News 13.00 Superclassifica Show 14.15 Variete: Rivediamoli 15.05 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 15.30 Ti amo... parliamone 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kviz: O.K. II prezzo č giu-sto! 19.45 Kviz: La ruota della fortu-na 20.30 Aktualno: Controcorrente 20.35 Variete: Amore e... (vodita Enrica Bonaccorti in Kabir Bedi) 22.35 Nanizanka: Časa Vianello - II sosia 23.05 Aktualnosti: Nonsolomoda 23.35 Italija sprašuje, vmes (24.00) Canale 5 Nevvs 0-35 Nanizanki: Marcus Welby M. D. - La relazione, 1.35 Operazione ladro - Chi tro-va un amico RETE 4_________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nad.: Marilena, 10.00 Pic-cola Cenerentola 11.30 Aktualno: Ciak 12.20 Vesti iz parlamenta 13.00 Nanizanka: Love Boat -Abile e arruolato 14.00 Nedelja v kinu 14.15 Film: Uomini e lupi (dram., It. 1957, r. Giuseppe De Santis, i. Silvana Mangano, VvesMontand) 16.30 Nadaljevanki: La mia pic-cola solitudine, 17.30 Seno-ra 19.40 Nadaljevanka: Marilena 20.35 Film: Belli freschi (kom., It. 1987, r. Enrico Oldoini, i. Lino Banfi, Christian De Sica) 23.30 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta - Fiume - amaro 23.00 Koncert v Scali: Riccardo Muti dirigira serenado v D-duru št. 11 op. 11 J. S. Brahmsa 0.20 Film: Tampopo (kom., Jap. 1986, r. Juzo Itami, i. Nobu-ko Mlyamoto) 2.20 Nan.: Bonanza ITALIA 1________________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.00 Odprti studio 10.15 Film: L’ora degli elefanti blu (pust., ČRS 1986, r. Radira Cvreek, i. Barboska Piernerova) 12.00 Odprti studio 12.30 Vodič za prvenstvo 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Nanizanki: Časa Keaton -Una rinuncia sbagliata, 4.30 Nonno va a VVashing-ton - Le vedove del senato-re 15.30 Variete: Luna party 17.30 Nanizanka: Star Trek - Sul pianeta Triacon 18.30 Odprti studio 19.00 Risanke 20.30 Nan.: I vicini di časa - Tu parlavi difficile come fa T-Europa guando piove... 21.00 Rubrika: Pressing 23.00 Odprti studio 23.05 Variete: Mai dire gol 23.30 Rock opolnoči 0.35 Odprti studio 0.50 Nanizanki: Kung Fu, 1.50 Samurai ODEON__________________ 13.00 Kabaret: Fiori di zucca 13.30 Film: Indians (zgod., 1975, r. Richard Heffron, i. Sam Elliott, Ned Romero) 15.15 Film: Gli eroi del doppio gioco (kom., It. 1962, r. Ca-millo Mastrocingue, i. Gino Bramieri, Aroldo Tie- ri) 17.00 Film: Fra Manisco cerca guai (kom., It. 1961, r. A. W. Tamburella, i. Aldo Fabri-zi, Maurizio Arena) 18.30 Risanke 20.30 Film: Uragano di fuoco (dram., 1981, r. Ernest Pin-toff, i. Art Charney, David Huffman) 22.00 Kabaret: Fiori di zucca 22.30 Film: I padroni della citta (dram., 1976, r. Fernando Di Leo, i. Jack Palance, Al Oliver) 24.00 Kabaret: Fiori di zucca TMC____________________ 8.00 Risanke: Snack 9.55 Atletika: Londonski maraton 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Nedelja na TMC 12.20 Atletika in nenavadni športi 14.00 Glasbena oddaja: skupina The Rolling Stones 14.55 Avtomobilizem in kolesarstvo 17.30 Film: Amici per la pelle (kom., 1973, r. VVilliam Graham, i. Bill Bixbyl 19.00 Neurejeni: Marhnika 20.00 Vesti: TMC Nevvs 20.30 Šport: Galagoal 22.30 NanizankafMatlock 23.30 Mednarodni prenos 0.30 Film: I dimenticati (kom., 1942, r. Preston Sturges,, i. Varonika Lake, Joel Mac-Crea) TELEFRIULI______________ 9.00 Telefriuli non stop 12.30 Nanizanka: Mago Merlino 13.00 Rubrika o športu 13.30 Aktualno: Album 14.00 Praznično ozračje 19.30 Športne vesti 20.30 Film: California, Carlifor-nia (dram., ZDA 1980, r. Bell Persky, i. Martin Muli, Tuesday VVeld) 22.00 Športne vesti 24.00 Aktualno: Prva stran TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Dajmo naši; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 9.00 Avtorska popevka; 9.30 Mi-xage; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Športni pregled in glasba; 18.00 Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Nedeljski športni pregled; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah. ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi 1 RAI 1 9.55 Aktualno: Uno mattina ‘0.15 Nan.: II meraviglioso mondo di Walt Disney -Chester, il cavallo del passato 11.00 Jutranji dnevnik 11.05 Nan.: Padri in prestito 11-40 Variete: Occhio al bigliet- Jl.55 Vreme in vesti J2.05 Variete: Piacere Raiuno 18-30 Dnevnik 8-55 Dnevnik - Tri minute... 14.00 Kvarkov svet : “80 Sedem dni v parlamentu 15.00 Ponedeljkov šport 5.30 Otroški variete J, 00 Mladinska oddaja: Big! 630 Nabožna oddaja 8-00 Kratke vesti 8.05 Aktualno: Italia ore 6 ° 45 Dokumentarec: Trideset 1Q let naše zgodovine «40 Almanah, dnevnik u 40 Film: Ouarto protocollo (krim., ZDA 1987, r. John Mackenzie, i. Michael Ca-ine, Joanna Cassidy) S « Dnevnik 00 Gospodarski tednik: Em- 23 1 c P°ri°n 24 nn Zagrada Natale di Roma ■00 Dnevnik, vreme in Iz parlamenta CUcANALE 5 8 00 Nanizanka: La famiglia 8 3n ®rady-Lallergia ,JU Film: Joe Butterfly (kom:, ZDA 1957, r. Jesse Hibbs, i. 10... Burergess Meredith) 11 Aktualno: Gente comune 3 Kviza: II pranzo e servito, 12 c- 12.35 Tris 13 on panale 5 Nevvs o Kviza: O.K. 11 prezzo e giu-st°!, 14.20 II gioco delle 15 os C0PPie 3 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 15.30 Ti amo... 16 on PaiHamone Otroški variete: Bim bum Ig i - Pam in risanke 18 4? Nanizanka: I Robinson Kviza: II gioco dei nove, 2o.it: l,-35 Tra moglie e marito 20 os vrtualnosti: Radio Londra 20.40 SEtriscia la notizia Film: Sentenza finale (dram., ZDA 1990, r. Robert Marcowitz, i. Michael Tuc- 224o "^nJulietteLewis) 40 Aktualno: Voci di 23.io v?nedimorte variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) Galic 2?le5News 1.30 ^triscia la notizia r^izanki: Marcus Welby p-D. - Un grido nella not-e' 2-30 Operazione ladro pena, ^ RAI 2 7.00 Risanke in otroški variete 8.30 Nan.: Mr. Belvedere 9.00 Aktualno: Radio anch io '91 9.50 Rubrika o judovskem življenju in kulturi 10.00 Dok.: Amami Alfredo 10.50 Nadaljevanka: Destini 11.55 Aktualnosti: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanki: Beautiful, 14.15 Ouando si ama 15.15 Aktualno: Detto tra noi, vmes rubrika Tua 16.25 Variete: La TV degli ani-mali 17.00 Vesti, Odprti prostor in Videocomic 17.50 Nanizanka: Alf 18.20 Šport, Rock cafe 18.45 Nanizanka: Moonlighting 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nanizanka: L'ispettore Derrick 21.35 Aktualnosti: Mixer 23.15 Dnevnik - Pegaz 24.00 Vreme in horoskop 0.10 Ciklus posvečen Mozartu - Simfonični zbor in orkester RAI iz Rima 1.20 Nanizanka: Reporter - L’-arrivista ^ RAI 3__________________ 10.45 Kolesarstvo: Settimana bergamasca 11.00 Atletika: Mah maraton iz Rima 11.30 DP v bezbolu 12.00 Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12. 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.40 Krožek ob 12. (2. del) 15.40 DP v motokrosu 16.10 DP v malem nogometu 16.40 Tednik: A tutta B 17.40 Drobci 17.50 Tuji dnevniki in TV 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una cartolina 20.30 Ponedeljkov proces 22.25 Večerni dnevnik 22.30 Variete: Avanzi 23.35 Nočni dnevnik 0.20 Film: Caccia sadica (dram., 1971, r. Joseph Lo-sey, i. Ropbert Shaw, Mal-colm McDovvell) fr TV Slovenija 1 | 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Oddaja za otroke in mlade: Ciciban, dober dan - Zmajev ples, 9.15 lutkovna igrica: Pojdi nekam, ne ve se kam, 9.35 dok.: Slovenski ljudski plesi 10.05 Utrip (pon.), 10.20 Zrcalo tedna (pon.), 10.35 TV mernik (pon.) 10.50 Video strani 14.45 Video strani 14.55 Nabožna oddaja: Obzorja duha 15.15 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik 18.30 Spored za otroke: Radovedni Taček - Sveča, 18.45 nanizanka Alf 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Kdor pride prepozno 22.00 Dnevnik in vreme 22.20 Osmi dan 23.10 Sova, vmes nanizanki TV Koper____________ 16.00 Športni pregled 18.30 Oddaja v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes nanizanka Le avventure di Stanlio e Ohio 19.45 Glasbena oddaja: Opereta 20.30 Rubrika: Ponedeljkov šport 21.00 Športni*dokumentarec 21.30 TVD Novice 21.45 O zamejskem športu: 6. krog | ^ TV Slovenija 2 16.00 Poskusni satelitski prenosi 17.30 Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik 20.00 Zelena ura 21.00 Športna oddaja: Sedma steza 21.20 Omizje: Slovenska vojska da ah ne, nato Yutel RETE 4_________________ 8.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Cosi gira il mondo, 9.40 Senorita An-drea, 10.10 Per Elisa, 11.00 Senora, ll.SOTopazio 12.45 Variete: Buon pomeriggio 12.50 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerentola, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Feb-bre d'amore 18.30 Kviz: Čari genitori 19.10 Aktualno; Ceravamo tanto ama ti 19.40 Nad.: Marilena 20.35 Nadaljevanka: La donna del mistero 22.30 Aktualno: O novi nadaljevanki Manuela 23.30 Športna oddaja: Cadillac 0.05 Film: Mishima - Una vita in guattro capitoli (dram., ‘ JAp. 1985, r. Paul Shrader, i. Ken Ogata) 2.30 Nanizanka: Bonanza ITALIA 1______________ 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 8.45 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari, 10.00 La donna bionica, 11.00 Sulle strade della California 12.00 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: .Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka! 15.30 Variete: Il paese delle me-raviglie 16.15 Nanizanki: Simon & Simon 17.30 Mai dire si 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka: MacGyver 20.00 Risanke: Scuola di polizia 20.30 Film: Mezzo desto mezzo sinistro - 2 calciatori senza pallone (kom., It. 1985, r. Sergio Martino, i. Andrea Roncato, Gigi Sammarchi), vmes Odprti studio 22.30 Aktualno: L'istruttoria 0.15 Studio aperto 0.30 Film: Fast vvalking (dram., ZDA 1982, r. James Harris, i. james Woods, Tim Mcln-tire) 2.45 Nanizanka: Kung Fu,'3.45 Samurai ODEON________________ 13.00 Risanke 14.00 Film: L'ultimo sapore dell'-aria (dram., It. 1978, r. Rug- gero Deodato, i. Maurizio Rossi, Vittoria Galeazzi) Paolo Solvay) 15.30 Nadaljevanka: Pasiones 16.15 Kabaret: Fiori di zucca 16.45 Film: 11 dottor Crippen e vivo (pust., 1958, r. Erič Engels, i. Peter Van Eyck, Elisabeth Mtiller) 18.30 Risanke 20.30 Film: L uomo dal colpo perfetto (pust., It. 1967, r. Aldo Florio, i. Richard Harrison, Alida Chelli) 22.00 Kabaret: Fiori di zucca 22.30 Film: Il brigadiere Pasgua-le Zagaria ama la mamma e la polizia (kom., It. 1973, r. Luca Davan, i. Lino Banfi, Aldo Giuffre) 24.00 Kabaret: Fiori di zucca TMC_____________________ 8.30 Nanizanke: Le spie, I gior-ni di Brian, Il mondo fan-tastico di Mr. Monroe 11.15 Nad.: Potere 11.55 Kosilo z VVilmo 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.00 Dnevnik in šport 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: La principessa di Bali (kom., 1952, r. Hal VValker, i. Bob Hope, BIng Crosby) 16.55 Ženska TV 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Kviz: Corto circuito 20.00 Vesti: TMC Nevvs 20.30 Variete: Montesano e il suo S.P.O.M. News 21.00 Oddaja o medicini: Ouando c e la salute 22.20 Variete: Festa di comple-anno 23.20 Nočne vesti 23.40 Oddaja o motorjih 0.20 Film: La scala buia (krim., 1981, r. Peter Foleg, i. Barbara Bach) TELEFRIULI_____________ 10.45 Telefriuli non stop 16.00 Risanke 18.00 Naniznaka: Mago Merlino 18.30 Nadaljevanka: E' proibito ballare, 19.00 Nanizanka: Il calabrone verde 19.30 Dnevnik 20.30 Film in dnevnik 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Kronika iz parlamenta 0.30 Nočne vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Življenje onkraj življenja; 8.40 Valčki in polke; 9.10 Instrumentalni solisti; 9.30 Metronom; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Prezir (Alberto Moravia, 13. del); 11.50 Glasba; 12.00 Utrip mesta; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Veselo na otroškem valu; 15.00 Evergreeni; 15.30 Južnoameriška folklora; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Aladi-nova svetilka; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Zabavni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Pihalne godbe; 18.25 S popevkami po svetu; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Žaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Srečanja; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Klasična kitara; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.j; 18.00 Športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri. Pojav izseljevanja iz naših krajev v analizi dveh slovenskih raziskovalcev Primorci odhajali na tuje »Spet je odplula ladja in z njo skupina tržaških emigrantov. Tudi včeraj popoldne se je na pomorski postaji zbrala množica Tržačanov za zadnji pozdrav odhajajočim. Kolikokrat še ? Vedno bolj pogosti so odhodi, saj vsak mesec odvaža ladja dragoceni tovor.« Tako je pisal Primorski dnevnik v soboto, 17. marca 1956 ob ponovnem odhodu večje skupine Tržačanov v dalnjo Avstralijo. Taki odhodi so se kar vrstili v tistih letih in so pustili globoke rane v družbenem in gospodarskem tkivu Trsta in njegove okolice. Med tisoči in tisoči odhajajočih je bilo veliko Slovencev iz naših krajev, kar ni bilo brez posledic za nadalnje življenje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Pojav izseljenstva pa je na sploh neka konstanta v življenju naše skupnosti tako v predvojnem kot v povojnem času in je razširjen v vseh treh pokrajinah Furlanije-julijske krajine, kjer smo Slovenci naseljeni. Res je, da je ta pojav najbolj občuten med Slovenci videmske pokrajine - v Benečiji, Reziji in Terski dolini je pojav imel zgodovinske razsežnosti - nikakor pa ni tuj Slovencem tržaške in goriške pokrajine: dovolj je, da pomislimo na primer na obseg predvojnega izseljenstva v Južno Ameriko ter povojnega v Avstralijo. S članki, ki jih objavljamo, skušamo vsaj delno osvetliti ta del zgodovine naše skupnosti. Obenem pa bo spomin na dogodke iz naše bližnje zgodovine priložnost za razmišljanje o današnji povezavi in stikih slovenskih izseljencev tržaške, gorisške in videmske pokrajine s svojimi rodnimi kraji in slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji. Fotografije, ki opremljajo članke, je posnel Mario Magajna ob odhodih ljudi v Avstralijo sredi petdesetih let. Ko so ALEKSEJ KALC Na ozemlju, ki ga poseljujemo Slovenci v Italiji, se je pojav izseljevanja najgloblje vsidral v Beneški Sloveniji. Beneška Slovenija je obenem tudi eno najizrazitejših slovenskih izseljenskih območij sploh, saj beneška emigracija tako po časovnem razponu kot glede številčnega obsega nima skoraj nikjer primere na slovenskih tleh. Korenine izseljevanja segajo namreč že vsaj v 16. stoletje, ko zasledimo prve dokumente o rezijanskih popotniških trgovci. Od tedaj se je pojav nadaljeval neprekinjeno vse do današnjih dni. Do obdobja med svetovnima vojnama to izseljevanje ni bilo stalno in torej ni negativno vplivalo na razvoj prebivalstva, ki številčno celo naraščalo. Šlo je za začasno, večinoma sezonsko obliko izseljevanja, ki se je v drugi polovici 19. stoletja močno razmahnila v gorskem in predgorskem pasu Furlanije in Veneta in je prav v nekaterih predelih Beneške Slovenije dosegla najvišjo vrednost. Popotni trgovci, brusači, kotlarji, steklarji in drugi obrtniki, povečini Rezijani, opekarji ter zidarji so si služili kruh po vsej Srednji Evropi, Balkanu, Italiji in celo v Rusiji ter na Bližnjem vzhodu. Kljub temu, da so opravljali najrazličnejša dela, je bil za vse osnovni poklic prav sezonsko izseljevanje, ki je njim in njihovim družinam omogočilo kolikor toliko dostojno življenje v gospodarsko revnem in skopem okolju. Od dvajsetih let dalje pa je izseljevanje Benečanov začelo prehajati v novo, povsem drugačno fazo in se je po 2. svetovni vojni drastično spremenilo. Zaradi vse globlje krize na gorskih območjih, ki jo je spremljal pospešen demografski odliv, je tudi prebivalstvo Beneške Slovenije začelo za stalno zapuščati domače kraje. Tako je na primer okrožje Špetra Slovenov izgubilo v obdobju 1951 1981 več kot polovico svojega prebivalstva, ki se je delno razpršilo po Evropi, delno pa se je izselilo v prekomorske dežele, predvsem v Avstralijo, Kanado in Južno Ameriko. Zaradi stoletne tradicije in dramatičnih razsežnosti beneškega izseljevanja v zadnjih desetletjih se nam je Beneška Slovenija nekako že vkore-ninila v podzavest kot pojem izseljenskega prostora pri nas. Vendar ne smemo pozabiti, da je izseljevanje, čeprav v razmeroma manjšem številčnem obsegu, v zadnjem stoletju večkrat prizadelo tudi ostala območja ob zahodni slovenski etnični meji. V drugi polovici 19. stoletja in vse do prve svetovne vojne je Trst s svojim trgovsko-pomorskim in industrijskim razvojem deloval kot magnet na prebivalstvo ožjega in tudi širšega zaledja. Demografski porast, ki ga je doživelo mesto v tem obdobju, je bil za 80 odstotkov sad priseljevanja. Obenem pa je tržaško območje v zadnjih letih avstroogrske monarhije poznalo tudi pojav izseljevanja. Ni šlo samo za tiste, katerim je Trst pomenil le vmesno postajo na poti v Ameriko, temveč je odhajalo tudi avtohtono tržaško prebivalstvo, omamljeno od mita » radodarnega« novega sveta. K temu je nedvomno pripomoglo tudi dejstvo, da je Trst postal v zadnjem desetletju pred prvo svetovno vojno pomembno izseljensko pristanišče in da so so se skozenj valile reke vzhodnoevropskih in južnoevropskih izseljencev. Precej drugačne so bile razmere na Goriškem, kjer je sicer v omenjenem obdobju število prebivalcev naraščalo, toda ne zaradi ugodnega selitvenega gibanja. Nasprotno izseljevanje je tu.krepko prevladovalo nad priseljevanjem, usmerjeno pa je bilo po eni strani proti Trstu, po drugi pa v tujino, med najpogostejšimoi cilji pa so bile države Bližnjega vzhoda, zlasti pa Egipt. V to državo so se podajali izseljenci iz vseh slovenskih dežel, vendar je bil ta izseljenski val prava posebnost primorskih, predvsem pa goriških izseljencev. Tako je bilo leta 1910 v Orientu 305 oseb iz Štajerske, 118 iz Koroške, 283 iz Kranjske in-kar 3023 iz Primorske. Večinoma so bile to mlade ženske, ki so služile pri bogatih družinah kot hišne pomočnice in včasih tudi kot dojilje. Tovrstno izseljevanje, ki se je začelo že v šet-desetih letih 19. stoletja, je v desetletju po prvi svetovni vojni pojemalo in v začetku tridesetih let povsem zamrlo. Medtem je bila na Primorskem že v polnem teku nova izseljenska faza, ki jo je s sabo prinesla Italija z grobo raznarodovalno politiko. Nova oblast je slovenski in hrvaški narodnostni skupnosti odvzela kulturno in politično svobodo, oškodovala pa jo je tudi na gospodarski ravni. Tako se je za časa italijanske vojaške zasedbe začelo množično izseljevanje iz Julijske krajine, ki ga upravičeno imamo za politično, čeprav so bili njegovi neposredni vzroki pogostokrat ekonomski. Točen številčni obseg tega izseljevanja ni znan, vendar je ocena o sto tisoč slovenskih in hrvaških emigrantih iz Julijske krajine v obdobju med obema vojnama povsem realistična. To oceno v dobri meri potrjuje sama italijanska statistika, če upoštevamo, da v njenih podatkih ni zaobjeto tisti čas zelo močno ilegalno izseljevanje. Večina izseljencev iz Julijske krajine je odšla v Jugoslavijo in se naselila predvsem na slovenskem in hrvaškem ozemlju, pa tudi drugod po državi. Prve skupine so našle dokaj ugodne zaposlitvene možnosti in so se povsem integrirale v takratno jugoslovansko stvarnost. Poznejši priseljenci pa so se zaradi .ekonomske krize in brezbrižnosti oblasti soočali z vse težjimi življenjskimi pogoji in pogostokrat tudi z nenaklonjenostjo domačega prebivalstva. Poleg Jugoslavije sta bili najpogostejši smeri izseljevanja iz Julijske krajine Francija, kamor je največji val prispel v prvi polovici dvajsetih let, in Argentina, kamor se je izseljevanje po prvem valu leta 1923 in nazadovanju v sredini dvajsetih let, zopet močno okrepilo v obdobju 1929-30. V Franciji je bilo po nekaterih ocenah leta 1929 okoli 7.000 primorskih Slovencev, tik pred drugo svetovno vojno pa okoli 11.000. Naselili so se kot ostali slovenski priseljenci večinoma v rudarskih in industrijskih središčih v severnih in severovzhodnih predelih države, ob francosko-sa-arski meji, v Brieyski dolini v osrednji Franciji. V Argentini pa naj bi bilo leta 1939 približno 22.000 Primorcev, ki so živeli v številnih naselbinah po vsej državi. Največje skupine so bile vsekakor v velikih mestih kot so Santa Fe, Cordoba, Mendoza in zlasti Buenos Aires, kjer je bil predel La Paternal tisti čas pravi slovenski okraj. Slovensko in hrvaško izseljevanje iz Julijske krajine je bilo nadalje v manjši meri usmerjeno še v nekatere druge evropske in prekomorske države, nenazadnje tudi NADALJEVANJE NA 9. STRANI Koliko Slovencev se je izselilo v Avstralijo skupaj z ostalimi Tržačani med leti 1955 in 1960? Ladjina sirena je piskala nam vsem Vsa dela, ki so doslej skušala prikazati povojno zgodovino tržaških Slovencev, so se morala zaustaviti pri petletju 1955—60 in ugotavljati, da je bila tudi naša skupnost okužena s pravo mrzlico izseljevanja v Avstralijo, ki je zajela celotno pokrajino. V tem prispevku, ki noče posebej razglabljati o vzrokih, o smislu in posledicah izselitve, bo orisana hipoteza o slovenskem deležu pri exodusu Tržačanov v Avstralijo. O izseljevanju v Avstralijo obstajajo trije različni viri podatkov: - uradne statistike, ki so brez oznake o narodnosti odhajajočih; - neuradne statistike, v glavnem časopisna poročila, v katerih je precej fragmentarnih, toda podrobnejših podatkov o strukturi odhajajočih; - treji vir pa je iskanje v raznih demografskih in sorodnih publikacijah posledice odhajanja in poskušamo na tej osnovi rekonstruirati vrzel, ki je nastala zaradi emigracije. Slovenska narodnostna skupnost na Tržaškem ima tak vir v uradni statistiki o vpisih v šole s slovenskim učnim jezikom. URADNI PODATKI Uradni viri, zlasti publikacija »Andamento economico della provincia di Trieste«, ki redno izhaja že 40 let, so precej natančno, čeprav ne vemo s kolikšno zanesljivostjo, zabeleželi izseljevalni val. V letih 1955-59 naj bi se po teh podatkih izselilo 10.007 domačinov, od teh 8.258 (ali 82,5 odstotka) v Avstralijo. Uradni podatki povedo še nekaj več: od teh 8.258 izseljencev je bilo 4.215 družinskih poglavarjev (3.693 moških in 522 žensk) in 4.043 družinskih članov. Vsi družinski poglavarji so imeli oznako, da so delavci, samo v polovici primerov so bili poročeni, med neporočenimi pa je bilo 75 odstotkov moških. NEURADNI VIRI Časopisna poročila o odhajajočih ladjah so občasno navajala nekaj podrobnejših podatkov o sestavi izseljencev: državljanstvo ali vsaj zemljepisni izvor ter številčnost posameznih odhajajočih skupin, kajti v istem času so poleg Tržačanov odhajali še razni tuji državljani in skupine beguncev. V številnih poročilih najdemo pripombo, da je med moškimi izseljeci največ specializiranih delavcev, da se njihova starost suče pretežno med 25. in 40. letom, včasih poročila navajajo število otrok. Podatki pa so fragmentarni in brez prej navedenih uradnih virov ne bi bilo mogoče dobiti točnejše slike o poprečni družinski sestavi odhajajočih. Val izseljevanja se je začel sunkovito: višek je dosegel že v prvem letu 1955, ko je iz Trsta odšlo 14 skupin izseljencev. Posluževali so se štirih ladij, ki so po trikrat preplule isto pot, ki je trajala iz Trsta v Avstralijo in nazaj točno tri mesece. Številčnost Tržačanov je ob vsakem potovanju nihala od najmanj 56 posamez- URADNI STAISTIČNI PODATKI O ŠTEVILU TRŽAŠKIH IZSELJENCEV V AVSTRALIJO MED LETI 1955 IN 1963 leto delavci druž. člani skupno 1955 2724 2479 5203 1956 1009 930 1939 1957 371 485 856 1958 52 66 118 1959 59 83 142 1960 147 227 374 1961 47 56 103 1962 — 12 12 1963 — 1 1 nikov do največ 950 naenkrat. Pri enem od teh odhodov je novinar Primorskega dnevnika zapisal, da je polovica odhajajočih pozdravljala po slovensko. To je edino neposredno pričevanje o narodnostni strukturi odhajajočih, tega pa seveda ne moremo jemati kot podatek. OCENA SLOVENSKE EMIGRACIJE NA PODLAGI ŠOLSKIH STATISTIK Za omenjeno obdobje obstajajo zelo podrobni statistični podatki o vpisih v tržaške šole vseh stopenj. Statistična služba Zavezniške vojaške uprave je v svojem mesečnem Biltenu posebej upoštevala tudi slovenski učni jezik, same šolske podatke pa je obravnavala dvakrat na leto: oktobra ob vpisih in junija ob zaključnih ocenah. Iz teh podatkov je z določeno metodo mogoče oceniti število slovenskih otrok, ki je zmanjkalo v šolah, s slovenskim učnim jezikom in ki se niso prepisali na italijanske šole. Metoda v tem prispevku ne bo opisana, dovolj naj bo le podatek, da je preveranje te metode na italijanskem previvalstvu pokazalo, da je največji možni odklon od dejanske vrednosti 8 odstotkov. S to metodo dobimo podatek, da je za petletje 1955-59 število učencev slovenskih šol, ki so »zginili« s Tržaškega, 565. Na podlagi podatkov iz uradnega vira vemo, da so otroci tvorili 23 odstokov celotnega števila odhajajočih. Zato naj bi se po tej hipotezi izselilo 2.457 Slovencev ali, zaokroženo, 2.500, kar je 30 odstotkov celotnega vala tržaške emigracije. Ob hipotezi, da je omenjena splošna statistična slika veljavna tudi za slovenske izseljence, lahko povzamemo še nekaj splošnih obrisov o strukturi odhajajočih. V zaokroženih številkah si lahko predstavljamo, da je odšlo: - 470 mladih neporočenih moških; - 160 mladih neporočenih žensk; - 630 mladih zakonskih parov s skupno 280 sinovi in 300 hčerami. Navedene številke je treba oceniti kot naj nižje število možnih izseljenih Slovencev, oziroma kot število tistih Slovencev, ki so se izselili v Avstralijo. Najvišje možno število dobimo tako, da prejšnje vrednosti povečamo za 25 odstotkov. Po tej hipotezi bi število izseljenih Slovencev preseglo število 3.000, ob'tem, da jih je 500 izbralo za »novo domovino« neko drugo državo in ne Avstralijo. ZAKLJUČKI Izseljene Tržačane italijanskega rodu so delno nadomestili istrski priseljenci. Delno, kajti odhajali so izključno mladi, priseljevali pa so se prebivalci vseh starosti, kar ni bilo enakovredno nadomeščanje primanjkljaja. Posledice te neenakovrednosti so se pokazali 25 let kasneje, ko je v tržaških šolah zmanjkala generacija, ki je bila ob eksodusu delno že rojena, delno pa se je rodila že na avstralskih tleh. Za slovenske izseljence pa ni bilo nobenega nadomestila, niti delnega. Število vpisanih v italijanske šole je padlo med leti 1955/56 in 1960/61 s 15.820 na 12.722, ali minus 19,6 odstotka. Na slovenski osnovni šoli pa je v istem razdobju vpis prešel s številke 1.941 na 1.109, kar pomeni padec 42,9 odstotka. Razlika, ki v absolutni vrednosti predstavlja izgubo 832 učencev znatno presega navedeno številko 565 izseljenih. To je posledica dejstva, da so na slovensko šolo vplivali poleg izseljevanja še drugi dejavniki, ki so znatno prispevali k zmanjšanju števila vpisov. Število vpisov v italijanske osnovne šole se je začelo po letu .1961 spet dvigati. Skupni učinek priseljevanja beguncev ter pozitivne demografske konjukture je vsaj začasno nadoknadil nastalo vrzel. Petnajst let po koncu izseljevanja je število vpisanih na italijanske osnovne šole spet doseglo in celo nekoliko preseglo raven vpisov iz leta 1955, vpisi v slovenske šole pa so »nadomestili« le tretjino nastale izgube. Pojav izseljevanja je treba »brati« v širšem okviru dogajanja v zvezi z ustalitvijo in ureditvijo tržaškega vprašanja po Londonskem sporazumu. V tej luči dobiva izseljevanje Tržačanov in vzporedno priseljevanje 30.000 istrskih beguncev pomen nekakšne transfuzije družbenih, etničnih in političnih sestavin tržaškega prebivalstva. Kar se tiče Slovencev lahko sodimo učinke izseljevanja na manjšino kot poserdno, verjetno ne naključno, raznarodovalno potezo. Skratka, operacija je vsestransko uspela, Trst pa občuti posledice tega »uspeha« še danes. PAVEL STRANJ Po 2. svetovni vojni so se ljudje izseljevali v Avstralijo, a tudi v evropske dežele Odšli pa so večinoma mladi... NADALJEVANJE Z 8. STRANI v samo notranjost Italije, kamor so oblasti prisilno izselile državne uslužbence, večinoma učitelje in železničarje. Po drugi svetovni vojni se je v naših krajih začela še tretja izseljenska faza, ki jo navadno povezujemo z izseljevanjem v Avstralijo. To selitveno gibanje je v večji ali manjši meri zajelo vso Primorsko tako na tej, kot na oni strani meje. Posebno ugodna tla pa je našlo na Tržaškem, potem ko je bilo ukinjeno Svobodno tržaško ozemlje. Mesto je poleg političnih in upravnih Pretresov takrat preživljalo globoko gospodarsko krizo, Avstralija pa se je V tistem času močno razvijala in ponujala delo. Tako se je po uradnih virih °d polovice petdesetih do začetka šestdesetih let izselilo s Tržaškega v Avstralijo več kot 8.000 ljudi. Koliko je bilo med njimi Slovencev nam statistika ne pove, a po nekaterih ocenah je bil njihov delež okoli 30 odstotkov. To število je bilo za naše razmere zelo veliko, še zlasti če pomislimo, da je šlo večinoma za mlade ljudi, med katerimi so bili mnogi pari z otroki. Izselje-yanju v Avstralijo torej lahko upravičeno pripisujemo močno negativno vlogo v demografskem razvoju naše skupnosti. Ob tem pa se moramo vprašati, ali niso podobne vloge odigrali še drugi izseljenski premiki, ki so zaradi diskretnejšega poteka imeli manjši čustven odmev in so šli mimo nas, ne da bi se jih dodobra zavedli. V zvezi s tern so zelo zanimivi podatki o izseljevanju iz dolinske občine od devetdesetih let prejšnjega stoletja dalje. Pri jem naj opozorimo, da je rekonstrukcija še v fazi preverjanja in podatki niso dokončni. Od devetdesetih let prejšnjega sto-letja do leta 1980 se je iz dolinske občine izselilo skupno 994 oseb in sicer a28 (53 odstotkov) moških in 446 (47 odstotkov) žensk; 558 (56 odstotkov) Im je odšlo posamezno, ostali pa z družinami. Teh je bilo 139. Do prve svetovne vojne se je izselilo 85 ljudi, ki po odšli v Ameriko (73), v avstrijske dežele (8) in v Egipt (2). Razen treh družin (8 oseb) je šlo večinoma za posameznike moškega spola. Veliko bolj občuten je bil izseljenski pojav od konca prve svetovne vojne do leta 1940, ko se je izselilb 289 občanov (174 ali 60 odstotkov moških in 115 ali 40 odstotkov žensk). Odhajali so predvsem v obdobju 1927-30 in se v veliki večini usmerili v Jugoslavijo (122 oseb) in v Ameriko (118 oseb, od katerih najmanj 39 v Argentino). Med izseljenci je bilo 23 družin s 93 člani. 22 občanov (med temi 3 družine s skupno 7 člani) je nadalje odšlo v Italijo, 15 posameznikov v Francijo, 7 (od tega ena cela družina s 6 osebami) v Egipt, ostali pa v Avstralijo (2), na Koroško (2) in v Nemčijo (.1). Pri tem je treba podčrtati, da je bila dolinska občina svoj čas obsežnejša, kot je danes, in da je v prvem obdobju kar 51 izseljencev bilo iz Ospa, Gabrovice in Kastelca, v drugem pa 20 izseljencev iz Vrhpolij, Nasirca in Mihelov. V tretjem obdobju, ki gre od leta 1941 do leta 1980, se je izselilo 620 prebivalcev, od katerih sta več kot dve tretjini (419 oseb) odšli v evropske države, preostali del (201 oseba) pa na druge celine. Prva zanimivost je že ta, da je med izseljenskimi cilji bila na prvem mestu Jugoslavija z 220 priseljenci, na drugem Italija s 151 izseljenci in šele na tretjem Avstralija, kamor je odšlo 124 občanov. Sledilo so kana-da (36 oseb), Švica in Argentina (21), ZDA (ae), Nemčija (11), Velika Britanija (8), Švedska (6), Francija (2) in nekatere afriške države (8). Dinamika izseljevanja v Evropo je dosegla prvo konico v letih 1945-48 (134 izseljencev), drugo pa v letih 1969-70 (99 izselje-cev). V prvem primeru je šlo predvsem za tok, usmerjen v Jugoslavijo, kamor se je v 4 letih izselilo 114 oseb (samo leta 1947 50), kar je več kot polovica izseljecev v to državo. V drugem primeru pa je na dinamiko vplivalo izseljevanje v Italijo (54 oseb, naj- več leta 1970, ko se jih je izselilo 25) in v Švico ter na Švedsko (skupaj 18 oseb). Izseljevanje v Jugoslavijo in Italijo je vsekakor z večjimi ali manjšimi nihanji potekalo skoraj neprekinjeno v vsem obdobju in je poleg že omenjenih konic imelo tu pa tam še kakšno (na primer leta 1955, ko je v Jugoslavijo odšlo 19 oseb). Do začetka šestdesetih let, ko se je tok v bistvu iztekel, je tudi izseljevanje v neevropske dežele potekalo brez prekinitev. V tem obdobju se je izselilo 173 občanov ali 86 odstotkov vseh izseljencev v izvenevropske dežele. Gibanje se je začelo leta 1947 in je do leta 1953 bilo v glavnem usmerjeno v Argentino (18 oseb). Največji razmah pa je doživelo v letih 1954-63, ko je iz občine odšlo 149 oseb ali 74 odstotkov vseh izvenevropskih izseljencev: 101 v Avstralijo, 31 v Kanado, 8 v ZDA, 5 v afriške države in 4 v Argentino. Izse- ljevanje v Avstralijo je doseglo višek leta 1954 in 1955 s 25 oziroma 38 odhodi. Glede strukture izseljenega prebivalstva izstopa v primerjavi s prejšnjima obdobjema porast ženskega izseljevanja, ki je celo preseglo moško (330 ali .53 odstotkov žensk proti 290 ali 47 odstotkov moških). Na to ni vplival izvenevropski kontingent, v katerem je vedno prevladoval moški spol (107 ali 53 odstotkov), temveč emigracija v evropske države (236 ali 56 odstokov). Presežek je nastal predvsem zaradi izseljevanja v Italijo, kamor se je izselilo kar 110 žensk (73 odstotkov) in 41 (27 odstotkov) moških. Velika večina izseljencev tretjega obdobja je bila stara od 21 do 40 let, največ pa od 21 do 25 ozroma od 31 do 35 let. Pri izseljencih v Avstralijo, Italijo in Jugoslavijo pa je bilo tudi dosti otrok do 15 let ( konkretno 18 odstotkov, 21 odstotkov in 18 odstotkov), medtem ko so se starejši od 46 let odločili v glavnem za zadnji dve državi. Na koncu pa še družine. Teh je bilo 109 s 322 člani, kar pomeni, da je v tretjem obdobju zapustilo občino kar 76 odstotka izseljencev. Pri tem je bila v absolutnih številkah med priseljenskimi državami na prvem mestu Jugoslavija s 33 družinami in 96 osebami, 'vendar pa je največji delež družinskega izseljevanja imela Avstralija s 27 družinami in 87 osebami. Navedeni podatki, ki zarisujejo le splošne poteze emigracije iz dolinske občine, jasno kažejo, da je bilo to izseljevanje v primerjavi s tistim iz Beneške Slovenije neznatno, a glede na specifičnost območja pomembno. Predvsem je iz podatkov razvidno, da je bilo selitveno gibanje po drugi svetovni vojni veliko več kot samo izseljevanje v Avstralijo, in ne zgolj v kvantitativnem smislu. Če je imelo namreč odhajanje v to deželo, kot tudi v Švico in Kanado ekonomsko podlago, so pri izseljevanju v Jugoslavijo in Italijo prisotni drugi, mnogo bolj zapleteni razlogi, povezani z vsestranskimi značilnostmi in z zgodovino mejnih območij, na katerih živimo. Zato bi bilo vredno pojav izseljevanja obširneje preučiti in oceniti vpliv na manjšinsko skupnost. Številka uporabnika. Ključ novih storitev ENEL je v vašem računu. mms mmmis m® imsmm smrmcjs pr vr/ssst1 USO POMESTICO RESJBSNTE ■ j 'WT.%m htivmm i 333??. iccosTo t sat vohmm CDETTO THPGSTO SABA* PCR7ATO «a«A FATTiip.A m cmomaiM. potem* t. Mjnassata .sr To je devetmestna številka na dnu zunanje strani vašega računa, v rdečem pasu. Natisnjena pa je tudi na notranji strani računa in to vedno pod postavko številka uporabnika ENEL. To je vaša in le vaša številka. Pomeni pa ključ, ki vam odpira vrsto novih storitev ENELTEL, ki so vam na razpolago s pomočjo telefona. To je najbolj enostaven, neposreden in hiter način, da pridete v stik z ustanovo ENEL. Že zdaj lahko s pomočjo te številke posredujete podatke o stanju na števcu, v kratkem pa bo mogoče prijavljati okvare in začeti postopke za plačilo. V praksi to pomeni, da bo kompjuterizirani sistem ENEL takoj ugotovil naročnika, čim boste po telefonu zavrteli vašo številko. Na ta način bo med 27 milijoni uporabnikov takoj zabeležena tudi vaša prijava. Številka uporabnika je ključ, s pomočjo katerega boste lahko cenili in uporabili novo kvaliteto storitev, ki jih ENEL z ENELTEL-om pripravlja za vse uporabnike. ENELTEL Kvaliteta z energijo Danes ob 11. uri na mirenskem letališču Z vajo civilne zaščite se končuje tridnevni kongres o malih letališčih V torek na Deželi razprava o peticiji? Nove pobude za zaprtje strelišča nad Selcami Na mirenskem letališču bo danes dopoldne, s pričetkom ob 11. uri, mednarodna vaja civilne zaščite, na kateri bodo sodelovale poklicne in prostovoljne ekipe iz naše dežele, iz Slovenije ter Koroške. Vaja ima namen vključiti v akcijo civilne zaščite tudi letalske skupine. Vaja z naslovom Protala '91 se vrši na podlagi predvidevanja, da pride do poplave v spodnjem delu reke Soče potem, ko sta na jugoslovanski strani bila izpraznjena bazena pri Mostu na Soči in pri Solkanu. Vaja civilne zaščite bo zaključila tridnevni posvet o letalskih klubih in malih letališčih, ki je bil v petek in soboto v kongresni dvorani goriškega sejmišča. Priredila sta ga Aero Club d'Ita-lia in tukajšnji Aero Club v katerem je združenih okrog 400 članov iz Gorice in Trsta. Na posvet je prišlo nad 100 strokovnjakov, letalcev in novinarjev iz raznih krajev Italije, Slovenije, Hrvaške, Koroške, Štajerske, Bavarske in Madžarske. Zaradi slabega vremena v zadnjih dneh je marsikdo, ki je v Gorico nameraval z letalom, prišel z avtomobilom in z zamudo. Goriški župan Scarano je v pozdravnem nagovoru poudaril pove- zovalno vlogo Gorice v srednjeevropskem prostoru tudi na tem področju. Ko je uvodoma govoril o letalski zgodovini Gorice je omenil tudi našega rojaka Edvarda Rusjana, ki je pri nas prvi poletel v zrak na začetku stoletja (mimogrede, vloga Edvarda in Jožeta Rusjana je pravilno poudarjena tudi v brošuri, ki je za to priložnost izšlaJ.Deželni odbornik Di Benedetto, ki odgovarja za prevoze in civilno zaščito, je dejal, da bo v deželni načrt o prevozih vnesel tudi vlogo, ki jo imajo manjša letališča, kot je mirensko, ter da bo podprl prizadevanja tistih, ki žele, da bi tukajšnje letališče postalo uporabno za letala civilne zaščite dežel loka Alpe Jadran. V Palmanovi je namreč informacijski center za civilno zaščito teh dežel. Predsednik italijanskega letalskega kluba odv. Mario Testa in predsednik goriškega letalskega kluba Dario Nardini sta orisala problematiko, ki tare italijanske športne letalce, birokratske omejitve, ki jih ni več v drugih državah Zahodne Evrope. Še zlasti sta poudarila potrebo, da se odpravijo sedanje ovire za prelet državne meje, saj je to prak- tično nemogoče na meji med Italijo in Jugoslavijo ter Avstrijo, to pa zaradi vojaških služnosti, ki bremenijo tudi letalce. Podobnih ovir drugod ni. Pritrdili so jim tudi zastopniki drugih dežel. Predloge za odpravo teh omejitev bodo dali pristojnim državnim upravam. V razpravo so segli predstavniki vseh zainteresiranih dežel. Goriški posvet je bil prvi te vrste v deželah loka Alpe Jadran. Sledili naj bi mu podobni v drugih državah. Še enkrat je Gorica razbila led. Doberdob: danes občni zbor posojilnice V petek zvečer so se na rednem občnem zboru zbrali člani posojilnice v Sovodnjah. Danes dopoldne pa je sklicana skupščina članov posojilnice v Doberdobu. Zbor bo ob 10.30 v župnijskem domu v Doberdobu. Dnevni red predvideva odobritev obračuna za finančno leto 1990, porazdelitev čistega dobička, določitev najvišjega zneska za posojila in nekatere druge točke. Po zakonu morajo zadruge in družbe odobriti finančno poslovanje prejšnjega leta do 30. aprila. Člani odbora za zaprtje poligona nad Selcami so včeraj na tiskovni konferenci na sedežu KD Jezero v Doberdobu ponovno opozorili na nevarnost vojaškega objekta v bližini naselij in na nevzdržnost vojaških služnosti, ki bremenijo velik del kraškega območja. Koordinator odbora Franco Zorzin je omenil incident 4. aprila, ko se je izletnik podal po nezastraženi stezi in se znašel v smrtni nevarnosti sredi streljanja. Ta dogodek, kakršnih je bilo v preteklosti že nekaj, je poudaril Zorzin, ponovno dokazuje, da je treba zapreti strelišče, ker so prebivalci Doberdoba in Selc ter izletniki izpostavljeni nenehni nevarnosti. Odbor je že julija lani vložil deželnemu svetu peticijo s 1.300 podpisi za zaprtje poligona. Po najnovejšem incidentu so poslali protestno pismo predsedniku de-, želnega sveta, načelnikom svetovalskih skupin in vojaškim oblastem. V njem obsojajo dogodek pa tudi brezbrižnost oblasti, ki o lanski peticiji sploh še niso razpravljale. Morda pa je za to bil potreben prav incident. Po neuradnih vesteh namreč kaže, da bo razprava o peticiji v deželnem svetu v torek ali sredo. Zorzin je še napovedal, da bo odbor za zaprtje strelišča priredil v kratkem v Doberdobu posvet o vojaških služnostih, na katerega bodo povabili naj višje pokrajinske in deželne politične predstavnike. Predstavnik Občine Doberdob v odboru Karlo Černič je povedal, da je občinska uprava že takoj obsodila dogodek. Prizadevamo si, je dejal, da bi naš teritorij osvobodili vojaške zasedbe, ki zajema danes 528 hektarov oz. celo petino občine. Vaje s streljanjem, metanjem ročnih bomb in manjših granat potekajo v povprečju več kot vsak drugi dan. Bližina naselij, plinovoda, naftovoda in avtoceste pomeni stalno nevarnost. Poligon je tudi velika ovira za načrtovanje na teritoriju, saj je občina za to območje že izdelala načrt za ureditev parka. V parku pa gotovo ne more biti prostora za strelišče, ki ga občina zavrača tako kot zavrača kulturo vojne in nasilja. Na srečanju je Bruno Zamar, bivši predsednik razpuščenega rajonskega sveta iz Selc, navedel dolgoletno prizadevanje in številne pobude za zaprtje poligona. Upamo, je zaključil, da se bo tokrat končno kaj premaknilo. Monografija o Negovano Nemcu Posojilnica v Sovodnjah je lani dosegla 422 milijonov dobička Slovesnosti ob državnem prazniku Teden, ki je pred nami bo v znamenju praznovanja Dneva vstaje italijanskega naroda, oziroma Dneva osvoboditve. Na območju sovodenjske občine bodo slovesnosti v četrtek po sledečem razporedu: ob 9.45 pred spomenikom v Sovodnjah, 10.15 na Peči, 10.45 v Rupi in ob 11. uri na Vrhu. Na Vrhu bosta komemoraciji na dveh krajih, pred spomenikom padlim v NOB in nato pri SRC Danica, kjer bodo odkrili spominsko ploščo z imeni sedemnajstih v narodnoosvobodilni vojnih padlih krajanov in žrtev nacifašizma. Pobudniki — sekcija VZPI-ANPI — vabijo na slovesnost vse krajane, posebej pa sorodnike padlih. V Gabrjah bo na pobudo KD Skala osrednja slovesnost s kulturnim sporedom že na predvečer praznika. Zbrali se bodo pred spomenikom ob 20. uri. V občini Števerjan bo komemoracija s polaganjem vencev 27. aprila, sočasno s proslavo 50-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Sekcija VZPI-ANPI iz Podgore pripravlja slovesnost v četrtek, ob 10. uri pred spomenikom. V Pevmi bo podobna slovesnost, na pobudo rajonskega sveta in sekcije VZPI-ANPI prav tako v četrtek, ob 9. uri pred spomenikom. Sekcija VZPI-ANPI v Štandrežu pa vabi na komemoracijo, ki bo v četrtek ob 11. uri pred spomenikom. Spominske slovesnosti bodo tudi v drugih krajih. Dva pomembna dosežka označujeta delovanje Kmečko-delavske hranilnice in posojilnice v Sovodnjah v lanskem letu: odličen gospodarski uspeh, ki izkazuje preko 422 milijonov lir čistega dobička in stalno dovoljenje za poslovanje na območju goriške občine. Precej izrazit je bil nadalje porast hranilnih vlog (povišale so se za 12%), za petino pa so se zvišale naložbe. Spričo dobrega gospodarskega uspeha se je ustrezno povečalo tudi premoženje zavoda, ki je ob koncu lanskega leta bilo ocenjeno 1.539 milijonov lir. Tri so osnovni podatki obračuna poslovanja v lanskem letu, ki ga je na občnem zboru članov zadruge, bil je v petek zvečer v Kulturnem domu v Sovodnjah, predstavil predsednik Mirko Hmeljak. V poročilu, ki v uvodnem delu zajema splošne ugotovitve političnih dogajanj v svetu in gospodarskih gibanj v Evropi, s posebnim ozirom na problematiko gospodarskega združevanja, je predsednik navedel pomembnejše korake in usmeritve, ki jih je denarni zavod opravil v lanskem letu, tudi v vidu novih pogojev (in možnosti), ki jih prinaša leto 1992. Tako je posojilnica, skupaj z drugimi sorodnimi ustanovami v deželi, pristopila k novemu elektronskemu centru v Vidmu Coopeld, ki že deluje, v lanskem letu so začeli nuditi strankam usluge na področju leasinga in zavaro- valništva, izpeljali, skupaj z deželno zvezo, vrsto reklamnih pobud, si prizadevali za vnovčenje rizičnih terjatev. Pokazatelj solidnega poslovanja je čisti dobiček, ki znatno presega rezultat iz leta 1989. Možnost stalnega poslovanja na področju občine Gorica (dovoljenje so v posojilnici prejeli prav ob svetovnem dnevu varčevanja) in Zagraja, odpira zavodu potencialno tržišče z okrog 42 tisoč klienti. Ta okoliščina pa seveda postavlja upravitelje tudi pred zahtevne odločitve, ob upoštevanju dosedanjega osnovnega vodila pri poslovanju: dobre in hitre usluge klientom. V zelo kratkem bo treba rešiti torej dvoje osnovnih vprašanj: povečanje števila osebja in še zlasti ureditev sedeža. Glede slednjega se nakazujejo vsaj tri možnosti: gradnja novega poslopja, odkup in preureditev obstoječe stavbe v kraju in dozidava in preureditev obstoječih prostorov. Ker je govor o obračunu, je treba pač navesti tudi nekaj številčnih podatkov. Hranilne vloge so se v letu dni povečale za 593 milijonov lir, hranilne vloge na tekočih računih za 636 milijonov, v obliki hranilnih pisem pa za 765 milijonov lir. Povečal se je tudi obseg posojil in to za okrog 20 odstotkov v primerjavi z letom poprej. Rezultat na področju investicij je boljši od deželnega poprečja (17,5%). Obračun poslovanja so člani zadruge — od 219 članov je bilo osebno ali Trije romunski pribežniki so včeraj ponoči malo pred 2. uro v Ul. Gregorčič ukradli lancio thema Miloša Taba-ja. Povzročili so nekaj hrupa in pritegnili pozornost stanovalcev, ki so takoj poklicali policijo. S kvesture so preusmerili dežurno obhodnico proti Ul. Gregorčič. Po krajšem zasledovanju so agenti dohiteli lancio na odseku drž. ceste 56 bis. Tatovi so se skušali izogniti aretaciji in pri tem povzročili lažje trčenje brez posebne škode na vozilih, končno pa so se predali. Trojico so aretirali in pospremili v zapor. ■ V Podgori sta se včeraj popoldne v čelnem trčenju blizu bara Šport ponesrečila 44-letni Mauro Mlakar in 21-letna Romina Brescia, oba iz Gorice. Oba bosta okrevala v 10 dneh. ■ V baru Al Cantuccio se je predsi-noči okrog polnoči vnel pretep. Ob prihodu policije se je večina razbori-težev razšla. Vztrajala sta le brata 25-letna Mauro in Marco Periz, sicer stara znanca policije, ki sta se spravila še nad agente. To ju je stalo aretacijo in prijavo zaradi upiranja. ______________izleti______________ Društvo slovenskih upokojencev prireja v soboto, 11. maja, celodnevni avtobusni izlet v zanimivo srednjeveško mesto Mantovo. Vpisovanje do srede, 24. t. m., pri poverjenikih in na sedežu v sredo, 24. aprila, od 10. do 11. ure. preko poverilnice prisotnih 130 — po krajši razpravi odobrili. Prav tako so odobrili predlog porazdelitve dobička: 350 milijonov lir v redni rezervni sklad, 62.414.286 v izredni rezervni sklad in 10 milijonov lir v dobrodelne in vzajemnostne namene. Dobiček leta 1989 je znašal 298 milijonov lir. Po posredovanju in odobritvi poročila nadzornega odbora (dr. Štefan Bukovec) je udeležence občnega zbora pozdravil ravnatelj deželne zveze hranilnic in posojilnic Sebastianutto, ki je upraviteljem izrekel priznanje za dobro poslovanje in zagotovil, da je povezovanje v zvezi ICCREA in nudenje novih storitev način uspešnega nastopanja na tržišču tudi po letu 1992. Občni zbor je zatem obravnaval še nekaj vprašanj: tako je bil odobren predlog o najvišjem znesku posojila (500 milijonov lir), predlog za povišanje soudeležbe pri vsedržavni zvezi ICCREA v Rimu (24 milijonov lir), članarina za nove člane ostane nespremenjena (20 tisoč lir), sprejet predlog o maksimalni vsoti dolgoročnih, oziroma srednjeročnih posojil. Posebej velja omeniti, da je Posojilnica svojim članom letos poskrbela prijetno darilo: poskrbela je za ponatis zbirke krajših črtic Naši kraji v preteklosti. Gre za knjigo, ki je izšla pred petinšestdesetimi leti pri Goriški matici in ki je postala že redkost. Namesto praktičnih daril torej preskok na področje kulture. Upokojenci iz Doberdoba prirejajo štiridnevni izlet v Rim in Firence in sicer 15. maja. Vpisovanje do konca aprila v trgovini Pri Mili. KD Jezero in sekcija VZPI v Doberdobu prirejata v soboto, 27. t. m., avtobusni izlet na proslavo 50-letnice OF v Ljubljani. Odhod ob 8. uri. Vpisovanje in informacije v trgovini Pri Mili (tel. 78072). čestitke Družina Stanislav Gergolet čestita NIVES LAKOVIČ ob uspešno opravljenem diplomskem izpitu na Univerzi v Gorici. razna obvestila Skupina Izvir prireja jutri ob 20. uri v Katoliškem domu srečanje z dr. Petrom Vencljem, ki bo govoril na temo Vzgoja - vkalupljena ali ustvarjalna, vzgojitelj -inštitucija ali človek? Pokrajinski odbor SKGZ in VZPI-ANPI prirejata v soboto, 27. aprila, avtobusni izlet v Ljubljano na slavnost ob 50. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. Prijave in pojasnila na sedežu SKGZ v Ulici Malta 2. Sindikat slovenske šole obvešča, da sta goriškim šolnikom na voljo dve štipendiji za udeležbo na 27. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v Ljubljani od 1. do 13. julija letos. Interesenti se morajo javiti pri odbornikih sindikata najkasneje do 25. aprila. Gospodarska zadruga Vrh sklicuje občni zbor jutri, 22. aprila, ob 20. uri v KŠC Danica na Vrhu. Izreden kulturni dogodek se je sinoči odvijal v Biljah. V kiparski delavnici, kjer se je v nenehnem iskanju porodila marsikatera skulptura, so predstavili veliko monografijo o Negova-nu Nemcu, kiparju "belih kamnov", iz katerih diha nežnost, ljubezen, erotika, kiparju evropskega nivoja, kakor ga je na sinočni slovesnosti predstavil prof. Nace Šumi, ki je poleg Cirila Zlobca in Predsednika občinske skupščine Nova Gorica, Sergija Pelhana, govoril na slovesnosti, ki je v atelje, ki bo odslej "novo kulturno jedro", odprto biljenski skupnosti, privabila nepričakovano veliko občinstva, od domačinov, do predstavnikov javnega življenja in predvsem ljubiteljev kulture in umetnosti. Medtem ko je novogoriški župan Pelhan naglasil pomembno vlogo in doprinos Primorcev slovenski kulturi, in Negovan Nemec je bil eden takih velikih Primorcev, je Ciril Zlobec skušal začrtati bistvene poteze Negovana umetnika, nenehnega iskalca in Negovana človeka z navajanjem osebnih iskustev. Profesor Nace Šumi, ki je bil glavni pobudnik za nastanek monografije in -ki je njeno rojevanje spremljal od vsega začetka, je knjigo ocenil kot ta trenutek najlepše oblikovano knjigo na Slovenskem. Škoda bi bilo, če je ne bi ponudili v prevodu tudi sosedom. Posebnost monografije je drugi del — izpoved in pripoved žene in umetnostne zgodovinarke Nelide Silič Nemec. Naj omenimo še, da so k prijetnemu vzdušju sinočne slovesnosti prispevali člani vokalnega okteta Vrtnica in flavtist Armando Mariutti. O dogodku in posebej o monografiji bomo še spregovorili. ______________kino_________________ Gorica CORSO 15.30-22.00 »Risvegli«. R. De Niro. VERDI 15.30-22.00 »Balla coi lupi«. VITTORIA 16.00-22.00 »Fuoco, neve e di' namite«. Tržič EXCELSIOR 15.30-22.00 »A letto col ne-mico« COMUNALE 16.00-22.00 »La condanna«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita Don Boscova ulica 175 tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo Ul. Primo maggio 94 tel._790338. _________pogrebi______________ Jutri ob 9.30 Rocco Jakin iz mrliške veže glavnega pokopališča, 11.00 PasgU' alina De Siati por. Bifaro iz splošne bol' nišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, 12.30 Erminia Rinal' di vdova Ognibene iz splošne bolnišnic6 v cerkev na Svetogorski cesti in na glav' no pokopališče, 12.45 Faustino Medeot ^ bolnišnice Janeza od Boga v Moš, 13.15 Giulia Stimec iz splošne bolnišnice v Faro, 14.00 Anna Culot vdova Oualig splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. An1 in na glavno pokopališče. Slovensko deželno gospodarsk0 združenje - pokrajinski odbor v G°' rici - izreka Mari Mužina in druži®| iskreno sožalje ob nedavni izgu®1 dragega očeta Alojza. SKGZ - Pokrajinski odbor za Goriško Počastitev 50. obletnice ustanovitve OSVOBODILNE FRONTE Priložnostni govor, Sergij Pelhan, predsednik Skupščine občine Nova Gorica in kulturni spored. ŠTEVERJAN, v soboto^ 27. aprila, ob 20. uri pred spomenikom padlim na Trgu svobode v Števerjanu. kulturni DOM JAZZ KONCERT Prvič v Gorici G. CABLES TRIO G. Cables (klavir), C. Brown (kontrabas), G. Capiozzo (bobni) V PONEDELJEK, 22. aprila 1991, ob 20.30 KULTURNI DOM V GORICI - Ul. I. Brass 20 Predprodaja vstopnic v uradu Kulturnega doma - tel. (0481) 33288 Pokrovitelja koncerta: Kmečka banka in goriška podružnice Tržaške hranilnice. Aretirali trojico Romunov ki so ukradli avto v Štandrežu Obletnici Gallusa in OF ter 80 let Pavline Komel Koncert bo jutri v Kulturnem domu Goriški koncert Primorska poje v znamenju kar treh jubilejev V Gorici edini nastop znanega ”G. Cables tria” V Gorici bo jutri nastopil svetovno znani "G. Cables trio", ki ga sestavljajo George Cables (klavir), Camerun L. Brown (kontrabas) in Giulio Capiozzo (bobni). Po lanskih uspelih koncertih Big Banda in New swinga, se obeta spet kvaliteten glasbeni večer, ki ga ne kaže zamuditi. Koncert, ki bo jutri ob 20.30 v Kulturnem domu je edini nastop znane skupine v naši deželi. George Cables sodi med najboljše in najbolj znane pianiste v svetovnem merilu in je v svoji bogati karieri sodeloval z znanimi skupinami jazz glasbe. Za L. Browna pravijo, da zna s svojim ko-trabasom navdušiti še tako zahtevnega poslušalca. Pravijo, da je basist z izrednim tonom in smislom za ritem. Tretji član skupine je Italijan Giulio Capiozzo, ki je pred leti že nastopil v Gorici. Jazz večer pripravlja Kulturni dom, v sodelovanju z Goriško občino in mladinskim združenjem GoriziaGiovane. Pokrovitelja večera pa sta Kmečka ban- G. Cables ka v Gorici in goriška podružnica Tržaške hranilnice. Cena vstopnic (so v predprodaji v Kulturnem domu tel.33288) je 10.000 lir. V Kulturnem domu v Gorici je bil Predsinoči po nekajdnevnem presledku že drugi koncert letošnje pevske revije Primorska poje na Goriškem. Revija Poteka letos v znamenju pomembnega lubileja za ljubitelje petja. Natanko Pred 400 leti je namreč umrl veliki slovenski skladatelj Jakob Petelin - Gal-'Us, ki bogati še danes našo pevsko kulturo in nam je v ponos pred drugi-evropskimi narodi. Prav Gallusu je v uvodnem nagovoru posvetil prvo misel tajnik Zveze slovenskih kulturnih društev Rudi Pavšič. Poleg tega je poudaril je še drug pomembni letošnji jubilej, 50-letnico usta-novitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, »ko smo začeli postavljati temelje svobode in sožitja, kakršnega zasledujemo še danes z našim kulturnim delovanjem«. Pri današnjem gle- danju na takratno dogajanje opažamo seveda tudi nekatere senčne plati, s katerimi se nikakor ne moremo strinjati, je še dejal Pavšič, vendar te sence ne morejo zakriti veličine tega gibanja, ki je v ponos našemu narodu. Glede revije same, ki jo letos že 21. prirejata Z SKD in Združenje pevskih zborov Primorske, je Pavšič menil, da najbrž po tolikih letih potrebuje nekaj prevetritve in sprememb. Sicer pa je ugotovil, da so doslej koncerti želi dober uspeh in privabili povsod dokaj zadovoljivo število občinstva. Goriški koncert je bil nato priložnost za praznovanje visokega življenjskega jubileja, 80-letnice Pavline Komel, dolgoletne pevovodkinje in kulturne delavke, ki je vse svoje življenje zapisala petju, glasbi in naši kulturi nasploh. V znak hvaležnosti za njen doprinos ji je Pavšič izročil priznanje, ki ga je spremljal res topel in hvaležen aplavz občinstva. Slovesnosti je sledil pravcati pevski program z nastopom šestih pevskih zborov. Na koncertu so se predstavili moški pevski zbor Andrej Paglavec iz Podgore (dirigent Marjan Ciglič), mešani pevski zbor Oton Župančič iz Štan-dreža (dir. Miran Rustja), moški pevski zbor Iskra iz Bovca (dir. Danilo Durja-va), dekliški pevski zbor Šmarje (dir. Rosana Koštial), mešani pevski zbor Laetitia iz Ajdovščine (dir. Vlasta Lokar) in moški pevski zbor Provox iz Nove Gorice (dir. Jožko Harej). Na slikah (foto Marinčič) slavljenka Pavlina Komel, in mešani pevski zbor Oton Župančič iz Štandreža. Zimzelene skupine rock glasbe V torek drugi koncert v Verdiju Po nekaj več kot letu dni, bo Verdijeva dvorana ponovno postala prizorišče zanimivega večera, posvečenega rock glasbi iz 60 in začetka 70 let. Podoben koncert je bil že februarja lani, ko se je na odru omenjene dvorane zvrstilo ducat ansamblov, ki so bogatili goriško glasbeno sceno pred dvajset in več leti. Z razliko od danes, je takrat v razmeroma majhnem mestu, kot je to pač Gorica, delovalo nadpovprečno veliko število glasbenih skupin. Naj omenimo samo nekatere najbolj vidne: Le Tigri, I Predavanje v Doberdobu Naredimo sami kompost iz smeti Problem uničevanja odpadkov je da-nes eno med ključnimi vprašanji za varstvo okolja. Reševati ga bo treba z zmanjšanjem skupne količine Proizvedenih odpadkov kot tudi z iskali6® alternativnih metod uničevanja J*! za določene vrste odpadkov. Kar sdeva organske odpadke, ki predstavljajo velik del skupne količine smeti, j;aJ bi se tako vrnili k tradiciji, pa čep-av s sodobnimi metodami. Iz odpadkov ji bi pridobivali kompost - kvalitetno ® Predvsem naravno gnojilo. O tem bo y°vor jutri ob 20.30 na sedežu KD Jeze-r° v Doberdobu na srečanju, ki ga pri-eia društvo v sodelovanju z občinsko ^Pravo in domačo Posojilnico. Govoril 0 predsednik Deželnega združenja za lodinamično kmetijstvo. Na srečanju odo predstavili "Composter graf", doti vi zbiralnik za odpadke, ki omogoča Pridobivanje kakovostnega gnojila. Na De^fnju bodo s podporo Posojilnice P odajali komposter po znižani ceni. Pred 120 leti je prvič izšla Soča Lastnik in urednik je bil V. Dolenc lifcij* Všvko * :rK< , . . . • • i'- ia črt /1 j-m , . . . . . — r 51) ir ?* NKit .liTVKMKE r» >,.* ir o .. . . f gl. 34/kr z. <• -— - • y •* ->9 „ ■« , četrt ’rts ... - * Iti .. /Vsem -sei i,*>i se }<* «V er. uft k< jtf*K - 1 - Sodi*r-ju . Uširi.e Omenila se prijemajo in plačuje se aa i.« vadeo tri>topno vrsto : 8 Ir. ve se tiska 1 krat : „ „ r „ e krat ti „ „ - „ /.Lnu ?.» v»čr pismenke no prostoru in \sakrxt / kolek 50 V Rokopiri se ne vračajo, do;nni naj *e blagovoljna frankujejo. Vredeištvo in opratničtvu jr v hiši št. H* «, Vo»»ra ia Maceili. ‘‘ Nirvvnioa naj se blagovoljni- pošilja ne sealeeom: Viktor Dolenc v Gorivi. Št 1 Orgai sleveishp psliliče?®« draživa geriškegi ta Iraška larotiil pravic. Xr Gorici 13. apr-lln ISTI. I. tečaj. Te dni je minilo 120 let odkar je v Gorici začel izhajati list Soča. Prva, poskusna številka, je izšla 31. marca 1871, št. 1 pa 12. aprila s podnaslovom Organ slovenskega političnega druživa goriš-kega za hrambo narodnih pravic. VABILO Spoštovane člane vabimo na redni občni zbor, ki bo dne ^4- aprila 1991 ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici, Ul. I. Brass 20, s sledečim dnevnim redom: 1) poročilo upravnega sveta za poslovno leto 1990; 2) poročilo nadzornega odbora; 3) odobritev bilance za poslovno leto 1990; 4) volitve upravnega sveta in nadzornega odbora; 5) določitev honorarja upraviteljem in nadzornikom; 6) razno; Bilanca in bilančne priloge so na razpolago članom na Slavnem tajništvu banke. Predsednik Ksaverij Leban >> Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica Priprave za izdajanje političnega časopisa so se pričele že kmalu po ustanovitvi političnega društva Soča (1869), izraziteje pa v drugi polovici naslednjega leta. Prvotna usmeritev je bila ta, da bi v Gorici in Trstu izdajali skupni časopis. Taka usmeritev se je zatem ponavljala še nekajkrat, ampak vsi poskusi — bili so vsaj štirje — niso obrodili uspeha, kakor piše Branko Marušič v zbirki dokumentarnih člankov Primorski čas pretekli. Še 23. februarja 1871 so na občnem zboru političnega društva Soča v Gorici razpravljali o poskusih in pogovorih za izdajanje skupnega lista s Tržačani, kjer je takrat že izhajal ' Primorec". Dober mesec kasneje izide poskusna številka Soče, dvanajst dni zatenr prva številka. List izhaja do konca leta kot štirinajstdnevnik, naslednje leto pa postane tednik. Spiritus agens je Viktor Dolenc, gospodarstvenik in politik (1841 1887), ki je do leta 1876 tudi lastnik in urednik, zatem pa — po preselitvi v Trst — zastavi svoje delo pri Edinosti, ki začne izhajati leta 1876. Po odhodu Dolenca iz Gorice in po vnovičnih poskusih izdajanja skupnega glasila za Goriško in Tržaško, postane lastnik in urednik Soče Ernest Klavžar. Sledi obdobje sodelovanja med listoma, ki pa v letu 1880 preide v spor. Razlog so volitve v državni zbor, oziroma podpora različnim kandidatom. Do podobnega spora pride tudi tri leta kasneje, spet zaradi volitev. Časopis Soča je izhajal do prve svetovne vojne. Časopis z enakim imenom smo imeli v Gorici tudi po drugi svetovni vojni, v zadnjem času pa izhaja Soča/Isonzo, dvojezična revija. Cadetti, I Fantasmi, Otis Group, Le Pantere, Sextons... No, in vse te skupine bodo ponovno stopile pred publiko v torek, 23. aprila s pričetkojn ob 21. uri. Letošnji Rock večer prireja v dobrodelne namene goriški mesečni list ' L -Informatore della vista", ki se bavi s problemi slabovidnih oseb in z obveščanjem ter zbiranjem sredstev pomaga prizadetim. Čestokrat je ta pomoč tudi zelo konkretna, saj vemo, da operacije na očeh niso poceni zadeva. Vstopnice so že v predprodaji na različnih mestih. Glavna prodajna točka je seveda sedež organizatorja v Ul. S. Gio-vanni, 5. Naj omenimo še nekaj prodajnih mest: telovadnica Gymnicus v Ul. Malta, pa prodajalni plošč Musič Shop in Disco Club v Ul. Mazzini in Ul. S. Chiara. Cena vstopnice je poenotena (10.000 lir). V mestu vlada veliko zanimanje za ta koncert, saj zaradi pestrosti, glasba iz tistega obdobja še vedno predstavlja nekaj, kar je nemogoče ponoviti in jo zato sprejema tudi mlajša generacija. To je jasno pokazal že lanski Rock večer, ko je zaradi prenatrpanosti dvorane, več stotin ljudi moralo ostati zunaj. (VP) Vodstvo DSL v Doberdobu Pred kratkim se je v Doberdobu sestal odbor Demokratične strankeievice, ki je imel na dnevnem redu v prvi vrsti izvolitev tajnika in drugih organov. Po soočanju med člani o političnih dogodkih, ki se razvijajo v občini in v stranki sami je bila skupna misel, da je treba preskočiti logiko strankarskih grupacij, ki so v DSL še zelo žive, poleg tega pa je odbor tudi razpravljal o problematiki odcepitve, ki se poraja na levici stranke. Na koncu je odbor izvolil tajnika v osebi Nordija Gergoleta, v tajništvu bodo še Marko Jarc in Karel Ferletič, blagajniško funkcijo pa bo ohranil dosedanji blagajnik Andrej Jarc. Prva akcija DSL bo pobuda za pristop starih članov v novo politično grupacijo. Obvestilo Osebje uprave našega dnevnika v Gorici je na razpolago naročnikom in bralcem vsak delavnik (razen sobot) od 9. do 12. ure. . MEDNARODNI VZORČNI SEJEM ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRT' Mere qoRizi/x GORIŠKI SEJEM mu* GORICA 27. APRIL ■ 5. MAJ 1991 Nova premiera Slovenskega stalnega gledališča v režiji Sergeja Verča Triptih v iskanju humorja S »Triptihom« (dva krajša skeča Ac-hilleja Campanileja in daljši dramski prizor Daria Foja— vse v prevodu Ivanke Hergold) je Slovensko stalno gledališče zaključilo svoj letošnji abonmajski repertoar (nemara bo sledila le še poletna predstava) in s tem izčrpalo nalogo, ki si je zadalo za to sezono. Bila je to duhovita in razgibana pika, bolj poskus burke kot umetniško in izrazno iskanje, prej humor, ki je sam sebi namen, kot pikra družbena satira ali komedija, kar je tudi dobro, saj odvečno moraliziranje (ki se je pri Foju ponujalo) deprimira in ima navadno v gledališču nasprotni učinek. Skratka, burkaška razposajenost z naukom, ki ga vsak gledalec potem lahko sam oblikuje in razvije ali pa ne, saj iz vsega videnega lahko. potegne bolj malo, denimo: ravnoduš- nost ob vojni in celo nadležnost; potem, da sta naivnost in radodarnost v svetu sinonim za prazen želodec: tudi rogovi so rezultat »nesporazumov«. In tu v hipu izrabim priložnost. Ali je bila tudi domala prazna premierska dvorana sad nesporazumov? Nad tem bi se kazalo vsekakor zamisliti... Na funkcionalni in nadvse preprosti sceni Demetrija Ceja, ki je realistično označevala posamezna poglavja »Triptiha«, smo sledili kratkim utrinkom, ki bodo marsikaterega gledalca spravili do smeha, ne da bi ga bilo treba požgečkati pod pazduho. Tudi glasba, ki jo je skomponiral in v živo igral Aleksander Vodopivec, je nadvse opazna in prijetna, razposajena, v stilu pianistov, ki so spremljali neme filme. Karakterizajoči kostumi Giulia- ne Gerdol z določeno groteskno nadrealistično, močno karikirano patino in posrečena izbira lasulj in šminke so tudi pridali svoje, da bi bil gledališki večer čim bolj užiten, kratkočasen in zabaven. Režiser Sergej Verč, ki se je po večletni odsotnosti spet vrnil na oder SSG, je tri komade strnil v celoto, ki ni tekla v neki idejni sintezi, a je vendarle stopnjevala razpoloženje. Najprej z vdorom v dvorano prodajalca krompirja in pečenih koruznih zrn (Adrijan Rustja). Potem s prizorčkom »Vojna«, v katerem človek, ki spi (Stojan Colja) s tipično italijansko nonša-lanco ves razburjen kriči na balkonu, naj vendar sirene prenehajo tuliti in bombniki bombardirati, ker sicer ne more spati (glas na magnetofonskem traku, ki vseskozi komentira hrupno Prizor iz Fojeve enodejanke (Foto Montenero) vojno dogajanje, je »posodil« Tone Gogala). In res nastopi tišina. Nato sledimo skeču »Kosilo v naravi«. Na klopci se srečata krepki mladenič (Dušan Jazbec), ki je zatopljen v časopis in plašni mladenič (Adrijan Rustja), ki minuciozno pripravlja sendvič. Olikano ponudi grižljaj krepkemu mladeniču, ki pa pohlasta kar celotno »kosilo«. Tudi tu celoten potek na magnetofonskem traku komentira Tone Gogala. In končno je tu še »po-chade« Daria Foja »Še tat ne more pošteno krasti«. Medtem ko je Verč prvi dve Campanilejevi miniaturi oblikoval strogo sintetično, tako rekoč v hipu, je pri Foju segel po večjem zamahu, kar mu je seveda omogočila tudi literarna predloga. V stilu, ki spominja na Feydeaujev »Hrup za odrom« s hitrimi preobrati, vstopi in odhodi nastopajočih, je oblikoval dovolj dinamično zgodbo, v kateri se nočni tat znajde v čudni vlogi reševalca konkretnih situacij, katerih srž ni v ničemer drugem kot v križnem natikanju rogov. To opravilo tako zaposluje vse, da celo tat izgubi svojo družbeno veljavo, kot se izkaže na koncu. Skratka, režija je poudarjala predvsem komičnost in absurdnost (pretežek pojem za plehkost upodobljenega) in skušala izzvati pri gledalcih predvsem smeh. V to smer so svojo igro vtirili tudi igralci in se predajali predvsem zunanjim oblikovalnim znakom, saj niti niso imeli na razpolago takega humusa, ki bi omogočal kaj več od igre konkretnega videza. Vse so podvrgli izraziti komiki, dinamiki, burkaštvu in hitrim premikom po odru. Livij Bogateč kot tat, Maja Blagovič kot njegova žena pa še Alojz Milič, Miranda Caharija, Stanislava Bonisegna, Adrijan Rustja in Stojan Colja so ustvarjali miljč, ki je poln preobratov in duhovitosti, a zdi se, da 'gre v prvi vrsti za risanje humorja zaradi humorja. V tem predstava deloma uspeva, deloma pa ne, saj vemo, da je smeh zelo tenkočutna zadeva, pripraviti ljudi do njega pa je zelo težko opravilo. Na koncu moramo seveda še pripisati, da je pesmi za predstavo napisal Marko Kravos, lektor je bil Jože Faganel, koreograf Janez Mejač, sodelovala pa je še Sonja Kerstein. MARIJ ČUK Lepotička obiskuje naše šole »Nekoč sta živela kralj in kraljica...« Ko se zapis, pripoved, igrica začenjajo tako, že takoj vemo, pri čem smo. V svetu pravljice, čarobni krogli, v kateri se dogaja vse, kjer živijo dobri in slabi ljudje, lepe princese in mladi kraljeviči, a tudi hudobni in strupeni oblastniki, ki naredijo vse, da bi se drugim slabo godilo. Tako je tudi v pravljici »Lepotička«, ki jo Slovensko stalno gledališče te dni uprizarja po naših šolah. Pravi naslov pravljici francoske pisateljice Madame d'Aulnoy je sicer Dobra miška, a nemara je pri nas bolje biti lep kot dober in zato jo je Miroslav Košuta (zgodbo je priredil in napisal tudi par otroških pesmic) prekrstil v Lepotičko. Nič hudega! Miška kljub temu nastopa, a ta ni nič drugega kot dobra vila, ki preizkuša kraljično in njeno srčno plemenitost. In kraljična se po tej plati, kljub nesreči, ki jo je zadela zaradi hudobnega kralja iz Dežele solz, izkaže. A kaj bi pripovedovali naprej. Otroci, ki bodo pravljici sledili v svojih razredih, bodo vsebino gotovo bolje razumeli od podpisanega. Na tem mestu lahko le podčrtamo, da je to zares prijetna pravljica. Režiser Mario Uršič si jo je ob sodelovanju glasbenika Aleksandra Rojca zamislil kot nekakšno animacijo oziroma učno uro, da bi otroci našli stik z igralci-pripove-dovalci. Nič posebnega ni v tem početju, a v isti sapi gre zapisati, da zadihamo pravo jedro pravljične magije, da podoživimo svet, ki je lahko še samo v podzavestnem spominu, ko je tako močno ogrožen od vsakršnih televizijskih risank. Ta pravljični spomin je z Lepotičko pred nami in to v prvi vrsti po zaslugi Lučke Počkaj, Alde Sosič in Franka Korošca, ki so spreminjali glasove in videze, variirali izraz in pesem ter s tem ustvarili resnično pravljično nebo. Težavno delo, prav zaradi doga-jalskega »žepnega formata«, a odlično izpeljano, saj je pravljica prekrila resničnost! (mč) V novogoriškem Primorskem dramskem gledališču imajo novega umetniškega vodjo. To je Marko Sosič, režiser, ki ga naš prostor prav dobro pozna. Zato pa nič opisov in baročnih stavkov in pridevnikov, kot je navada pri marsikaterem intervjuju, le pripis, da je pogovor tekel na čisto navaden petek, ko je burja razganjala drevesne krošnje in so se oblaki brezglavo podili po nebu. Kljub taki pisanosti narave, sem začel s čisto banalnim vprašanjem. Kako, da si sprejel mesto umetniškega vodje v Primorskem dramskem gledališču? To je bilo pravzaprav naključje: v Novi Gorici sem režiral Ruzzanteja — tu naj omenim, da po zaslugi Borisa Kobala, kot že enkrat prej v Ljubljani — in splet okoliščin je pač bil tak, da so me pri PDG povabili k razmisleku, ali bi mesto sprejel. Tudi trenutek v mojem življenju je bil tak, da mi je prišepetaval, da bi bila taka izkušnja zame in za gledališče mogoče zanimiva. Zagotovo je tako mesto izziv za človeka, ki deluje v tem našem gledališkem vrvežu, seveda z vsemi težavami in mukami, ki jih vloga gledališkega vodje prinaša. Predstavljam si, da je to kot usoda nogometnega trenerja: če ekipa zmaguje in se uveljavlja, je vsa zasluga drugih, če pa izgublja, je kriv trener. Kako po nekajmesečni izkušnji doživljaš svojo novo pot? Že od vsega začetka sem vedel, da se bom soočal z vprašanji, ki jih nakazuješ in še z drugimi problemi. To pa me ni posebej oviralo pri programiranju in razmišljanju o repertoarju ter gledališču nasploh, saj sem že Marko Sosič novi umetniški vodja PDG Vračanje k ljudskim strastem prej imel kot režiser določene izkušnje, ko sem se pogovarjal z raznimi umetniškimi vodji in sem se, na primer v Trstu, seznanjal s težavami, ki jih ima človek na takem mestu oziroma ansambel z umetniškim vodjo. Moram reči, da se sedaj dobro počutim. Občutek namreč imam, da so me v PDG igralci in tehnično osebje dobro sprejeli. Sestavljanje repertoarja je sad subjektivnih izbir, a tudi objektivnih okoliščin. Vsekakor pa je treba razpeti lok čez vso sezono, izgrebsti rdečo nit, ki naj bi posamezno zaokrožila v celoto. Kako si skušal uskladiti svoje poglede s prostorom, v katerem PDG deluje? Najprej sem preštudiral prejšnje sezone, ki so se oblikovale v tem teatru, razmišljal in pogovarjal sem se o sami zgodovini tega gledališča, ki je v primorskem in širšem slovenskem prostoru pustilo neizbrisen pečat. Gre pač za specifično gledališče, ki deluje ob meji. Najbrž je prav zaradi tega in enkratnega značaja primorskih ljudi ohranilo poseben duh, ki ga je vnašalo v slovenski kulturni prostor. To sem skušal najprej razumeti in analizirati. Moje izhodišče pa je bilo seveda to, da tradicijo ohranim, a seveda z željo, da repertoar oblikujem, mogoče s skromno, osebno noto. Rdeča nit repertoarja naslednje sezone PDG naj ROMA ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI TRST - Ul. Teatro Romano 9/2 - Tel. 60514 Drevored Čampi Elisi 60 S. Servis P. Profesionalnost Q. Kvaliteta R. Prihranek 5 LET GARANCIJE za elektrogospodinj-ske stroje ZOPPAS in pri pralnih strojih ZOPPAS 10 let za boben in košaro. ZOPPAS jih izdela neuničljive. Marko Sosič bi slonela na ljudskih strasteh, kar pomeni vše ali pa nič. Še kratek oklepaj, preden spleteva misel o tem vsebinskem jedru. PDG je gledališče ob meji, kar seveda ni nič omejevalnega, a niti kake velike prednosti ni videti v tem. Veliko pa se govori o sodelovanju med Gorico in Novo Gorico, s tem se birokracija veliko zaposluje. Ali misliš, da lahko PDG pripomore, da bi bilo prehajanje meje na področju umetnosti čim bolj harmonično? Predvsem bi se morali pogovoriti s kulturniki in v prvi vrsti s tržaškimi. Zdi se mi namreč, da se tržaška kulturna politika brani pred takim sodelovanjem. Ima pač monopol nad prireditvami v zamejstvu. V Novi Gorici pa sem začutil željo, da bi do te povezave vendarle prišlo, čeprav preko gledališča s težavo zaživi. Delam na tem, v primeru, da bi bil čez eno leto še vedno umetniški vodja, da bi prišlo do koprodukcije med italijansko stranjo in nami. V tem smislu se že pogovarjam s kulturnim centrom v Vidmu. To bi pomenilo zasuk v dosedanjem mišljenju, česar tržaško gledališče ni naredilo in je zato šlo le redkokdaj iz svoje lupine v širši italijanski prostor. Želel bi, da bi to reali- zirali v PDG, ker se mi zdi, da so take stvari pač normalne. Po tem oklepaju se vrniva k prejšnjemu razmišljanju. Kar zelo me zanimajo ljudske strasti. Kako bi še dodatno opredelil to repertoarno rdečo nit? Izhajam iz točke, da se sodobno gledališče vendarle spet preusmerja v človeško intimo, stisko, ki seveda lahko tudi presega posameznika. To je tudi motiv, ki ga doživljam kot človek in kot gledališčnik. Ljudska strast lahko pomeni človeški impulz, tegobo, žalost, veselje, ljubezen, erotiko, kar je v zadnjih nekaj letih ostajalo morebiti v ozadju. Prevladovale so druge preokupacije. Izhodišče seveda ne zre samo v to smer, podoba repertoarja naj bi tudi bila, da se gledališče približa občinstvu tega področja na komunikativen način, a ne poceni, z globljim razmišljanjem o človeški intimi. Komunikacija z občinstvom je za gledališče bistvenega pomena. Kako misliš, da sprejema goriška publika svoje gledališče? Opozarjali so me, da ima goriška publika rada določen tip predstav. A mislim, da je to občinstvo kakor vsakršno drugo: če je predstava dobra, zna to ceniti, če je slaba, jo odklanja. Vsekakor hočemu občinstvu nuditi kar največ. Mimo notranjega, vsebinskega sporočila, ima gledališče tudi določeno družbeno vlogo, kar je v slovenskem kulturnem prostoru še posebej podčrtano. Prav gotovo je gledališče ventil preko katerega se sproščajo misli in analize, ki so vezane na družbo, med katero teater deluje. Vendar sam ne maram v gledališču take deklarativ-nosti in zato letos nisem uvrstil v repertoar v tem mislu izpostavljenega teksta. Res pa je tudi, da se problemi vsakega prostora in družbe kažejo na najrazličnejše načine in ne dvomim, da se bo iz posameznih predstav v naslednji sezoni izkristalizirala tudi tematika našega zemljepisa. Strinjam se, da se človek po trideset ali štiridesetletnem obdobju zastiranja realnih problemov in drsenja v konzumistično mišljenje spet vrača vase, v svoj intimni svet, k poeziji, umetnosti, filozofiji. Pri tem je seveda tudi gledališče soudeleženo— Seveda je, čeprav ne apriori, če predstava spodbuja k samospraševa-nju, je to njena dodatna prednost. Tudi sam čutim, da se človek vrača k analizi svoje biti in mislim, da utegne biti gledališče, oziroma gledališka predstava, pa ne samo pri svoji literarni osnovi, temveč s svojo totalno govorico, od igralca samega preko giba, glasbe in ne nazadnje režijske interpretacije in atmosfere sploh, tisti trenutek, ko se v človeku samem nekaj pomakne in določeno spoznanje, pa je to lahko še tako irealno, lahko bogati oziroma dopolnjuje gledalčevo razumevanje in sprejemanje sveta. S tem pa gotovo nisem povedal ničesal novega in predstave, ki naj bi nastale v teku naslednje sezone bodo pokazale, kaj je od vsega tega res. Pogovor zapisal MARIJ ČUK °cr Katinare Naredite nekaj korakov več in okusili boste naše sladolede domače proizvodnje v senčnatem prostornem vrtu. V anticipiranih tekmah italijanske A lige proti Romi in Cagliariju Milan in Juventus le izenačila MILAN-ROMA 1:1 (0:0) STRELCA: Rizzitelli v 88. min, Agostini v 92. min. MILAN: Rossi, Tassotti, Maldini, Rijkaard, Galli, Baresi, Simone (Agos-Donadoni, Van Basten, Gullit, Evani. ITALIJANSKA A LIGA VČERAJŠNJA IZIDA Cagliari - Juventus 0:0 Milan - Roma 1:1 LESTVICA Šampdoria 29 17 9 3 45:18 43 Inter 29 16 9 4 52:26 41 Milan 30 16 9 5 36:17 41 •luventus 30 12 10 8 40:24 34 Genoa 29 12 9 8 43:33 33 Farma 29 12 9 8 33:30 33 Torino 29 11 10 8 38:28 32 Roma 30 9 12 9 39:35 30 Atalanta 29 10 10 9 36:35 30 Lazio 29 6 18 5 27:28 30 Napoli 29 8 13 8 29:33 29 Fiorentina 29 7 12 10 34:31 26 Bari 29 8 9 12 35:40 25 Cagliari 30 5 14 11 24:40 24 Lecce 29 5 12 12 17:38 22 Risa 29 7 6 16 31:53 20 Cesena 29 5 8 16 27:49 18 Bologna 29 3 9 17 22:50 15 DANAŠNJE TEKME Atalanta - Parma, Cesena - Genoa, Eiorentina - Inter, Lazio - Napoli, Eecce - Bologna, Šampdoria - Bari; Eorino - Piša. ROMA: Cervone, Pellegrini, Carbo-ni (Tempestilli), Berthold, Aldair, Nela, Desideri, Gerolin, Muzzi (Comi), Giannini, Rizzitelli. SODNIK: Sguizzato iz Verone. KOTI: 10:1 za Milan. OPOMINI: Desideri, Cervone in Tassotti. GLEDALCEV: 75.000. MILAN — Le malo je manjkalo, da bi Roma v Milanu osvojila obe točki. Nogometaši trenerja Sacchija so vso tekmo napadali, zgrešili vrsto priložnosti (z Maldinijem, Van Bastnom in Gullitom), dve minuti pred koncem pa jih je v protinapadu »kaznoval« Rizzitelli. Še dobro, da je Agostini že po izteku regularnega časa izenačil, sicer bi se moral milan po vsej verjetnosti že posloviti od boja za državni naslov. Med tekmo je prišlo na tribunah do izgredov med navijači obeh ekip. Pretepi in neredi so se po tekmi nadaljevali tudi izven stadiona. Izid: 10 ranjenih, ki so se morali zateči v bolnišnico po prvo pomoč... CAGLIARI - JUVENTUS 0:0 CAGLIARI: Ielpo, Pesta, Nardini, Herrera, Valentini, Firicano, Cappioli, Pulga (Coppola), Francescoli (Mobili), Matteoli, Fonseca. JUVENTUS: Tacconi, Napoli, Julio Cesar, Galia, De Marchi, Luppi, Has-sler (Alessio), Corini, Casiraghi (Di Ca-nio), Baggio, Fortunato. SODNIK: Lanese iz Messjne. KOTI: 9:2 za Juventus. OPOMINA: Galia in Herrera. GLEDALCEV: 40.000. CAGLIARI — Po treh zaporednih porazih je renomirani Juventus na Sardiniji izboril točko proti Cagliariju, ki se krčevito bori za obstanek. Delitev točk je povsem pravična. Obe ekipi sta namreč le v prvem polčasu poskusili priti do gola; v nadaljevanju sta le pazili, da ne bi prejeli gola. Neodločen izid seveda zadovoljuje Cagliari, ne pa Juventus, ki se še ni rešil iz globoke krize. Njegov najbolj eminentni nogometaš Baggio je igral slabo, zgrešil je celo preprost zadetek. Tudi ostali igralci niso - z izjemo Hasslerja — zaigrali najbolje. Pred povratno pokalno tekmo z Barcelono se torej trenerju Maifrediju še naprej šibijo kolena... Triestina danes proti Brescii V 30. kolu italijanske nogometne B lige bo Triestina pred lastnimi navijači odigrala pomembno tekmo v borbi za obstanek. Gostila bo Brescio in le z zmago bi lahko še upala v tisto, kar je bil še do pred nekaj kol pravi čudež. V zadnjih šestih tekmah je namreč Triestina osvojila osem točk in se tako iz domala brezupnega položaja približala mestom, ki še pomenijo obstanek v ligi. Diskvalificirani trener Veneranda bo sledil tekmi s tribun. Razpolagal bo z vsemi standardnimi nogometaši, razen Trombette. Današnje tekme: Avellino - Ascoli, Cosenza - Padova, Cremonese - Luc-chese, Foggia - Reggiana, Messina - Salernitana, Modena - Ancona, Pescara - Udinese, Taranto - Barletta, Triestina - Brescia, Verona - Reggina. Lestvica: Foggia 39 točk, Verona 35, Ascoli 33, Reggiana in Lucchese 32, Udinese in Padova 31, Cremonese 30, Messina 29, Brescia, Taranto in Ancona 28, Salernitana 27, Pescara in Avellino 26, Modena in Cosenza 25, Barletta 24, Triestina in Reggina 23. Maradoni potrdili kazen RIM — Prizivna komisija italijanske nogometne zveze FIGC je včeraj potrdila kazen Diegu Armandu Maradoni zaradi jemanja nedovoljenih poživil. Maradona je bil izključen do 30. junija 1992. Nekaj ur predno mu je FIGC potrdila kazen je Maradona v Argentini v intervjuju izjavil, da se poslavlja od profesionalnega nogometa in da se sploh ne bo vrnil v Italijo. Holyfield še prvak ATLANTIC CITY — Ameriški boksar Evander Holyfield je ubranil svetovni naslov v težki kategoriji. Holyfi-eld (28 let) je po točkah v 12 krogih premagal rojaka Georgea Foremana (42 let). Danes Liege-Bastogne-Liege LIEGE — Danes bo na vrsti 4. preizkušnja za svetovni kolesarski pokal, in sicer dirka Liege-Bastogne-Liege. Vpisanih je 248 tekmovalcev, ki bodo morali prevoziti 267 km. Nepričakovan spodrsljaj Crvene zvezde V včerajšnjih anticipiranih tekmah 29. kola 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige preseneča predvsem poraz Crvene zvezde v Banjaluki. Borac je slavil z 8:7 po streljanju enajstmetrovk. V regularnem času se je tekma zaključila neodločeno 2:2 (0:1). Strelca za domačine sta bila Sušič in Špica, za Beograjčane pa Adžič in Stošič (11-m). Zemun je premagal Spartaka z 2:1 (gola za domačine sta dosegla Čuro-vič in Lacmanovič, za goste pa je bil uspešen Filipovič), medtem ko je Budučnost slavila doma proti Rad-ničkemu z 2:0 (oba gola je dosegel Vukičevič, prvega iz enajstmetrovke). Ljubljanska Olimpija bo danes za Bežigradom gostila Željezničar. Ostale današnje tekme: Osijek - Vojvodina, Dinamo - Sarajevo, Rijeka -Rad, Velež - Proleter in Partizan -Sloboda. Hajduk je prost. Koper zmagal KOPER — Nogometaši Kopra so pod vodstvom novega trenerja Srečka Juričiča z Reke včeraj na Bonifi-ki z 2:1 premagali Prijedor. Zadetka sta dosegla Zulič in Ubavič. Izola je gostovala v Varaždinu in izgubila z Varteksom z 0:1, v Ljudskem vrtu pa je Maribor Branik visoko premagal Junaka s 3:0. Na lestvici še naprej vodi Zadar (34 točk). Koper se je s 23 točkami prebil na 5. mesto, Izola ima točko manj in je deseta, Maribor pa je z istim številom točk osmi. Četrtfinale košarkarskega play-offa Včeraj v Repnu v košarkarskem prvenstvu prve moške divizije Danes Philips - Stefanel . Tržaški Stefanel, ki je že z uvrstitvijo v play-off italijanskega košarkar-^kega prvenstva zelo ugodno presen-* ' je z uvrstitvijo v četrtfinale prese-pričakovanja. Tanjevičevi varo-so kot edini v osmini finala rnagali že po dveh tekmah (izločili so ibertas Livorno), v četrtfinalu pa jih ®ka izredno težka naloga, dvoboj z “Ulanskim Philipson, ki je bil prvi po tegularnem delu prvenstva. Danes bo Stefanel igral prvo tekmo Milanu, v četrtek, 25. t. m., pa bo .Jhga tekma. V primeru, da bi bil izid enačen, se bosta ekipi spet srečali v ^edeljo, 28. t. m., v Milanu. Ostali da-®snji spored: Messaggero - Benetton, n°rr - Clear, Phonola - Scavolini. Košarkarski pokal prvakov Popu 84 naslov , EARiz — Splitski Pop 84, nekdanja ril 9°Plastika, se je že tretjič zaporedo-povzpel na evropski košarkarski S** V finalu pokala prvakov so cel 1®an* s 70:65 (40:34) premagali Bar-sk'°n°' ^ Enalu za 3. mesto je telaviv-Sp Makabi s 83:81 (42:39) odpravil p0av°lini. Navijači moštva iz Pesara s aza niso mogli športno prenesti in V°J° ekipo niso bili prav »mehki« »ri Parket so padali paradižniki in dru9i predmeti) Prpič v finalu Uvisn^ ~7 -Jugoslovan Goran Prpič se je tUr . . v finale mednarodnega teniškega .... lrla- s tem da je včeraj v polfinalu Brema Dru ■ Erancoza Piolinea s 6:1, 6:3. udor1 Je Argentinec Jaite, ki je 7:6, 9Vi* Čehoslovaka Novačka s 4:6, 6:4, Danes motociklisti za veliko nagrado ZDA LAGUNA SEČA (ZDA) — Na kalifornijski progi Laguna Seča bo danes motociklistična dirka za VN ZDA v razredih 500 in 250 ccm ter za prikoličarje, medtem ko bodo v razredu 125 ccm počivali. Na prvih poskusnih vožnjah v četrtlitr-skem razredu je najboljši čas (1’29"794) dosegel Cadalora (It., honda). Sledijo: 2. Zeelenberg (Niz., honda) 1'30"252; 3. Chi-li (It., aprilia) 1'30"262; 4. Cardus (Šp., honda) 1'30"562; 5. Bradi (Nem., honda) 1'30"629. V pollitrskem razredu je bil vrstni red naslednji: 1. Schwantz (ZDA, suzuki) 1'26"582; 2. Rainey (ZDA, yamaha) 126 "782; 3. Kocinski (ZDA, yamaha) T26”850; 4. Barros (Braz., cagiva) 1'27"998; 5. Doohan (Avstral., honda) 1'28"00. Proga v Laguni Seči je izredno nevarna, žrtev padca pa je bil tudi Italijan Ste-fano Caracchi (yamaha), ki si je zlomil desno zapestje. Danes svetovni pokal v maratonskem teku LONDON Italijan Gelindo Bordin je glavni favorit na današnjem maratonskem teku v Londonu. Tekma bo odločala tudi o podelitvi svetovnega pokala, med glavnimi kandidati za njegovo osvojitev pa je tudi italijanska ekipa. Skupno se je prijavilo več kot 30 tisoč tekmovalcev. Med ženskami posamezno je glavna favoritinja Portugalka Rosa Mota. Znamenite sestre Polgar v Portorožu, Trstu in Lipici Jutri ob 15. uri se bo v Portorožu začel ekshibicijski šahovski dvoboj (nadaljeval se bo v Trstu in Lipici) med znamenitimi šahistkami iz Madžarske sestrami, Polgar in kombinirano moško ekipo, v kateri bodo igrali slovenski mednarodni mojster Aljoša Grosar, italijanski mednarodni mojster Ennio Arlandi in nemški (prej sovjetski) velemojster Aleksander Khalif-man, bivši evropski mladinski prvak. Poletovcem slovenski derbi POLET - PROSEK 77:67 (42:31) POLET: Žetko, Granier 6 (2:2), Gregori 4, Žerjal 7, Pisani 10 (2:4), Skerlavaj 26 (6:7), Fabčič 12, Baitz, Malalan 12 (2:4). PROSEK: Ban 28 (4:5), Kneipp, Pertot, A. Emili 11 (1:2), L. Emili 4, Zugna 9 (2:2), Nabergoj 3 (1:5). TRI TOČKE: Malalan 2, Fabčič 2, Žerjal 1; Ban 4, Zugna 1. Poletovci so zasluženo osvojili slovenski derbi, toda so se morali pošteno potruditi, da so strli trdoživ odpor izredno požrtvovalnih in motiviranih Prosečanov, med katerimi se je še zlasti odlikoval Ban. Pri openskem moštvu pa je izstopal Fabčič. DRŽAVNI KADETI FINALNA SKUPINA LEGNONORD - KONTOVEL 73:76 (43:40) KONTOVEL: Ban, Budin 14 (5:7), Rebula 19 (6:7), Kralj 7 (2:4), Gulič 18 (2:2), Milič 18 (2:3), Vodopivec, Daneu, Briščik, Kapun. TRI TOČKE: Budin 1, Kralj 1, Rebula 1. Kontovelci so izbojevali nadvse dragoceno zmago v gosteh proti trdoživim igralcem Legnonorda in tako obdržali stik z vodilnimi na lestvici. Že danes pa bodo naši predstavniki spet pred zelo težko nalogo, saj bodo v San Danieleju igrali proti Digasu. Na tekmi proti Legnonordu so Kontovelci, ki so nastopili brez poškodvanega Jana Gregorija, predvsem zadovoljili v drugem polčasu, ko so z dobro obrambo onemogočili razigrane domače napadalce. Za predragoceno zmago je treba pohvaliti prav vse naše košarkarje. (I. E.) DEŽELNI KADETI SOTECO - DOM 91:59 (45:32) DOM: Pečanac 21, Silič 19, Zavadlal 10, Primožič 3, Lograsso 2, Skok, Covi 4. ON: Dom 18, Soteco 28; PON: Primožič (37); TRI TOČKE: Pečanac 1, Silič 1. Domovci so v soboto odigrali eno najslabših letošnjih tekem in to prav proti Sotecu, ki so ga v prvem delu prvenstva z lahkoto premagali. Tekma je bila na nizki tehnični ravni. Šibka točka belo-rdečih je bila obramba in predvsem naši so odpovedali pri lovljenju odbitih žog. Napad pa je bil še kar zadovoljiv. (Primožič) PROPAGANDA BOR - DON BOSCO B 34:42 (17:20) BOR: Jagodic 17 (1:2), Turk 5, Štokelj 1 (1:4), Grgič 2 (0:2), Kafol 5 (1:2), Omari 4 (0:4). TRI TOČKE: Turk 1. »Plavi« so na domačem igrišču zasluženo izgubili proti zelo skromni ekipi Don Bosca B. Naši so vodili le do 8. min (11:10), nakar so nižji, a bolj borbeni nasprotniki prevzeli vajeti igre v ?voje roke. Borovci so preveč grešili pod košema. Poleg tega pa so si zapravili preveliko število protinapadov. V obrambi pa niso sploh bili reaktivni,.le A. Grgič je s svojo višino gospodoval pod košema, a ni mogel sam rešiti vseh problemov. Vsekakor je treba reči, da je prav on Borov igralec, ki je največ napredoval, kar je sad vestnega treniranja. In prav Grgič bi moral biti zgled za vse ostale igralce. (U. A.) V torek v Dolini turnir veteranov V torek, 23. t. m., bo v Dolini 4. kolo Jadranovega košarkarskega turnirja veteranov. Ob 19.45 bo na sporedu tekma Cicibor - Repen, ob 21.00 pa Dolina - Opčine. NOGOMET UNDER 18 BREG - CHIARBOLA 0:2 (0:2) BREG: Giglifano, Calzi, Ota, Švab, Kozina, Luisa (B. Bandi), Majovski, Rocchet-ti, Mauri, Švara, Buzzi, Rapotec, R. Bandi. Kljub dobri igri v drugem polčasu Brežani niso uspeli premagati močne Chiar-bole in so tako drugič izgubilii na domačih tleh. V prvem polčasu je bilo srečanje izenačeno. Brežani so imeli terensko premoč, a niso ustvarili nobene priložnosti za gol. Gostje pa so ob koncu polčasa uspeli dvakrat premagati Bregove-ga vratarja. V drugem polčasu so domačini zaigrali odločneje in potisnili nasprotnike v njihovo polovico igrišča. Zapravili so tudi nekaj dobrih priložnosti z Oto, Buzzijem in Švaro, a brez uspeha. Kljub porazu je treba pohvaliti vso ekipo zaradi borbenosti, zlasti v drugem polčasu. (E. B.) _________obvestili___________ ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi svoje člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v petek, 26. t. m., ob 20.30 na sedežu odseka v Ul. Carducci 12. Na sporedu bo prikaz diapozitivov z odprave Alpe Adria Sagarmatha Ex-pedition '90 na Everest. Vabljeni vsi! SK BRDINA priredi v nedeljo, 5. 5., avtobusni izlet v Gardaland. Odhod avtobusa z Opčin ob 6.00 in nato skozi Prosek, Križ, Nabrežino in Sesljan. Vpisovanje za izlet na sedežu kluba, Proseška 131, ob ponedeljkih in sredah od 19.00 do 20.00. Informacije na tel. št. 212859, 299573 in 226271. ŠZ OLVMPIA sklicuje danes, 21. t. m., ob 10. uri v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85, 15. občni zbor Vljudno vabljeni člani in prijatelji. Seleševa in Cecchinijeva v Polfinalu v Houstonu tehišk^"^^ — V četrtfinalu ženskega igrali 6^a turnirla v Houstonu so tako 6:4 o . Cecchini (It.) - Maleeva (Bol.) 3:6, 6:4' ' "Tld (ZDA) - G. Fernandez (Por.) 6:0' j Seleš (Jug.) - Bonsignori (It.) 6:1, ,20 • Fernandez (ZDA) - Grossman V torek Borg - Arrese j^ONTECARLO — V Montecarlu se Ha , Prične mednarodni teniški turnir, tug; a‘erem bo med drugimi nastopil sRi a , . n* Bjorn Borg. Nekdanji šved-bo yS^ se na igrišča vrača po 7 letih, se Axres °relc Pomeril s Špancem Jordijem p ®°žič in Suljevič v finalu CrRT°R°Ž — V finalu 2. teniškega toro.. ia “Istrska riviera«, ki poteka v Por-Bulipv’ -Se kosta pomerila Jugoslovana je d ,!c in Božič. V polfinalnih srečanjih (ČSFRieV^ s 6T, 6:4 premagal Bulanta (Av.) ' Božič pa s 6:3, 4:6, 6:2 Maira DANES NEDELJA, 21. APRILA 1991 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Lauzaccu: Lauzacco - Juventi-na. 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Moši:»Mossa - Zarja; 16.00 na Padričah: Gaja - Mariano; 16.00 v Foglia-nu: Fogliano - Vesna; 16.00 v Farri: Pro Farra - Primorje. 3. AMATERSKA LIGA 16.00 v Medei: Medea - Mladost; 16.00 v Repnu: Kras - CUS Trst; 16.00 v Gorici: Azzurra - Sovodnje; 16.00 v Trebčah: Primorec - Union; 16.00 v Dolini: Breg - Roi-anese. NARAŠČAJNIKI 10.30 v Dolini: Costalunga - Primorje; 9.00 pri Domju: Domio - Breg; 8.30 na Opčinah: S. Andrea - Zarja. ZAČETNIKI 12.15 na Proseku: Primorje - Altura. KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Trstu, šola Altura: Santos - Sokol. 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 na Proseku, telov. pristaniških delavcev: Amatori Basket - Breg Adriat-herm A; 9.00 v Trst, SŠ Addobbati: Su-perbasket - Breg Adriatherm B. DRŽAVNI KADETI FINALNA SKUPINA 11.00 v San Danieleju: Digas San Daniele - Kontovel. 10.30 v Nabrežini: Sokol - Poggi. ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, »Prvi maj«: Bor - Breg. JUTRI PONEDELJEK, 22. APRILA 1991 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 19.30 V Trstu, »Prvi maj«: Cicibona -Bor Radenska. MORJE POPUSTOV DO 20% POPUSTOV do 30% POPUSTOV do 40% TUDI ZA BLAGO PO NAROČILU TUDI NA OBROKE BREZ MENIC .O. DOMJO 137 - TEL. 281381 - TRST OD 2. APRILA 1991 DO 30. JUNIJA 1991 Sinoči v Trstu v košarkarskem prvenstvu C lige Jadranu TKB odločilni točki V promocijskem košarkarskem prvenstvu Kontovel stežka JADRAN TKB - CONSULSPED MESTRE 85:79 (45:37) JADRAN TKB: Crisma, Oberdan 11 (3:5), Čuk 17 (7:8), Pregare 26 (5:6), Stanisa, Sosič 12 (2:6), Pertot, Merlin 4, Paulina 8 (2:2), Smotlak 7 (1:3). CONSULSPED MESTRE: Barbiero 11, Reghelini 6 (2:2), De Gregorio 7 (1:3), Zorzi 6 (0:2), Trabucco 12 (3:5), Bartolozzi 13 (1:6), Viscovich 22 (3:4), Cailegaro. SODNIKA: Mazzocco in Zanutto iz Vidma. PROSTI METI: Jadran 20:30, Consulsped 10:22; OSEBNE NAPAKE: Jadran 18, Consulsped 22, PON: Barbiero (39), Viscovich 40; TRI TOČKE: Pregare 1, Barbiero 1, Trabucco 3, Viscovich 1. Po predvidevanjih in po pričakovanjih so jadranovci proti tretjeuvršče-nemu Consulspedu spet zaigrali tako, kot pač znajo in po 40 minutah dovolj dopadljive, borbene in izenačene ige osvojili nov par točk, s katerim so si dejansko zagotovili obstanek v tretje-ligaški konkurenci. Tekmo je sinoči označeval zelo dober začetek modrih bojevnikov, ki so ves čas igrali dobro mož-moža obrambo. Še zlasti v prvem delu tekme so Vatovčevi fantje igrali uspešno, si pridobili večjo prednost že v deseti minuti pri izidu 23:15. Do konca polčasa so ob manjših nihanjih prednost še povečali (v 15. min. je bil delni izid 33:26), na odmor pa so šli z osmimi točkami prednosti. V tem delu sta se odlikovala še zlasti Pregare, Paulina in Sosič. Na splošno pa je treba poudariti, da so vsi igralci, ki so stopili na igrišče, dali svoj doprinos tako kot v Pordenonu. Edini, ki je v primerjavi s Porde-nonom, kjer je igral zelo dobro, nekoliko razočaral je bil Merlin, ki je imel včeraj pač slab dan. V drugem delu srečanja so gostje začeli mnogo bolj odločno in se v sredini polčasa približali jadranovcem. Gostje so predvajali mož-moža obrambo. Po obdobjih pa so prehajali na consko razvrstitev 1:3:1, nekajkrat pa so tudi nastavili conski presing 3:2. Jadranovci so verjetno tudi zaradi utrujenosti v deseti minuti drugega polčasa pri izidu 67:59 nekoliko popustili, tako da so jih 5 minut kasneje gostje skorajda dohiteli (73:71). Kljub nevarnosti pa so jadranovci vseeno uspeli ohraniti mirno kri, kljubovali začasni krizi in tako zmagali s šestimi točkami razlike, čeprav so bile zadnje tri minute srečanja, kot smo pač navajeni, izredno razburljive in napete. Ob splošnem zadovoljstvu in ob dobri igri vseh včerajšnjih akterjev bi še enkrat izpostavili odlično igro Davida Pregarca ter soliden nastop Dejana Oberdana, ki je v drugem polčasu, ko je bil več časa na igrišču, preudarno vodil svoje moštvo. Po dveh kolih zatišja pa je v ospredje spet stopil tudi Mauro Čuk, ki je bil včeraj z izvajanjem prostih metov v ključnih trenutkih nedvomno zelo dragocen in tudi presoden za končno zmago. V prihodnjem kolu bodo naši košarkarji gostovali v Padovi, kjer se bodo spoprijeli z moštvom Pierobona. (Cancia) KONTOVEL - FINCANTIERI 86:79 (35:34) KONTOVEL: Budin 1 (1:2), Rebula 6 (0:2), Gulič 29 (15:20), Sterni 16 (4:6), Grilanc 5, Čuk 5 (1:1), Starc 9 (2:2), Ci-vardi 14 (6:11), Štoka 1 (1:2). 3 TOČKE: Gulič 2, Starc 1, Grilanc 1. PON: Sterni. Kontovel je sinoči osvojil vse prej kot lahko tekmo. Fincantieri je v začetku povedel za 6 do 8 točk in vodil vse do nekaj sekund pred iztekom polčasa, ko so Kontovelci z zadnjim košem tudi prvič povedli. Drugi polčas se je začel za košarkarje trenerja Medna katastrofalno. Gostje so z delnim izidom 11:0 v pičli minuti povedli za 9 točk (v eni sami akciji so jih — po namerni osebni napaki, tehnični napaki in metom z razdalje — dosegli kar sedem!). Do preokreta je prišlo potem, ko so začeli gostitelji braniti agresivneje. Z agresivnim presingom in protinapadi so v 31. minuti nadoknadili zaostanek in spet povedli. Kmalu so zvišali vodstvo na 8 točk, kar jim je tudi zadostovalo za težko, a dragoceno zmago, za katero so — ob skromnem doprinosu viso- Včeraj v 23. kolu italijanske ženske odbojkarske C-l lige črn dan naših šesterk Borovke in slogašice praznih rok FERRO JULIA - BOR ELPRO CUNJA 3:1 (15:1, 10:15, 15:12,15:10) BOR ELPRO CUNJA: Nacinovi, Maver, Stopper, Fučka, Grbec, Vidali, Vitez, Venier, Traettino, Foraus. Neposredni obračun med odbojkaricami iz Tržiča in Borom Elpro Čunjo je bil derbi dveh šesterk, ki imata v zadnjih odločilnih nastopih povsem različna cilja. Gostiteljice se krčevito borijo za obstanek med tretjeligašica-mi, Tržačanke pa za napredovanje v B-2 ligo. Po sinočnem porazu so se žal te možnosti krepko zamajale in v preostalih treh nastopih je končen razplet odvisen od vse več številnih kombinacij. Tržiški derbi ni bil kaj prida zanimiv in privlačen, ker so živci preval-dali nad lepo igro.Gostje so pričele izredno nezanesljivo in zmedeno. Res, da so prvi niz odigrale prež Traettino-ve, toda kljub tej nevšečnosti, je bilo pričakovati bolj zanesljivo igro, saj so izbojevale prvo točko, ko so domačin- ke povedle 's 6:0, kar je bilo obenem tudi vse. Standardna Borova postava je v drugem nizu zaigrala tako, kot je bilo pričakovati na tem izredno važnem nastopu. Z zelo dobrim servisom so naše spravile nasprotnice, na čelu z odlično podajačico Ahmedovo, v velike težave, napad je bil veliko bolj učinkovit in set je tako pripadal borovkam. Z dobro igro so borovke nadaljevale tudi v tretjem setu vse do izdatnega vodstva z 12:3. Potlej se je pričelo zatikati in gostiteljice so z delnim izidom 12:0 spremenile poraz v zmago in tako pospravile dve predragoceni točki v krčevitem boju za obstanek, ker so na-šece nadaljevale s slabo odbojko tudi v zadnjem odločilnem setu. Reakcija pri vodstvu nasprotnic z 11:3 je le navrgla dve točki, toda naslednje stanje 14:5 je bilo povsem brezupno. Štiri uspešni protinapadi in blok so pripomogli k osvojitvi še petih točk, a je bilo na dlani, da Bor Elpro Cunja, ki smo ga gledali v Tržiču ni zmogel izsiliti še peti set. (G. F.) Za Miro Grgič (Sloga Koimpex) se je letošnje prvenstvo zaradi poškodbe že končalo SLOGA KOIMPEN - KENNEDV 0:3 (5:15, 14:16, 6:15) SLOGA KOIMPEK: Fabrizzi, Lupine, Marucelli, Milkovič, Mijot, Pertot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar. Po enomesečnem premoru je Sloga Koimpex včeraj spet nastopila na domačem igrišču, žal pa ne v popolni postavi. Med tednom si je namreč na treningu huje poškodovala nogo Mira Grgič in zanjo je letošnjega prvenstva predčasno konec. Njena odsotnost je predvsem psihološko slabo vplivala na slogašice, saj so te v prvem setu zaigrale z veliko mero negotovosti, ki je bila tudi glavni razlog za celo serijo napak. Kennedy, ki ima še, čeprav majhne možnosti, da napreduje, si seveda ni privoščil nobega odmora in je set osvojil po hitrem postopku. Tudi v drugem je takoj povedel z 10:3, nato pa še s 13:6. Kdaj je Sloga Koimpex odločno reagirala in s celo serijo uspešnih akcij izničila zaostanek in celo povedla s 14:13. V ostri borbi za vsako žogo je Kennedy manj grešil in osvojil še drugi set. V tretjem pa se gostje niso več pustile presenetiti. Takoj so silovito pritisnile na plin, reakcija slo-gašic je prišla prepozno in tekme je bilo konec.(Inka) kih igralcev v napadu — najbolj zaslužni zunanji igralci. (D. Starc). ALBA BETTON - DOM G OMETAL 77:83 (30:35) DOM: Gruzovin, Košuta 9, Ambrosi 2, Orzan 36, Semolič 1, Kocjančič, Bric 12, Battello 2, Dornik 4, Puiatti 17. PON: Košuta, Spessot, Grusovin, Bragagnolo, Mascellari. ON: Dom 28, Alba 25. 3 TOČKE: Puiatti in Orzan 3, Košuta 1. Domovci so sredi Krmina dosegli pomembno in povsem zasluženo zmago. Brumnovi Varovanci so bili namreč vseskozi boljši nasprotnik, saj so prikazali zdaleč večjo uigranost in borbenost. Belo-rdeči so začeli srečanje dokaj poletavno, saj so v 13. minuti že vodili z 11 točkami prednosti (12:23). V nadaljevanju so nekoliko popustili, kar so seveda domačini primerno izkoristili in ob koncu polčasa znižali zaostanek na samih pet točk. V uvodnih minutah drugega dela tekme so se igralci Albe približali le na točko, toda domovci so takoj zatem prepričljivo reagirali in z razigranim Orzanom (36 točk!) na čelu ponovno odločno prešli v vodstvo (v 30. minuti je bil rezultat že 49:63). Domačini niso vrgli puške v koruzo in so v zaključnem delu srečanja dali vse od sebe, vendar naši fantje so obdržali prednost vse do končne sirene. Tokrat si pohvalo zaslužijo prav vsi igralci. S to zmago so domovci prehiteli na skupni lestvici prav igralce Albe in zasedajo dve koli pred iztekom letošnjega prvenstva pomembno tretje mesto, (mar) Jutri slovenski derbi Cicibona - Bor Radenska Slovenski derbi promocijskega prvenstva Cicibona — Bor Radenska bo jutri ob 19.30 na stadionu »Prvi maj«. Tekma bo še posebno pomembna za cicibonaše, ki se na vse kriplje borijo za obstanek v ligi. Naša selekcija danes v Trbovljah Selekcija naših košarkarjev 1978/79, ki jo sestavljajo igralci Bora, Brega, Doma, Kontovela, Poleta in Sokola in bo nastopila pod imenom Jadrana, se bo danes udeležila četrtfinala slovenskega pionirskega festivala za Pokal Mars v Trbovljah. Ob 11.15 se bo pomerila s Kranjem. Popoldne pa bo odigrala še eno tekmo. Po sinočnji zmagi v gosteh v Vidmu v moški odbojkarski C-2 ligi V domačih nastopih v ženski odbojkarski C-2 ligi Bor Agrimpex si je zagotovil prestop Pričakovana uspeha naših VOLLEV BALL - BOR AGRIMPEK 0:3 (14:16, 11:15, 11:15) BOR AGRIMPEK: Giacca, Marega, Paganini, Starc, Rudež, Palin, Stančič, Meton. Za borovce je bil sinočnji nastop zelo pomemben, končal pa se je kot je bilo želeti: z zmago, ki je obenem prinesla matematično gotovost napredovanja v višjo ligo. Začetek tekme je bil težak, naši so sicer povedli, vendar se niso mogli otresti nervoze in nasprotnik jih je dohitel, prehitel in pri izidu 14:12 imel tudi set žogo. Z dobrim blokom so se borovci rešili nevarnosti, z natančnim servisom in solidno obrambo pa so nadoknadili zaostanek in set zaključili v svojo korist. V 2. nizu so naši bili stalno v vodstvu, v 3. in poslednjem pa je njihova prednost znašala kar 14 točk (4:14). Tedaj se jih je znova lotila nervoza in žoga nikakor ni hotela na tla. Kljub vsemu se je tekma z udarcem Rudeža s centra le končala v korist naših. v živo o našem športu vsak ponedeljek ob 21.45 na TV Koper-Capodistria ponovitev v torek ob 16.30 jutri v oddaji: • nogomet: še se spominjate Pavla Gregoriča? • košarka: Jadran ... Boris Vitez, sreča te čaka v naši oddaji!: • uganka: ali bo v ponedeljek Egon Fonda v studiu? za odgovore na nagradno uganko (003866) 25991 Velja še omeniti, da je Stančičevo mesto v ekipi tokrat prevzel Paganini, ki je zelo dobro opravil svojo nalogo. Odličen je bil tudi David Starc. (S. S.) OLVMPIA CDR - BROTTO 3:0 (15:4, 15:5, 15:11) OLVMPIA CDR: J., S. in A. Terpin, Dornik, Sfiligoj, Cotič, Magna, Kom-janc, Vogrič, Černič. 01ympia CDR je osvojila svojo tretjo zaporedno zmago, kar priča o zelo dobri trenutni formi. Podobna ugotovitev velja tudi za vzdušje v ekipi. Mestni derbi sicer ni bil posebno zanimiv. Domačini , so nasprotnika kaj kmalu spravili v težave, zlasti s servisom in pazljivo igro v obrambi. Gostje so z druge strani imeli zelo slab sprejem, kar se je seveda odražalo na njihovem nastopu. Naši pa so precej akcij izpeljali skozi center, tako da sta bili krili razbremenjeni. Pri 01ympii CDR je nastopil tudi mladi, 15-letni Gianni Magna, ki se je lepo odrezal. 01ympia CDR ima sedaj precej lahek koledar in se v glavnem pripravlja na tekmo z Borom Agrimpex, ki bo čez dve koli. (Peter Černič) PAV REMANZACCO - VALPRAPOR IMSA 3:2 (9:15, 8:15, 15:6, 15:11, 15:13) VALPRAPOR IMSA: Lutman, Pete-jan, Berzacola, Feri, Superga, Vogrič, Uršič, Buzzinelli. Valprapor IMSA je nastopil na gostovanju z okrnjeno postavo, saj je imel trener Zamo za zamenjavo le podajača Vogriča in mladega Uršiča. Ekipa je kljub temu odlično začela. Prvi in drugi set so naši zelo dobro odigrali in zasluženo osvojili ta dva delna izida. V tretjem setu so gostitelji reagirali. Naši odbojkarji so zaigrali slabše in set izgubili. Četrti niz je bil najdaljši. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu do enajstice, nato je Valprapor z nekaterimi naivnimi napakami omogočil domačinom, da so izenačili stanje v setih. V tie-breaku so Štandrežci vodili do 11:8, zatem se je v njihovi igri nekaj zataknilo. Pav je to izkoristil in tudi zmagal. To je bil že enajsti tie-break, ki ga je Valprapor odigral v tem prvenstvu. Izkupiček zmaganih končnic pa ni zanj nič kaj spodbuden, saj je bil sinočnji njegov že sedmi izgubljeni tie-break. (ZIP) 1. MOŠKA DIVIZIJA SLOGA - BOR 3:0 (15:2, 15:4, 15:4) SLOGA: Betocchi, Božič, Kerpan, David in Marko Kralj, Andrej in Martin Maver, Pahor, Riolino, Rupel, Zgu-bin, Štrajn. BOR: Pavlica: Furlanič, Stulle, Cili-berto, Gombač, Koren, Chert, Rizzo, Taberno. Derbi na Opčinah je" potekal resnično enosmerno. Mladi borovci nikakor niso mogli najti primernega protiorož-ja za tokrat razigrane slogaše, ki praktično niso grešili. Slogini fantje so stopili na igrišče izredno koncentrirani, saj je jasno, da si zdaj v končnici prvenstva ne morejo privoščiti nobenega pocenjevanja, ki bi lahko pripeljalo do kakega izgubljenega niza. Tako so v velikem slogu odigrali vse tri sete in osvojili novi točki po samih 45 minutah igranja. (Inka) Turnir v aktivnem šahu Polet in Kontovel lepo presenetila V prostorih barko vij anskega TPK Sirena so včeraj odigrali zadnja tri kola moštvenega šahovskega turnirja v aktivnem šahu, ki se ga je udeležilo 13 ekip s Tržaškega. Slovenski ekipi Poleta in Kontovela sta se na turnirju zelo dobro odrezali, saj je Polet osvojil končno tretje mesto, Kontovel pa četrto. Končni vrstni red je bil sledeč: 1. Costalunga A 23 točk (od 32 možnih), 2. S. Marco A 22, Polet 20,5 (v postavi Filipovič, Bajc, Fabjan, Lapornik, H. Sosič), 4. Kontovel (v postavi Pertot, Benedetič, Antončič, Ukmar in Prašelj) in Fincantieri 19,5. Na prvi deski je dosegel najboljši rezultat mojstrski kandidat Vitri (Costalunga A), na drugi deski Ouercioli (S. Marco A), na tretji Boris Fabjan (Polet), na četrti pa Mallardi (Tržaško šahovsko društvo). Danes bo v prostorih Tržaškega šahovskega društva tržaško pokrajinsko prvenstvo za osnovnošolce in za dijake nižjih in višjih srednjih šol. SOKOL INDULES - TARCENTO 3:0 (15:12, 15:11, 15:9) SOKOL INDULES: Pertot, Vidali, Ušaj, Škerk, Brumat, T. in L. Masten, Vižentin, Ciocchr, Conestabo. Sokolovke so z zagrizeno in požrtvovalno igro_ premagale trdožive nasprotnice iz Cente. Domačinke so začele zelo zmedeno, kar so nasprotnice izkoristile in povedle s 6:2. Nato se je bil izenačen boj do rezultata 12:12. Nabrežinke so bile v ključnih trenutkih prisebnejše in niz tudi osvojile. Drugi set je bil podoben prvemu, v zadnjem in odločilnem nizu pa so domačinke pokazale boljšo odbojko in predvsem z odlično igro Pertotove spravile nasprotnice na kolena. (Vip) AGOREST POSOJILNICA SOVODNJE - ASFJR ČEDAD 3:0 (15:11, 15:10, 15:13) AGOREST POSOJILNICA SOVODNJE: Vižintin, Zavadlal, Fajt, Krašček, Scozziero, Marassi, Luvisutti, Orel, So-šol. Goriška združena ekipa je sinoči prepričljivo slavila zmago proti ekipi iz Čedada in s prikazano igro dokazala, da je bil spodrsljaj izpred tedna dni le epizoda. Naše predstavnice so stopile na igrišče trdno odločene, da se oddolžijo za gladek poraz, ki so ga doživele v prvem delu prvenstva. Nasprotnice pa se nikakor niso hotele kar tako predati, še posebno, ker jim preti izpad iz lige. Premoč domačink pa je bila očitna. Razveseljivo je dejstvo, da sta se sinoči v vrstah družene ekipe izkazali mladi in perspektivni Fajtova in Kraščkova, poleg odlične igre Lare Vižintin, ki je bila nasprotnicam večkrat pravi trn v peti. (R.T.) ŽENSKA D LIGA KONTOVEL - TORRIANA 0:3 (2:15, 7:15, 4:15 KONTOVEL: Legiša, Pertot, Černe, Kralj, Garbini, Bogateč, Bezin, Milič. Ekipa Kontovela je bila okrnjega, brez odbojkaric iz prve postave. Zato je bila tudi igra slaba, manjkala je koncentracija. Naše so grešile zlasti pri sprejemu, zapravile pa so tudi veliko servisov. Na drugi strani so nasprotnice bile veliko boljše, odlikujeta ju zelo močen servis in posebno blok. O njihovi moči priča tudi položaj na lestvici, na kateri zasedajo 2. mesto. (Tanja Černe) DEKLICE VIRTUS - SLOGA SAGOR 2:3 (15:13, 10:15, 10:15, 16:14, 2:15) SLOGA SAGOR: Brišnik, Ciocchi, Fonda, Milič, Milkovič, Spacal, Štre-kelj. Sloga Sagor si je priigrala nastop v finalu za določitev pokrajinskega prvaka v kategoriji deklic. Za vstop v finale je bilo našim dekletom dovolj, da osvojilo set, oziroma 20 točk. V tem odločilnem srečanju pa je Sloga Sagor morala na igrišče v zelo pomlajeni postavi, saj sta odsotni Majo Kosmino in Starčevo nadomestili Milkovičeva in Štrekljeva, ki običajno nastopata z ekipo under 14. Kljub temu, da je bil to njun prvi nastop s starejšimi klubskimi tovarišicami, sta zelo samozavestno igrali in tako tudi pripomogli k tej pomembni zmagi. O tekmi lahko napišemo, da se je prvi set našim izmuznil za las, saj so imele manjše težave z uigranostjo, naslednja dva so osvojile brez problemov, četri pa je po izenačenem boju pripadel domačinkam. O odločilnem nizu resnično ni kaj povedati, saj je Sloga Sagor bila vseskozi v vodstvu, eno od dveh točk, ki ju je osvojil Virtus pa so mu podarile slogašice z zgrešenim servisom. (Inka) NARAŠČAJNICE SLOGA - BOR 0:2 (14:16, 3:15) SLOGA: Cecco, Ferri, Kalcc Kufer-sin, Limoncin, Race, Stocco, Štrekelj, Švagelj, Tensi. BOR: Pitacco, Perosa, Jogan, Bezenšek, Flego, Vidali, Dolhar, Zadnik. Podcenjevanje nasprotnic bi mlade borovke lahko drago stalo, saj so v prvem setu zgrešile precej servisov, pa tudi drugih napak je bilo preveč. To so seveda pridno izkoristile domačinke. Slogašice so v prvem setu igrale sila samozavestno in tudi prve prišle do set žoge. Niz je po napetem finišu nato pripadal Bazovkam, ki so v drugem bistveno izboljšale svojo učinkovitost in tudi povsem zasluženo osvojile tekmo. (Inka) Pred dnevi v Gorici na 21. občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev v Italiji S kakovostnim delom držati korak s časom . 21. občni zbor Združenja slovenskih sP°rtnih društev v Italiji je bil vsekakor P° svoje »prelomnica« v zgodovini naše Portne krovne organizacije. POrvič, ker Je Po kar devetih letih in pol sklenil us-Pesno predsedovanje Odo Kalan, drugič, £et smo na tem občnem zboru kar nekaj-Kral slišali besedo »kvaliteta«, ki naj bi Poslej označevala delo naše najbolj mno-ž'čne strutkure sploh. Novi predsednik Jurij Kufersin, ki ga Je 85 delegatov (od skupnih 148) v predstavništvu 35 od 42 včlanjenih društev Skoraj soglasno izvolilo (prejel je namreč ' glasov), je po izvolitvi v svojem krat-j m govoru jasno nakazal, da bo moral zvršni dobro poslej kakovostno in orga-‘ran° de^ati ter dodal naslednje: “Naša organizacija se bo morala prizade-a~> da bo deležna tistega vsestranskega u Znania (tudi političnega in ekonom-k^ega) in vloge, ki ji pritičeta glede na množičnost in aktivnost njenega član-nau' Dsnovni delovni program novega obora bi zato lahko strnili v nalsednjem tui točke: 1. spremljati in preučiti spremembe ter probleme, ki so še in se bodo odo še pojavili ter jim dajati pravilne ugovore, 2. uveljaviti organizacijo znot-al in zunaj manjšine, 3. utriditi to, kar je no do danes že realizirano, 4. izpeljati e°rganizacijo in modernizacijo organi-^tije.« . Sicer pa četrtkov občni zbor v mali vorani Kulturnega doma v Gorici, ki jnu je predsedoval Aldo Rupel, je poteki »mirno«, tako da je moral kar nekaj-at sam Rupel spodbujati pristone k ži-khnejši diskusiji in tudi h konstruktivni Polemiki, saj je v razpravo poseglo bolj klo kandidatov. ZSSDI se je obogatilo še z enim druš-g °m- Prav na četrtkovem OZ so sprejeli mu Soča, ki deluje na sovodenjskem ob-?oju, prošnjo Košarkarskega kluba Pro-v j. Za sprejetje v ZSŠDI bodo obravna-r® ZSŠI E™* seji novega izvršnega odbo- j,?° Pozdravih predsednika SKGZ Klav-la Palfifa predsednika ŠZ Bor Milana i ainca, predsednika gobarja, deželnega svetovalca Miloša I^Udina, predstavnika Športne zveze ni?Vev Gorice Viljema Debrea, predstavil Športne zveze Kopra Miloša Strgarji P°-^Preclsednice SK Brdina Vlaste D ab-Štrekelj, so v diskusijo posegli ^tjlusudnik Balinarske komisije pri j bDI Zdravko Skupek, športni delavec te buplsnik Radia Trst A Mario Šušteršič q r ,glvni urednik Primroskega dnevnika s Sana Udoviča, ki je med drugim pri-n,.n*m orisal težave, v katerih se nahaja naš dnevnik. Novi predsednik ZSŠDI Jurij Kufersin Naj omenimo, da so občnemu zboru brzojavke s pozdravi poslali Športna zveza Slovenije, deželni svetovalec Bojan Brezigar, ZSKD in Marija Ferletič v imenu Sveta slovenskih organizacij, prisoten pa je bil tudi jugoslovanski konzul Anton Pogačnik. Po predsedniškem in dveh tajniških poročilih (Alda Rupla za TO goriške pokrajine in Ivana Peterlina za TO tržaške pokrajine) je razrešnico staremu odboru dal član nadzornega dobora Egon Kraus, ki je tudi izročil dolgoletnemu predsedniku Odu Kalanu darilo za uspešno delo v tem obdobju. Delegati so nato v celoti izvolili kandidate, ki jih je že posredoval prejšnji odbor, novi predsednik Jurij Kufersin pa je glede bodočega dela krovne organizacije med drugim dejal: »Morali bomo pravilno razbrati in razumeti novosti, ki so se pojavile v zadnjih časih na vseh področjih človekovega udejstvovanja in se temu prilagoditi, ne da bi odbili, pozabili ali se ogajevali od vsega, kar je bilo do danes storjenega. V zadnjih letih se je odbor spoprijemal z vsemi, tudi najmanjšimi problemi, ki so zadevali našo telesno kulturo. Sedaj pa je problameti-ka postala tako široka, da bi nadaljevanje po tej poti pomenilo stagnacijo, oziroma dejansko nazadovanje.« In prav zato, kot smo že zapisali v uvodu, menimo in si seveda močno želimo, da bo naša krovna organizacija ubrala pot kvalitete dela, ker se samo s kakovostjo dela drži korak z razvojem tudi na športnem področju. Novi odbor ZSSDI IZVRŠNI ODBOR (prisotnih je bilo 84 delegatov iz 35 društev, glasovalo je 81 upravičencev) PREDSEDNIK Jurij Kufersin (77), Marko Lutman (1). ODBORNIKI ^Andrej Berdon (79), Danilo Bizjak (76), Danjel Brajnik (81), Marij Čuk p )i Franko Drasič (81), Marko Lutman (81), Radivoj Pečar (74), Adriana >etejan (81), Ivan Peterlin (76), Marko Rojec (81), Renato Štokelj (81), Mario Šušteršič (?8), Igor Tul (80), Livio Valenčič (78), Beno Vižintin (80). , NADZORNI ODBOR ČLANI Rliran Dolhar (81), Egon Kraus (80), Aldo Rupel (80). SUPLENTA Damijan Klanjšček (81), Viktor Stopar (81). - RAZSODIŠČE ČLANI E^ivBrass (81), Odo Kalan (79), Davorin Pelicon (81). Edi Filipčič (81), Pavel Vidoni (81). TO ZA GORIŠKO (glasovalo je 25 upravičencev, vsi izvoljeni so prejeli 25 preferenc) t^EDSEDNIK: Marko Lutman. ‘AJNIK: Marko Rojec. p DBORNIKI: Beno Vižintin, Danjel Brajnik, Adriana Petejan. tvn , DSTAVN,KI DRUŠTEV: Livio Semolič (ŠZ Dom), Joško Pahor (Druš-nar. °v- tovcev), Lado Marchi (ŠD Juventina), Dario Nanut (BD Mak), qi 10 Zanier (ŠZ Mladost), Albert Sošol (PŠD Naš prapor), Gianni Susič (ŠZ t Vmpia), Marjan Tomšič (ŠD Sovodnje), Bojan Makuc (SPDG in OK Val), ai? Petejan (PŠD Vipava). NADZORNI ODBOR: Aldo Rupel. Poročilo predsednika Oda Kalana Dosedanjemu predsedniku Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Odu Kalanu (desno) je predsednik nadzornega odbora Egon Kraus izročil darilo v znak priznanja za njegovo delo. (Foto Davorin Križmančič) V svojem predsedniškem poročilu se je Odo Kalan najprej zaustavil ob 20. obletnici Združenja, ki so jo praznovali 8. decembra lani. »V teh 20 letih je naša skupna organizacija doživela nepredvidljiv razmah, je poudaril Kalan, in nadaljeval: »Oglejmo si le nekaj številk, in statističnih podatkov: pred 20 leti je bilo vključenih v Združenje le 17 društev, a sedaj jih je včlanjenih kar 42,tekmovalcev je bilo v naših društvih 1.100, a danes jih je registriranih kar 2.439, torej smo to število podvojili. Če upoštevamo, da smo maloštevilna manjšina, je to več kot zadovoljiv uspeh. A vendar številke ne pomenijo še vsega. Kar se tiče porasta števila društev moramo predvsem ugotoviti, da so danes v našem Združenju vsa društva, ki sprejemajo načela in statutarna določila te organizacije. V teh 20 letih so nastala nova društva in tako smo oži-velidoločena siva področja in smo razširili našo dejavnost tudi do najmanjše vasi našega ozemlja. Po drugi strani pa menimo, da so nekatera društva organizacijsko, morda tudi finančno prešibka in da je njihov obstoj dvomljiv. Prevelika razdrobljenost je že danes prav gotovo škodljiva, a persppektino gledano, je nesmiselna. Upad rojstev, kljub večji organiziranosti in kapilarnemu propagandnemu delu, da bi vključili vso mladino, ne more zagotoviti novih in zadostnih sil, da bi vsa ta društva opravljala svoje poslanstvo. Odbor je mnogokrat načel vprašanje združevanja sil, a žal nam ni uspelo prepričati društev, da je to nujno potrebna razvojna pot. če želimo uresničevati cilje in namene Združenja in slovenskih športnih društev.« Predsednik Kalan se je zaustavil ob izredno perečem vprašanju mešanih zakonov: »Mnogi otroci teh zakonov obiskujejo sicer šole s slovenskim učnim jezikom, a.mnogi hodijo v druge šole, a se kljub temu vpisujejo v naša društva. Na naših namenih sloni torej odgovornost, da nudimo tem otrokom slovensko okolje in da jim ne postane slovenščina tuj jezik, v katerem morajo govoriti le v šoli. Ce nas torej želja po uspehu pri omenjeni razdrobljenosti sili, da vključujemo v naša društva pripadnike večinskega naroda, bomo ne samo potujčevali našo mladino, ampak bomo tudi razočarali tiste, ki so nam zaupali otroke z željo, da poglobijo znanje našega jezika. Zaradi tega podčrtujemo, da je pred nami nujnost združevanja sil.« Glede vpisanih tekmovalcev je Kalan dejal, da se je njihovo število sicer podvojilo, vendar ni pričakovati, da bi se večalo z enakim trendom. Vsekakor, če se pri tem upošteva še otroke, ki niso uradni tekmovalci, vse rekreativce, strokovne kadre, odbornike, itd., lahko »trdimo, da smo najmočnejša zamejska skunost in da imamo zaradi tega sicer veliko odgovornost do naše skupnosti, a da imamo istočasno pravico in dolžnost, da tesneje sodelujemo pri ustvarjanju skupne razvojne politike slovenske zamejske skupnosti...« Kalan se je zatem dotaknil bolečih obrekovanj, ki so konec preteklega leta in v prvih mesecih letošnjega prizadele Združenje. »Na članek nekega časopisa je odbor nemudoma reagiral, a ker to ni zadostovalo in ko so se te laži prikazale predvsem v krajevnem dnevniku, kasneje v vsedržavnih dnevnikih in tednikih in ker so vesti povzeli še drugi mediji javnega obveščanja širom Slovenije in Srbije (vsaj te podatke smo do danes zbrali), smo morali reagirati in smo pri tržaški preturi sprožili sodni postopek proti odgovornemu uredniku ter časnikarju tega tednika. Kako se bo zadeva zaključila, ne vemo, saj je sodni postopek še v teku in prav zato se ne morem Zaradi pomanjkanja prostora bomo poročili teritorialnih odborov ZSŠDI za Goriško (podal ga je Aldo Rupel) in za Tržaško (podal ga je Ivan Peterlin) objavili v naših prihodnjih številkah. spuščati v podrobnosti. Lahko dodam le to, da smo med tem časom skušali razvozlati vsoi zadevo, sam pa še vedno raziskujem vzroke teh lažnih novic. Na podlagi podatkov, do katerih sem prišel, lahkozagotovim, da nihče od odbornikov Združenja ni prizadet pri tej aferi. Ta neprijetni dogodek nam je pustil veliko grenkobe: ostali smo skoraj popolnoma smai. Slovenska kulturno gospodarska zveza nas je podprla na vsej črti in ravno tako moramo reči o Primorskem dnevniku. Ostali pa smo izredno razočarani zaradi molka oseb, ki jih je skupščina Republike Slovenija zadolžila, da skrbijo za manjšino, ki živi v sosednjih državah. Bili so pri nas na obisku in so priznali važnost našega delovanja, obljubili so nam vsestransko pomoč, a ob prvem kritičnem trenutku niso smatrali za potrebno, da nam priskočijo na pomoč. Potrebovali smo le pomoč pri razčiščevanju še vedno odprtega vprašanja: zakaj prav ZSŠDI, komu taka gonja koristi! Le ena sama oseba je javno nastopila v našo korist. To je gospod Jože Šorli... A vendar smo v vseh teh letih našega delovanja dokazali ne le z besedami, ampak z dejanji našo navezanost na matično Slovenijo.« Pri tem je predsednik Kalan naštel vrsto poud, katerih cilj je tesnejše sodelo-povezovanje med našimi športniki in vrstniki iz Slovenije, od spusta s kajaki po Soči, namero, da bi organizirali zmajar-ski polet z naših hribov do jugoslovanske strani in obratno, kolesarski Maraton prijateljstva iz Ljubljane do Trsta, skupno nagrajevanje športnikov Primorske. Nekatere naše prireditve bi sicer morali popestriti ali posodobiti, a vendar naše načelo ostane vedno isto: meja ne sme biti razlog, da se odtujujemo, meja je neka politična ločnica a mi smo živ narod, ki mora biti neposredno Vezan, saj je naša usoda — kot narod sveta — vezana tudi na usodo Slovencev, ki živijo v sosednji republiki! Kalan je pri tem z zadoščenjem ugotovil, da omenjena- afera na srečo ni imela posledic pri krajevnih šprtnih organih. Pred dnevi je namreč Združenje prejelo s strani dr. Felluge, deželnega delegata italijanskega olimpijskega odbora, razveseljivo pismo, ki uradno priznaj e Zdurže-nje. »Niso nam še znane podrobnosti konvencije, ki jo bomo podpisali,« je dejal Kalan, »a vendar je tudi prvo uradno priznanje naše skupne organizacije... Podpis take konvencije bo imel svoje pozitivne posledice tudi na odnose tako v deželnem kot v krajevnem merilu; odpirajo se nam nove možnosti sodelovanja na višji ravni, kar smo si seveda vsi želeli. To bo sicer narekovalo nove odgovornosti in dodatno skrb, a na to smo bili pripravljeni in bomo kos vsem obveznostim. A pogoj je, da ostanemo tesno povezani, da ostanemo združeni in da skupaj delujemo, ozoroma, da še bolj poglabljamo medsebojno sodelovanje tako med Združenjem in društvi kot med društvi samimi.« »Nujno bi morali povečati našo prisotnost v odborih krajevnih športnih zve Številnim mestom smo se odrekli, saj nismo imeli oseb, ki bi lahko prevzele še te dodatne odgovornosti, a tako se žal oddaljujemo od središča dogodkov, od tistih organov, ki krojijo športno politiko na našem področju.« Poseben poudarek je Kalan dal stikom s Športno zvezo Slovenijo in njenimi organi, ki so bili vedno na zavidljivo isoki ravni: »Danes Športna zveza spreminja svojo organizacijsko obliko in prav zaradi tega upamo, da bo možno premostiti ovire, da bi en naš predstavnik postal polnopravni član republiškega odbora nove Zveze.« Predsednik Kalan se je nadalje zaustavil ob drugih pobudah Združenja, kot na primer uvedbi zdravniške službe, za katero skrbi Društvo slovenskih zdravnikov, servis vodenja fiskalne dokumentacije, ki ga morajo še ojačiti. Vsekakor »so usluge, ki jih nudimo,« je poudaril predsednik Kalan, »še preskromne in je pred nami še mnogo nalog. Ostanejo še vedno odprta določena vprašanja: naša društva morajo ostati in celoutrditi svojo vlogo slovenskih celic na vsem področju. To je naša poglavitna naloga. Združenje lahko pripomore pri reševanju te problematike, ki je različna od pokrajine do pokrajine, od občine do občine in v nekaterih primerih od vasi do vasi, ampak osnovno breme ostane le na krajevnih odbornikih, saj so prav ti v neposrednem stiku z okoljem, s športniki in njihovimi starši. Pri tem delovanju je važna tudi izbira strokovnega kadra, ki neposredno skrbi za vadbo. Torej, kjer nimamo zadostnega števila kadrov, jih bomo morali vzgojiti, moramo poskrbeti, da bomo perspektivno zapolnili vse vrzeli, ki še danes obstajajo. Tudi tu bo vloga Združenja, da organizira primerne tečaje, vendar je tudi potrebno, da sama društva poiščejo na svojem področju ljudi, ki bi želeli nadaljevati svojo pot kot vaditelji ali trenerji.« Ob koncu svojega poročila, je Kalan poudaril, da se pogoji delovanja spreminjajo izredno hitro in se je pač temu treba prilagoditi. Poudaril pa je potrebo po iskrenem in prijateljskem sodelovanju, ki omogoča napredek, in zaključil: »Če si bomo 'metalki polena pod noge" (oprostite temu nazornemu prikazovanju možnosti) ali če bomo skrbeli le za naš več ali manj skromni "vrtiček", bomo nazadovali prav sedaj, ko so nas po 20 letih športne oblasti priznale za uradne predstavnike neke skupine društev.« Občna zbora ŠK Kras in Shinkai Karate cluba V petek sta bila na vrsti tudi občni zbor Športnega krožka Kras in Shinkai Karate Cluba. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o obeh občnih zborih poročali v eni naših prihodnjih številk. TLAKOVANJE ZUNANJIH POVRŠIN DOBAVA IN POLAGANJE PORFIDOV PLOŠČE - REZANE POVRŠINE - KOCKE KLESANE OBLIKE - STOPNIŠČA - BRUŠEN PORFID zastopnik cementni modularni samovezni raznobarvni elementi TRST - skladišče in urad: Prosek (pri garaži ACT) — Tel. (040) 25 1044 7 i CRUP Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone 4. RAZSTAVA ELEKTRONSKIH TEHNOLOGIJ IN RAČUNALNIKOV FIERA Dl PORDENONE 26.-27.-28. APRIL 1991 URNIK: 9.00 - 19.00 Program sejemskih prireditev do konca leta 1991, ki jih organizira FIERA Dl 33170 Pordenon Drevored Treviso 1 PORDENONE Tel. (0434) 572572 - Telefax 570415 Telex 450491 FIERPO 45. MEDNARODNI VZORČNI SEJEM 7. - 15. september 2. SALON EDIEXP0 Razstava knjig Treh Benečij 31. oktober - 3. november 14. RAZSTAVA EHS Prodajna razstava elektronike in opreme za radioamaterje 5. - 6. oktober 7. FIERAMOTORI Salon avtomobilov, motociklov in opreme 16. - 24. november 7. SALON ARES Razstava zbirateljskega orožja in prodaja vojaških starin 5. - 6. oktober 17. RAZSTAVA OBRTNIŠTVA ALPE-ADRIA Prodajna razstava obrtnih izdelkov dežel A-A 8. - 15. december