kostni*« platema t g*t»rial V LJUBLJANI, dne 20. januarja 1925. LET« m K- i J Glasilo »Samostojne kmetijske stranke sca siknil© Naročnica > »teleta« sšriaietae jjSirtleta* Pmmmmm Din 30-— Din 15— Din 7-51J Din 1"— 1 Kmet pomagaj sS sam* in ivolt stališča ¥ driavl uratmaj il sam I iS !ft»era?i s agls*! &» i pulit vrst...........i Oin i-m v«č|i laseratt 1« petlt vrst naprej...... . ž Dia K— &edce, isfav«, poslan«, reklame petlt vrsta . ... b Din »^rll... .i i...............»■—J....................-..a.in.1 .i. ........i.. ■ n.m . r ™ Uredništvo ta upravaifttTO Mata ie v Ljubljani Kolodvoraha aliem 7, r MM »Skoaaasa". Somišljeniki! Prijatelj Ne verujte lažem naših nasprotnikov! Verujte nam sledeče: Vsak teden imamo do sto shodov in sestankov. Povsod je razpoloženje najboljše. Nadalje nam verujte, da smo od zadnjih skupščinskih volitev izvršili med narod oni mnogo tihega neopaže-nega propagandnega dela za kmečko misel in smo dosegli lepe uspehe. Tudi vedite, da je krog inteligentov, ki pristopajo k naši stranki, od dne do dne večji. Naši nasprotniki, osobito demokratarji bi na tla popadali, ko bi videli tozadevni spisek naših somišljenikov in prijateljev! Mi napredujemo! Uspehi se bodo brezdvomno pokazali pri volitvah 8. februarja. Zato se ne vstrašite niti najhujšega nasilja in ne verujte lažem, ki jih trosijo in jih še bodo bolj trosili. V interesu ozdravljenja vsega našega političnega življenja je, da zmagamo! Kaj nam predbacivajo. Vedno bolj se bližamo volitvam, zato je gotovo, da bodo naši nasprotniki zopet pričeli boj proti nam z obrekovanji, ker drugih sredstev nimajo. V naprej Vam lahko povemo, s čim nas bodo obrekovali. V prvi vrsti bodo klerikalci trdili, da smo brezverska stranka. Prosimo Vas, poročajte nam prav vsak slučaj, ko bo politikujoč duhovnih trdil \ spovedniei, na prižniei ali izven cerkve, da smo proti veri in cerkvi. Obenem sami razmišljajte o stvari in videli bodete, da v /Kmetijskem listu« nikdar nismo pisali proti veri in na shodih nikdar nismo govorili proti veri. Pač pa smo se vedno borili proti pelitikujočim duhovnikom, posebno proti takim, ki delajo proti nam z lažjo, obrekovanjem in hujskanjem, kar se za duhovnika kot božjega služabnika ne spodobi. V drugi vrsti bodo naši sovražniki trdili, da smo mi stranka velikih posestnikov. Na to jim odgovorite sledeče: Pri predlanskih skupščinskih volitvah je SRS dobila nad 10 tisoč glasov, pri lanskih občinskih volitvah pa nad petindvajsettisoč glasov. To bi torej pomenilo, da je v Sloveniji petindvajsettisoč veleposestnikov. Že na prvi pogled se otipi je debela laž nasprotnikov, ker vsakdo ve, da je veleposestnik v Sloveniji prava redkost, pa ne da bi jib bilo 25.000! Torej s tem strahom sovražniki pri našem pametnem kmečkem ljudstvu tudi ne bodo ničesar opravili. Nadalje bodo morda lagali, da smo mi proti koristim Slovenije, češ da smo zvezani z Savezom zemljoradni-kov, v katerem imajo večino srbski in hrvaški kmetje. Na to jim odgovo- rite sledeče: Tudi klerikalci so zvezani s Hrvati in Srbi, demokratje pa istotako. Ako že zveza sama pomeni škodo za Slovenijo, tedaj so oni škodljivi Sloveniji iz istega razloga. Toda mi bomo šli pri tem razmišljanju še dalje in bomo vprašali: S kom se kdo druži in veže? Tu dobimo pa takoj drug odgovor. Klerikalci se vežejo z Radicem, muslimonom Spahoin in Davidovičem, torej z ljudmi, ki vlečejo vsak na svojo stran. Radič bi rad pojedel klerikalce, klerikalci Radiča, oba dva pa muslimana Spaha. Kakšna je to zveza? Kaj naj pametnega nastane iz take kom-panije? Druži jih edinole sovraštvo do države in želja po državnem koritu. Prav nič drugega skupnega nimajo. Istotaka je demokratsko-radikalna zveza. Dokler niso skupno sedeli pri državnem koritu, so se napadali besno in prav po divjaško. Sedaj sede skupaj pri polni skledi in se med se-bojno ne napadajo, vkljub temu pa ljubezni med njimi ni. Tudi iz take zveze za državo in ljudstvo ne more nastati nič koristnega. čisto drugačna je Zveza zemljo-radnikov, kateri tudi mi pripadamo. Ona združuje kmečko ljudstvo iz cele države in ne dela nobene razlike med slovenskim, hrvaškim in srbskim kmetom, med katoliškim, pravoslavnim, muslimanskim in protestantskim kmetom. Mi vemo, da se prav vsem kmetom v državi godi slabo, ker je vladajoča gospoda za nic in ni doslej za kmeta ničesar storila, temveč je samo sama dobro živela na račun kmečkih žuljev. Mi vemo tudi, da ne bo bolje, dokler se ne združijo vsi kmetje cele države v Savez zem-Ijoradnikov z namenom, da si izboju- jejo večino v parlamentu, kjer se določajo davki in dele bremena in pravice na pojedine stanove. S takimi in podobnimi lažmi in obrekovanji že prihajajo in še bodo prihajali med volilce naši nasprotniki, toda opravili ne bodo nič. S svojim dosedanjim delovanjem so jo tako zafurali, da danes sami priznavajo, da je država na robu propada, za kar eden na drugega vale krivdo in pripovedujejo ljudstvu, - da se pri prihodnjih volitvah gre za in proti državi, za in proti kralju. Kdo je nas spravil tako daleč? Oni, ki so nas doslej vladali, a to so pred vsem demo- krati in klerikalci. Bog jih kaznuj za vse grehe in za vso škodo, ki so nam jo prizadejali s svojo dosedanjo slabo politiko, s katero so državo spravili v nevarnost, ljudstvo pa v škodo in nezadovoljstvo. Razmere so take, da mora priti nekaj boljega, a to morejo po sodbi vseh treznih domoljubov biti le zemljorad-niki. Ta zavest se širi med narodom vedno bolj in se bodo posledice videle 8. februarja, kajti izven vsakega dvoma je, da bo pri prihodnjih volitvah število glasov, oddanih za SKS in za Savez zemljoradnikov, silno na-rastlo! Hala mol Naša stranka (»Savez zemljoradnikov«) se je ustanovila šele po vojni. Prvič je nastopila leta 1920. pri volitvah v ustavotvorno skupščino, drugič leta 1923. in tretjič nastopimo sedaj 8. februarja. Leta 1920. smo prejeli v celi državi 130.000 glasov in smo bili po številu oddanih glasov peti po velikosti. Leta 1923. smo prejeli 177.000 glasov in smo zavzeli četrto mesto. Dne 8. februarja dobimo najmanj 350.000 glasov ter bomo skoraj gotovo zavzeli drugo mesto po številu oddanih glasov. Kmečka stranka Jugoslavije se ne boji bodočnosti! Ljudski goljufi. Klerikalni agitatorji hodijo po deželi in agitirajo od hiše do hiše z najbolj ostudnimi gesli. Ker jim ljudstvo nič več ne verjame in jim ne naseda na limanice, ki so mu jih nastavljali v spovednicah, cerkvah in v vseh mogočih katoliških organizacijah, so si izmislili kot agitacijsko sredstvo: slovenstvo. Tako pripovedujejo ljudem, da je slovenski narod v nevarnosti, da ga pohrustajo Srbi, da bodo Srbi poučevali v šolah itd. itd. Pri tem na-trobijo ljudstvu toliko neumnosti, da se jim že sami smejejo. žalibože se še najde mnogo ljudi, ki tem farbarijam nasedajo. Gospodje tigri bi bolje naredili, če se bi brigali za zboljšanje gospodarskega položaja našega ljudstva. Slovenstvo ni nič v nevarnosti, če se bo zavedal vsak svojih dolžnosti in če bomo gospodarsko trdni. To nam priča najbolj naša zgodovina in naši narodnostni boji v preteklosti, katerih pa niti najmanj ne moremo primerjati današnjim razmeram, ko je slovenski jezik državni jezik. Gospodje tigri so bili dolgo na vladi in takrat so popolnoma pozabili na slovenstvo, ker niso dali slovenskemu ljudstvu niti najmanjše dobrote, pač pa so znali skrbeti za blagajne svojih društev, ki jim vzdržujejo dobro plačane agitatorje hi kandidate, ki žive na račun slovenskega ljudstva. Gospodje, tu pokažite vaše slovensko srce! Tu je prilika, da rešite slovenstvo, ne pa pri volilni agitaciji. Toliko nesmiselnih fraz, toliko laži in obrekovanj se ne čuje nikjer, kakor na klerikalnih shodih. Zaradi tega se pa tudi ne upajo na solnce. Skrivajo se po farovžih in kakor veščo letajo ponoči od vasi do vasi ter farbajo ljudstvo za zaprtimi vratmi, da jih ne čuje drugi, kakor oni, katere hočejo imeti. Kmet! Zadnji čas je, da narediš konec s to farbarijo. Imej toliko ponosa v sebi in odkloni možato tako farbarijo. Kmet si in nihče nima pravice, da te izrablja v svoje umazane namene, najmanj pa tigrovska stranka, ki je že neštetokrat zapeljala naše ljudstvo ter ga strašno oškodovala. Kmetje! — Ali si morate pustiti dopasti, da vas nekdanji avstrijski priganjači, ki so gnali naše ljndi s križem v roki prokletstvo najbolj krvave vojne, priganjajo danes za slo- 1. Kmečka povest i v, predvojne dobe. Spisal Metod Dolenc. (Nadaljevanj©.) »Torej te prosim, Martin. Kaj si rekel prej za stran otrok? Povej!« — Martin se je premislil. Z grda ne pojde, mu je šinilo po glavi. Lahno se je nasmehnil. »Kaj sem prej rekel?! — I, saj si Slišala. Nič slabega ni bilo, tisto veš'... Pa kaj se obotavljaš? Mar stopiva urneje. Saj bo precej pol petih in ob pol šestih je že tema.« Martin jo ubere po stezi malce navkreber. Mica je še malo postala, potem pa hitro stopila za možem. Steza je vodila še kakih deset minut vstran-pot, pa sta bila na Rebru pri zidanici. — Takale zidanica je radost in ponos vinogradnikov! Ima klet, hram, pa vsaj eno čumnato z za-pečkom, mizo, klopmi in stoli. Tudi omara je vzidana v čumnati. V njej je majolika, kozarci, pa kakšen prigrizek. Zidanica Baničevih je bila majhna, s slamo krita. Svet tam hudo visi. Zdelo se je kakor da bi bila zidana v eno nadstropje. V resnici pa je bila klet sezidana precej globoko v breg. Na strani sta bili dve okenci. Pred kletjo je bil hramček s stiskalnico. Nad hramom in kletjo je bila čumnata, ne velika, pa prijazna, čista. Na tisto stran, ki se odpira lepo proti zatonu, je hodnik. Nanj se pride čez stopnice ob bregu. Gori na klopici hodnika sta že sedela Žabkar in njegova žena Reza. Ko sta zagledala prihajati Baniča, vstane Štefan Žabkar in kliče veselo: »Bog daj dober dan, Martinek! Pa tako pozno! Kje imaš pa Mico, kje?« Tudi Reza Žabkar je vstala in oba sta stopila Baničevima naproti. Banič jima je roke stiskal in ju pozdravljal. V tem pride njegova žena. Ali, kakor so že ženske bistrih oči, Reza Zabkarjeva je precej opazila, da je leglo Mici nekaj na srce ... »Kaj pa imaš, Mica?« ji reče: »Pa menda nisi ravno danes slabe volje, ko bomo malo martin-kovali!« — Mica ni vedela, kaj bi odgovorila. Bila pa je kar vesela, da je postal njen mož zgovoren, kakor še ne kmalu. »Kaj bova slabe volje... Sedaj bomo malo pili, kaj ne? Mica, ti boš dala iz omare prigrizka, jaz pa pojdem v klet, da pokusimo letošnje blago.« Vzel je izpod predpasnika, ki ga je nosil še vedno rad, kakor nekdaj, kakor hlapec, velik ključ, odprl vrata iz hodnika v čumnato in kar porinil svoje goste.!n ženo noter. Mica je vzela omare kruha pa nekaj prekajene svinjine, ki jo že prejšnji dan pripravila, obrisala mizo in stole ter velela Žabkarjevima sesti. Medtem je šel Martin v klet. Prinesel je vrč vina in natočil. Pili so in jeli in Mici se je zdelo, da je vse v redu, da ji ni treba kar nič skrbeti... Ali Martin ni hotel ničesar vedeti o tem, da bi se že poslovili. Nastal je mrak. Odločil Je: »Še enega bomo pilik In odšel je v klet. Štefan Žabkar je prigovarjal ženi, naj ga pije še en kozarec, potem pa gre ... lahko domov. Dekleta ne bo doma, treba bo pogledati v hlev. Reza se mu odreže, če gre ona sama, gre lahko tudi on. Ali Štefan ji reče nekam v zadregi, da se imajo še nekaj pomeniti z Martinom. Hipoma je šinilo Mici po glavi, — kar jo je pri prihodu skrbelo. Pa med tem je že prišel Martin z novim vrčem vina. Pili so še nekaj časa, kar reče Štefan Žabkar svoji ženi, naj gre že pogledat domov. Rezo pa je res skrbelo, da se kaj ne pripeti doma, in odpravda se je. Mica je hotela takisto oditi, češ, da bo za spremstvo Rezi. Ali Martin jo prime okrog pasu in ji reče: »Le ti tu ostani. Sedaj se hočemo malo pomenili, kalco bomo govorili v mestu.« Ona mu je ugovarjala, da treba tudi pri njih v hlev. Mož ji odgovarja, naj nič ne skrbi. On je že opoldne rekel Janezku, če jih ne bo kmalu domov, naj sam vse lepo opravi. Nič ni pomagalo, Mica je morala ostati. Pili so naprej. Martin je bil silno zgovoren in vesel, — vsaj delal se je takega. Pravil je, da so pridelali štirideset veder mošta. Izpraševal je Žabkarja, kdo bi kupil. En polovnjak s tridesetimi vedri bi ga prodal takoj... Bo treba popraviti pod, ki kaže že skoraj rebra, takisto hlev, pa kozolec-dvojak bi napravil... Mica je vedno bolj debelo gledala ... Zakaj o vsem tem še ni bilo govora med njo in možem! Tedaj pa začne Žabkar: (Dalje prihodnjič.) HS30 venstvo, ki so ga pred par leti prodajali habsburškim rabljem? Ali številne vdove, sirote in invalidi ne kriče danes še po maščevanju? S križem v roki so vam pridigali, da je vera v nevarnosti in. da je v nevarnosti slovenstvo ter vas gnali v vojake in blagoslavljali morilno orožje. Tudi takrat so nam pripovedovali, da je slovenstvo v nevarnosti in da ga reši edinole zmaga avstrijskega orožja, v resnici so nas pa prodajali naslm rabljem. Kmetje! Ne pozabite na vse to — še niso zaceljene rane, še jokajo sirote po očetih — napodite lažnike iz vasi in ne dajte jim volilne kroglice! Liberalnega agitatorja vprašajte: Zakaj ne zapro one velike državne tatove in goljufe, ki so bili obtoženi ogromnih državnih poneverb in ljudskega denarja? Zakaj sedijo slov. liberalci s temi goljufi in tatovi v vladi? Zakaj je Žerjav centraliziral bolniško blagajno v Zagreb, kjer se stekajo stotine milijonov našega denarja, a vse to požre Slavenska banka, katere upravni svetniki so vodje liberalcev? Liberalci, ali demokratarji sedijo v vladi z velesrbi radikali. Vprašajte jih zakaj ne odpravijo carino na prašiče in živino, zakaj ne odpro meje za živino in prašiče? Zakaj ne odpravijo carino na blag^ in železo, da bi kmet ceneje kupil. Zakaj ne izjednačijo davkov. Zakaj so pontfijonirali velike župane in celo vrsto uradnikov in napravili davkoplačevalcu strašne stroške? Zakaj ne zapro tiste bankirje, ki zaračunavajo m posojilo po 30% doČim dobiio denar od narodne banke po 6%? Zakaj zapro malega trgovca, obrtnika, ali branjevca, ki hoče napraviti par krajcarjev profita, na svobodi pa puščajo bankirje, veletrgovce, fabrikan-te, ki kar na milijone ropajo kmetu denar iz žepa? Zakaj zapro reveža, ki nese par pakeleov tobaka čez mejo, tistega, ki cele vagone prešvindla, tistega pa pustijo, da še naprej veriži in draginjo dela? Zakaj ne zapro «el upravni odbor Trboveljske' družbe, ki spušča v Savo na vagone premoga, mesto da bi ga ceneje prodajala in s tem draginjo zmanjšala. Zakaj je trboveljski premog najdražji v Evropi in zakaj so trboveljski rudarji najslabše plačani? Zakaj ne dajo našim vojakom dobre hrane in poštene obleke? Zakaj jih ne premestijo v zdrave kraje, ker imajo vlado? Vsega tega nečejo napraviti liberalci ozir. naši škrici demokratarji, ker so oni upravni svetniki bank, upravni svetniki trboveljske družbe, sami fabrikanti in velepodjetniki, ki kradejo stotine milijone denarja iz kmetskih žepov, gulijo in derejo vsakogar. Zato valijo vsa bremena na kmeta, obrtnika in delavca. Ker je za to treba imeti poslance in vlado, da lahko vse te lumparije uganjajo, hodijo med vas in prosijo kroglic. Zato pa te stvari prašajte demokrate, radikale in njihove agitatorje! Obrtnikom, kmetom in delavcem na deželi. (Dopis.) V zadnjem času opažamo nervozne rovanje od strani JDS proti naši SKS, d asi mi dobro vemo, da nam ti gospodje še niso nič pomagali ter nam tudi ne bodo. Neštetokrat smo jim že povedali, naj ne hodijo med nas, ker ni zanje prostora med nami, ker so oni samo naši izkoriščevalci in pijav- Vprašajte klerikalce, kdaj se vrnejo vojaki iz Macedonije! "Ezicija za nje, so dali pa obrtnika Arabroriča i% Ljubnega, ker drug ni maral prevzeta. Sicer g. Ambrožiča vsa eaat, |e mož na mestu, a čudno, da se ji« pusti take na led speljati. Gospodje pri JDS, bodite bolj previdni napram ljudstva, ker vaše delo prav dobre pomamo, ter nikar ne begajte ljudi, delavcev ia trpinov, ker ste nas že dovolj daleS pripeljali. Ali mislite, da sedaj, ke imate ministra, ki ni bii a iti izvoljen poslanec, ljudstve vam vej zaupa? Mi sme odkriti in poveme, da ni spoštovan in tudi ne upoštevan, ker je preveč nasilen. On hoče biti po sili predstavitelj Slovenije v Beograda; a dokler vas ne pooblasti narod, se aikar ne silite, ker veste, da sila ni nikjer dobra. Tudi vaši agentje na deželi že naprej dopovedujejo, da, ako ne bode volitve dobro izpadle (gotove se boje, da že zopet ne pridete v skapsčino s izvolitvijo, ampak po sili, kakor sedaj do ministra), bodo v treh de štirih mesecih zopet druge nove volitve. Seveda se mi tega ne boiimo, a premislite vi sami, kako velikanski stroški bi bili zopet za državo, katero bi morali plačevati le obrtniki in kmetje; seveda vi in vaši agitatorji ne, ker je največ takih, da niti davka ne plačujejo. Zato mislite, da se z davkoplačevalci lahko igrate, kakor se komu poljubi. Zato vemo, da vaši stranki ni za dobrobit države, ampak za vaše žepe ter poslanske in ministrske stolčke. Vi se sedaj norčujete iz vsek ljudi, ki ne trobijo v vaš rog, ter slikate sedaj po časopisih, kar ne od- govarja času in ljudem, kakor ste vi. Ali je to vseslovanska kultura«:, katero izvajajo razni predstavitelji vase gosposke stranke? Ako bi se bil dal tov. Pucelj podkupiti in svoje prepričanje zatajiti, bi ga vi ne slikali, kar bo ostalo le za vas. To si zapomnite in s tem nas ne boste pripeljali v vašo JDS-obljubljeno deželo, v kateri se bo dobilo, kar že eden ali drugi poželi. Bogoci ministri JDS bodo zadovoljili vse, tako n. pr. bo kmet svoje pridelke drago prodal, vse potrebščino pa bo kupil za ceno, katero bo tam navedel, obrtnik bo svoje izdelke prodal kakor in komur bo hotel, davkov mu na bo treba plačati, ampak bo, mosto da bi plačal, davek dobil iz Zagreba iz centralizacije bolniških blagajn, ker se jim je denar šiloma pobral v letu 1922., ko je bil Slovenec minister za socialno politiko. Povrhu dobi še nagrado v dobri valuti. Delavci in uradniki bodo dobivali živila in obleke iz ministrstva JDS zastonj, za poboljšek pa še dnevnice. Že se nam svita pred očmi, saj so začeli ti gospodje odlikovati razne >bivše župane«. Mogoče je pa bil kdo od teh gospodav že odlikovan v času vojne od avstrijske vlade z zlatim križcem za zaslugo Avstriji? Čudno, da g. »minister« Žerjav javno ne prinese nič obtežilnega za tov. Puclja, ker njegovi agentje na deželi še danes vedo toliko govoriti, seveda bolj na skrivnem. Res bi potrebovali v Jugoslaviji nekaj takih ministrov, kakor jih predstavljajo naši demokrati. Vse bi bilo zadovoljno in še z avtomobili bi bil dober promet. Vse to nam obljubujejo ljudje, ki še niso nikdar nič delali in trpeli, pač pa sedeli pri polnih dobro obloženih mizah in s tem hočejo zopet zapeljevati naše sestradano ljudstvo. Zato vem, da bo vsakdo, ki o teh stvareh razmišlja, uvidel, da ne more glasovati za Žerjava, ampak bo volil našega zvestega tovariša bivšega ministra Puclja. Naša skrinjica na Kranjskem je tretja. — Zaveden okoličan. vati tak podroben račun; to bi se imelo dogajati seve samo bolj if jemoma, , ne pa vselej, sicer bi žo zakon sam izrecno določal, da morajo davčni za-j vezanci tak podroben račun vselej že j kar v napovedi sami navesii. i i D. Dohodki iz službenih prejemkov. j Tu je navesti prejemke iz službe-; nega razmerja (plače, suezde, pokoj-j nine). Napovedal je tu samo gospo-i darjeve prejemke, ne pa tudi one pri-1 padnikov gospodarstva (žena, otroci ! itd). i K prejemkom spada ne samo plača v gotovini, temveč tudi ona v natura-lijah (hrana, stanovanje, obleka itd.), j Na tretji strani napovedi je navesti v | razpredelku »Ad D. Službeni prejem-! ki« tudi ime in bivališče službcda-\ jalca. | K. Dohodki iz glavniške imovine. I Tu je navesti v smislu zakona obre-| sti vsake. vrete, brez razlike, tudi | »bresti hranilnih vlog in katerihkoli | državnih ali drugih posojil. Sem spali dajo tudi dividende od delnic, rente in podobni prejemki. Navesti je tudi zakupnine (najemnine) od obrtov in koncesij, najemnina, kolikor je odpada na morebitno pohišje (gostilniško opravo itd.). Dohodke je na tretji ali četrti strani napovedi podrobno navesti in sešteti. Na prvo stran napovedi je vpisati v razpredelek »Letni znesek« le skupno vsoto teh prejemkov. Če so se obresti hranilnih vlog dvignile ali ne, je vseeno, ker jih hranilnico koncem leta tako k glavnici pri-pišeio. Obresti navadnih terjatev (posojil) je vpisati le takrat, če jih je dolžnik zares plačal. Okoliščino je pripomniti na tretji eli četrti strani napovedi. F. Drugi dohodki. Morebitne druge dohodke je navesti pod to točko; obenem jih je na tretji ali četrti strani napovedi natančneje pojasniti. Vsi pod A. do F. navedeni dohodki se na prvi strani napovedi seštejejo; na drugo stran napovedi se vpišejo pa še nekateri odbitki, kolikor niso bili uooštevar.i že pri preračunitvi do-Jsedkov samih. {Konec priti.) politične nesli, KANDIDATURE. Napoved za dohodnino, (Nadaljevanje.) C. freračunitev dohodka iz samostojnih podjetij in opravil. Sem spada dohodek iz obrtov in iz trfovine. Prejemki. 1. Kosmati zaslužek, nagrade, provizije in podobni prejemki. Sem spada, n. pr. kosmati zaslužek pri rokodelskih obrtih, vse kar dobi mojster kot odškodnino, plačilo ali za »lužek za svoje lastno delo ali za delo svojih pomočnikov in vajencev ali pa kot odškodnino za materijal, ki ga je porabil pri delu. Prav tako spada som provizija od blaga, ki ga prodaja kdo samo v komisiji in ne na svoj lasten račun. 2. Izkupiček »a blago, prodano proti plačilu ali pa na kredit. Sem spadajo kosmati prejemki trgovcev in gostilničarjev. 3. Za lastno rodbino perabljeuo (iz trgovine aH gostilne). Sem je šteti vse ono, kar je porabil gospodar iz svoje trgovine aii gostilno zase, za ženo, za nedorastlo otroke aii tudi za vse druge pripadnike gospodarstva, kolikor jih je šteti v skupno gospodarstvo. — Ni pa šteti tu doraslih otrok, ako imajo svoj lastni dohodek in plačujejo očetu primeren znesek za preskrbo. Tudi ni šteti tu poslov, delavcev, pomočnikov in vajencev, koliko se rabijo ti v obrtu, trgovini ali pri kmetijstvu. Pač pa ie šteti tu služkinja, če se ne uporablja pri kmetijstvu, v obrta in trgovini. 4. Vrednost zalogo koncem leta. Bolj natančne porazdelitve prejemkov zakon in izvršilni predpis ne zahtevata. Vsota prejemkov pod točke 1., 2. ia S. se mera strinjati z one, ki se prijavi za davek »a poslevai promet. Izdatki. 1. Vzdrževanje poslopij, ki se rabi-je za podjetje, vzdrževanje ia nadomestitev .inventarja (strojev, orodja). 2. Obrata teh predmetov (n. pr. pri poslopjih 2%, pri strojih in orodju 5 do 10% nabavne vrednosti). 5. Zavarovalnina za te predmete. 4 Morebitna najemnina za obrtne prostore. 5. Lnž in kurjava, kolike«" se rabi v podjetju. Lastnih drv tu ni računiti, ako se niso računila kot prejemki tudi pri dohodku iz zemljišča. Pač pa je računiti morebitno plačilo za dovoz in podobne stroške, če se niso ti morebiti tudi že pri zemljišču upoštevali. 6. Stroški za nabavo blaga, zlasti surovin. Upoštevati ni le prave kupne eene, temveč tudi postranske stroške, kolikor se niso pri kateri drugi točki upoštevali. Računiti je tudi še ne plačane stroške, kajti med prejemki samimi je upoštevati pod točko 2. tudi ves izkupiček na kredit. 7. Plača za posle, delavce, pomočnike in vajence, sploh za vse osobje, kolikor se rabi v podjetju, torej lahko tudi za odrasle otroke (ne pa za ženo ali pa za nedoraslo otroke). Upoštevati ni samo plače v gotovini, temveč tudi ono v naturalijah (hrana, obleka, stanovanje), kolikor mora gospodar te naturalije sam kupiti, drugače pa le, če jih je navedel pod katero drugo točko kot prejemke. 8. Prispevki za bolniško blagajne, zavarovalnina zoper nezgode, prispevki za pokojninski zavod, kolikor se tičejo vsi ti stroški oeobja, ki se rabi v podjetju. 9. Davki, pristojbine, koiki. Tu je računiti tudi trošarino, #ari-no in podobne davščine, če se niso upoštevalo te že žo pod točko 6. Dohodnine same se vendar ne s/na računiti, prav tako tudi ne morebitnega davka na vojne dobičke, čo ga je podjetnik morebiti še le sedaj plačal. Vse te davščine je upoštevati samo, kolikor so se zares plačale. 10. Plačane ali pa v breme vpisane obresti kupčijskih dolgov. 11. Vrednost zaloge začetkom leta. Ako je bila vrednost zaloge začetkom leta pri manjših podjetjih približno ista, kakor koncem leta, se navede lahko kar samo ta okolščina. V slučaja, da bi bili pri kakem podjetju se kateri drugi potrebni stroški, pa bi jih podjetnik ne mogel uvrstiti pod nobeno tu navedenih točk, naj jih navede pod nadaljnimi točkami (12., 13 itd.). Bolj podrobne razdelitve izdatkov zakon in izvršilni predpis ne zahtevata. Prejemke je sešteti, prav tako izdatke ter dobiti na ta način čisti dohodek za vsako posamezno podjetje. Na tretji ali četrti strani napovedi naj se navede vsako posamezno podjetje (n. pr. gostilna, trgovina z deželnimi pridelki, čevljarski obrt itd.). Pri vsakem podjetju naj se navede nanj odpadajoči čisti dohodek in vsota vseh podjetij naj se vpiše v eni sami številki na prvo stran napovedi v razpredelku »Letni znesek«. Preračunitev sama naj se shrani pri prepisu napovedi. Če bi davčno oblastvo zahtevalo pozneje podroben račun prejemkov in izdatkov, se potem lahko ta takoj prepiše in odpošlje. Davčno oblastvo ima pravico zahte- Liste so vložene, skrinjice določene. Poleg resnih strank imamo tudi nekaj komedijantov. Predpust je, kaj se hoče in zakaj bi ne kandidirali Pre-peluhi, Murni, Zagorskiji in Boletje?! Zanimiva so volilna poročila. Naši klerikalci in demokratarčki so navadno zelo bahavi in se smatrajo za največji politični narod na svetu. Vse drugo pa so jim strančice, frakcije, drobci, ulomki itd. Vrlo interesantne pa so številke, v koliko okrožjih je katera stranka zmožna kandidirati. Tako n. pr. kandidirajo radikali v 52-tih volilnih okrožjih, samostalni demokrati (Pribičevič - Žerjav) pa samo v 33 okrožjih, med tem ko kandidira naša zemljoradniška stranka v 43-tih okrožij, klerikalna pa samo v 17-tih. Če še omenimo, da je pri zadnjih volitvah dobila naša stranka 177.000 glasov in da bo sedaj to število najmanj podvojeno, potem more pač vsakdo uvideti sam, kaj se pripravlja in zakaj se meščanske stranke tako napihujejo z lažjo in zakaj tako strašno trepetajo j pred kmetijskimi strankami. SAVKZ ZEMLJ0RADNIK0V je postavil lastno kandidaino listo tudi v mestu Beogradu. V Ljubljani , smo za tokrat to misel opustili, pač pa bodemo pri drugih skupščinskih volitvah nastopili tudi tukaj. Ako bi letos postavili svojo listo, bi mogli v Ljubljani sami računati najmanje na 500 glasov. .»DOMOLJUB« USTAVLJEN. Res je, da ga v slovenskem novinarstvu še ni bilo bolj ostudnega lista, kakor je bil pokojni »Domoljub«. ' Pred vsem lažnjivost tega lista, v drugi vrsti pa tista ostudna gonja proti državi in proti Srbom. Vkljub temu ostro obsojamo Pe-Pe-te, ki so s policijskim odlokom zabranili na-dalnje izhajanje lista. Obsojamo zato, ker je zabranitev navadno politično nasilje. Obsojamo pa tudi kot na- < prednjaki, ki vemo. da ae bo s tem ! nasiljem doseglo ravno nasprotno od I ouega, kar se je hotelo doseči! Bo torej zopet en dokaz več za cekinasto politiko. Vi ste mogli konfiscirati vsa- i ko številko, pa bi bili ravnali po zakonu in bi bili klerikalcem res nekaj škodovali, tako pa ste jim samo kori- i stili. Cekin! Cekin! ' m nejo njihove Skrinjice tudi v kmečkih občinah mariborskega okraja prazne — oziroma bodo polne fig! NOV REPUBLIKANEC. Kako neresni so kolovodje republikancev, je razvidno iz dejstva, da imamo na Kranjskem vložene kar tri republikanske škatljice. Vsak vodja take republikanske škatljice trdi, da je edino njegova prava, izveličavna republikanska stranka. Mi pa pravimo in dokažemo, da so ti kolovodje pravi sebičneži, ki računajo s tem, da se bodo na račun republike okoristili. Novo republikansko stranko je n. pr. ustanovil Murn iz Kandije. Kdo je Murn? Bil je prvo pristaš SKS. Zahajal je precej v strankino pisarno, a vsakokrat je prišel s prošnjo, naj se mu preskrbi vagonov za drva in lesno kupčijo. Zahteval je, da mu stranka pomaga, da bo bogatel na škodo drugih. Nikdar ni prišel s kakim predlogom, kako se naj pomaga vsem, pač pa vedno kako se naj pomaga njemu samemu. Ker mu stranka vagonov ni mogla dati, je postal Murn s stranko nezadovoljen; iz stranke pa je izsto- j pil, ko je sezidal novo hišo v Kandiji in mu nismo mogli dati koncesije za i gostilno. Ali meni gostilno, ali pa jaz iz SKS, to je bil njegov ultimatum. Ker gostilne, ni dobil je šel iz stranke in iskal nove druščine. Našel jo je pri Prepeluhu. Bil je odličen član Prepe-luhove stranke, a to samo tako dolgo, dokler je upal, da mu bo Prepeluh priboril poslanski mandat. Za to se gre. Murn mora biti poslanec in kot lak bo dobil gostilno. Ker pri Prepeluhu ni dobil nosilstva liste, je ustanovil novo replublikansko stranko in -pri tej novi stranki je Murn dosegel, kar je želel: On je nosilec liste. Sedaj pa ljudstvo pomagaj Murnu do gostilne, za to se gre. Ali no bi bilo žalostno, če se najde kak človek, ki bo nasedel takemu gostilna — republikancu kot je Murn.? Upamo, da takih ni in da bo po 8. februarju tudi J konec Murnovega republikanstva. Mi > nismo načelni nasprotniki republike, i Gotovo polovico bralcev Kmet. lista ' pozna republiko, saj so mnogi živeli v republiki n. pr. v Ameriki. Ali če j PRIMER, KAKO GOSPODARIJO PE-PE-TI. Pri Podgracenem v krškem »kraj« je Sava razdrla svojo prvotno struge in si izkopala široko novo pot, kar j® zlasti kvarno pri vsakem večjem na-: raštanju vode. Zato se je že pred par i leti začelo tu z regulacijo reke a na-| menom, upostaviti prvotno staro stru-! go v stanje, da bo zmožna obvladati i silo vode in jo obdržati v svojih bre-| govih. V teh letih je stalo regulacij-! sko delo že milijone. In sedaj, ko s« delo bliža svojemu koncu, ko je sam® < še nekaj metrov brega za zajeziti, kar 1 bi stalo kvečjemu še 20.000 dinarjev i in bi bilo še tekom tega meseea gotovo, zlasti pri sedanjem zelo nizkem stanju vode, je naša modra vlada odrekla vsak kredit in delo se je moral* ustaviti. Kaj se to pravi? Vsi milijoni, ki so se porabili za dosedanje delo pri regulaciji Save na tem mestu, so vrženi v vodo, ker bo pri prihodnjik spomladanskih poplavah voda na nedograjenem mestu začela rušiti in tudi porušila vse tekom teh let izvršen« regulacijske naprave. Tako torej: Mesto dovoliti še kredit 20.000 dinarjev in s tem delo dokončati, s» rajša pusti, da voda odnese vse, kar se ja napravilo in kar je stalo milijeae i« : to v trenutku, ko se ima delo keačati! Sedaj pa ne bo niti milijonov, niti n* bo Sava regulirana- Ali bi a« bile zato boljše, da bi se delo sploh ne aa-čelo? Seveda, za ljudske in državne koristi nima vlada nikdar denarja, pa četudi gre za par tisočakov, m svojo volilno agitacijo pa vedno lahke razmetuje težke milijone. ATA »NAROD« pravijo, da smo nezdravi in neereli, ker kandidira pri nas cela rajda malih strančic in celo posamezni pustolovci. Ata »Narod« imajo čisto prav, samo čudno se nam zdi, da kandidira tudi g. Žerjav, ki ima za seboj take velikansko armado volilcev, da ga pri zadnjih volitvah kljub najboljši volji in vsem bankarskim avtomobilom ni mogla spraviti do parlamenta! Oh, «* bi ata »Narod« molčali... LIBERALNI KANDIDAT ZRBAL si bo zapomnil, kedaj je hotel v To-mišlju loviti naše pristaše za eekina-sto stranko in za ^kompromis« % isto. Našim tovarišem v Tomišlju čestitamo na odločnosti in uspehu! POZOR! Narodni blok je že tako prenapolnjen, da mu povsod ven gledajo. Kdor hoče še kaj prostora dobiti, naj se takoj javi pri atu »Narodu«. Ata imajo rezerviranih še nekaj skrivnih kotičkov; sami se za ta čas nekam umaknejo. »SLOVENEC« pravi, da samostojnežev ni več. Naj praša g. Smodeja in Kremžarja. Ta dva gospoda mu bodeta lahko povedala, kako jih samostojneži sprejemajo na njihovih prav prav zaupnih sestankih. PE-PE-TI so začeli v Srbiji in v Bosni s strašnim nasiljem proti zemljoradnikom. V Srbiji našim kandidatom prepovedujejo shode, v Bosni pa jih kratko-malo zapirajo. Tako so sedaj zopet zaprti Risto Džokiea. Lopovsko »Jutro«; seveda laže, da je zaprt, češ da je kradel železniške karie. Lažnjivci! Ravno tako ste se zlagali, kakor zadnjič, ko ste pisali, da je naš tovariš Miletič v Banjaluki bil aretiran, ker ni reda in če vodijo republiko možje, \ :e pijan razgrajal; resnica pa je, da ki niso vredni ljudskega zaupanja, je j Miletič sploh ne pije opojnih pijač! republika ravno tako nič vredna kot j Nacjjonalni lažnjivci! monarhija. Za vodstvo države je tre- VELIKKMU ŽUPANU LJUBLJANSKE OBLASTI. j Tiger Dušan Sernec, okrajni kandl- j dat m okraj Radovljica, poziva v ' »Slovencu«;, naj se zglasi, kdor ima j kaj proti njemu. Evo! Ko jo bil Hri- • bar namestnik v Ljubljani, so prišli k : njemu: Tome, bivši župan % Bleda, ; tov. Kenda, tov. Ažman in Čop. Pri- j nesli so spis, v katerem se blišče vsa j slavna dela Sernečeva glede završni- j ske elektrarne. Opozarjamo pa nakup j drogov iz Avstrije po 1300 K, dasi- ; ravno je dosti lesa doma. Samo cari- \ na od vsakega droga je stala 600 K. V i spisu se govori tudi o tem, kam je šel i lektrični tok v času največjega po- j manjkanja. Hribar je Serneca samo i odstavil in nastavil sedanjega ravna- ba mož, ki poznajo kmetske in ljudske potreb«*; Če ima država take može na krmilu, potem lahko računa na boljšo bodočnost. Zato ljudi, ki se igrajo z ljudskim blagostanjem, kakor Murn-, lepo poženite iz svojih hiš; predno pa to storite, mu dajte še kak lep nauk, kako se dobi gostilno tudi brejB nove stranke. NE SAMO BESEDE, AMPAK TUDI DEJANJA! Demokratsko časopisje kar ne more nehati bombardirati naše javnosti s pozivi v svojo >napredno fronto«. V isti sapi pa sama seje med napredne struje s svojimi lažnivimi in obrekljivimi napadi in celo z ne ravno este-tičnimi karikaturami sovraštvo in razdor tako, da dela v tem še klerikal- telja g. Vagajo, ki je splošno prizna- j cem konkurenco. Zato mu svetuje- na osebnost. Preiskave ni vpeljal. Naj bi to storil g. veliki župan, da ljudstvo ne bo mislilo, kako nedolžna šmarnica je klerikalni kandidat Dušan. V MARIBORSKEM OKRAJU se baje demokratarji hudo napenjajo za glasove kmečkega ljudstva. Kakor poročajo naši zaupniki, se bodo demokratarji hudo namazali, ker osta- mo, naj začne izvajati svoj program tudi v dejanjih, naj preneha z napadi, naj se pridruži kaki napredni grupi, katera mu je najbližja (saj vedno trdi, da imajo vse isti program!) ter tako z dejanjem dokaže, da je res vneto za »skupno napredno fronto«! Narodni pregovor pravi: besede mičejo, zgledi vlečejo! Mislimo, da velja ta pregovor tudi za demokratarje. Zato z dejanji na dan! 0 PROGRAMU AGRARNE REFORME ZEMLJORADNIKOV največ kvasi okoli Drofenik, češ da je komunističen ter da je tov. Mrmolja istega odobraval. V pojasnilo bodi povedano: V načrtu ustave zemljoradni-kov je o agrarni reformi stalo: »Zemlja se deli, dokler bode družabna potreba, a z zakonom se določi minimum, ki se ne sme več deliti.« S tem je bilo vse rečeno in načrt sprejemljiv brez vsake nevarnosti parcelacije srednjih posetev. Zakone sklepa parlament z večino in v parlamentu bi nobeden kmet ne glasoval za sebi škodljiv zakon. Tudi kvasi Drofenik, da so zemljoradniki za vzdržanje do-hodarine v Sloveniji. Je istotako laž, kajti kongres zemljoradnikov je jeseni sprejel našo zahtevo, da deluje celokupen klub za odpravo dohodarine v Sloveniji. Drofenik seveda tega ni čital. NACIJ0NALNI BLOK opisuje »Jutro« v 14. številki takole: Dopoldne in popoldne je imel sejo glavni odbor radikalne stranke. Razpravljal je o korakih, ki so potrebni proti onim, ki cepijo radikalske liste. Glavni odbor je dotičnike izključil iz radikalne stranke. V Vel. Bečkereku Vsak pristaš kmečke misli mora biti naročnik »KMETIJSKEGA LISTA« ia »GRUDE«! ^»f Kmei, kupuj potrebščine le pri svoji zadrugi »EKONOM« v Ljtbijani 3 so bili isključeni trij« člani radikalne stranke, ki s« nate preslepili y samostojno demokratske stranko. T Banjaluki je bil izključen 125 radikalne stranke cepilec liste advokat dr. Lazarevic. V Tuzli ravno tako dr. Stanešič, v Pirotu dr. Jovan Jovaoovič, v Nišu dr. Cvetkovič. Povodom cepitve liste v Vranji, kjer j® spor med Kocičein in Dragovičem, je glavni odbor radikalne stranke sklenil, da se skliče veliko zborovanje stracke, ki naj reši, kdo bo nosilec liste.'". (To je navadno »Jutrovo« švef-ljanje, ker je rok za vlaganje list že potekel, radikalna stranka pa vselej s tistim Ara, ki dobi mandati) »Potrjena je lista Narodnega bloka za mo-drušk®-recko župan i jo. Nosilec liste je dr. Srdian Budis&vljevič, radikal dr. Mfloran Grba pa je izključen iss radikalne stranke.« (Čudno, da ni ta stopil v saniostalne demokrate, kakor krabri Beekerekčani!?) Potrjena je tudi lista Narodnega bloka v požeški auiMutijl. Noailep liste je demokrat Ju-raj Demeirovic, izključen pa je Čeda Kt«ttč.< (Tudi ta radikal ni posnemal •nik im Bečkereka!) V Travniku jo »oafie« Mst® poslanik Spalajkovic, lista Poeanea pa je proglašena aa divjo (?). P®*rjeti je tudi sporazum Nacionalnega bloka za Liko-Krbavo z nosilcem 4r. Pribičevičem. Lista Žarka Miladfraoviča pa je proglašena za divjo Toroj tudi Žarko bo uveljavil ata-i* simpatije nasproti Svetozarju! Ce so g« proglasili za divjaka, je to samo — ovaj — iz brade mala in cenena tolažba Svetozarju Hudemu. Zidaj še temo radovedni čakamo, kaj bo z ubogimi našimi radikali. Predvsem kateri »o pravi, kateri so divji? Potem pa kateri bodo izključeni in kateri dobijo — pare? Ce vse narodnoblokaško ko-ritarstv® in duševno revščino dobro premišljujemo, pa se nam v srce smilijo ubogi Drofenik in njegova zapeljana Šalita. Kajti že samo »Jutro« je prisiljeno poročati tako, da morajo tudi slepci spregledati! ŽUPANICEV prazni listič ponastiskuje izKmetijske-»a lista volilna navodila. Ni bilo potrebno, ker smo tudi brez tega vedeli, da ste puhloglavi in da vsled tega sami ni« pametnega napisati ne znate. DROFENIK je na celjskem radikalnem shodu s ponosom povdarjal, da je obrnil hrbet zemljoradnikom. No, torej, kaj se ta sirota potem še štuli med kmete? DROFENIKOV listič ima v zadnji številki samo naj-ostudnejše osebne napade na voditelje zemljoradniškega pokreta. Ali bi nam Drofenik hotel povedati, koliko mu radikali plačajo za njegovo izdajalsko početje? NOVO NASILJE PE-PE-TOV. 19. t. m. bi imel iziti »Narodni dnevnik« kot neodvisen list. Tega so se Pe-Pe-tt radi nesramne in lažnjive pisave »Jutra« in »Slov. Naroda« takb prestrašili, da skušajo z nasiljem preprečiti izhajanje novega lista. Nič ne pomaga, list pride, če tudi za kak dan pozneje. In tudi obračun z nasilniki pride 1 Dopisi ŠTAJERSKO. it celjskega okraja. Slučajno sem dobil nekaj iztisov odpadniškega lističa Severne straže. Ta listič tako ogabno podcenjuje naše vrle može, ki se res borijo za kmečki pokret. V prvi vrsti seveda napadajo tov. Puclja, Mr-moljo, Lipovšeka in druge. Sara se pa napihuje podobno, kakor tista žaba, ko ie videla vola na travniku. Mar misli dopisun Severne straže, da ima kmet tako zaplankane možgane, da ne vidi, kje in kdo opravlja pravo misijonsko delo v kmečkem pokretu. To s© kmetu jasno pokazale tudi volitve Kmetijske družbe. Pred vsem tem pa nas kmete odpadniki zmerjajo z kahlami, in da je kmet lenuh in d* zat® nič nima. Kmet pa tudi dobro ve, da imajo odpadniki svoj general-štab v Ljubljani, kateremu načelu je dr. Žerjav, v Beogradu pa star lisjak Pašic, toraj imenitna družba za kmečke ideje! Vam pa, dragi tovariši kmetje, bi priporočal, da vsak vzame v roke svojo davčno knjižico. Odprite straa za leto 1922, ko je bil tov. Pucelj na vladi in obenem kmečki minister. Te številke morajo odpreti oči ,da so bile ša nekako času primerne. Dragi, odprimo dalje knjižico za leto 1923. ko so bili na vladi demokrati in radikali. Ti so nam povišali davek za dvakrat in to so možje današnjega Drofe-nikovega kalibra. Odprimo dalje knjižico za leto 1924. Tam boš videl strašne in neznosne številke. Za to se imamo zahvaliti štirim slovenskim kleri- kalnim ministrom, posebno Kulovou kot kmetskemu ministru. Nasproti temu, dragi tovariši kmetje, obrnimo se zopet nazaj v leto 1922. To je za časa, ko je bil Pucelj kmetijski minister. Ko smo prodajali, smo dobili vendar nekako času primerne cene. Prodali smo par volov po 70 kron žive teže. Danes pa ponujamo take vole po 50 kron in še ceneje. Ravno taka je bila kupčija s konji, saj je bilo vedno dovolj kupcev iz Avstrije in Italije. Torej dragi tovariši iz tega lahko vsakdo razvidi, da je SKS največja dobrota kmetova. Zato se ne dajmo v roke raznim nekmečkim strankam in odpadnikom kmečkega pokreta. Kajti mi kmetje ne potrebujemo nobene politične priprege mestnih strank. Naš politični voz stoji na trdem in na ravnem, to pripoznajo tudi naši nasprot- niki, ker m čutijo že danes premagane, vsled tega bruhajo smrdljivi gnoj in žveplo na nas uboge kmečke trpine. Tovariši kmetje, združimo se in vrzimo dne 8. februarja te politične kmečke pijavke, da bodo za vedno pomnile, kakšno moč ima kmečka kahla, kakor nas demokrati imenujejo. In da ne bodo hodili na naše stroške gledat v Beograd njim tako priljubljenega Pašiča. Zato, dragi tovariši, vsi na volišče za naše kmečke ideje. In ako stori vsaki tovariš svojo stanovsko dolžnost, nam je zmaga zagotovljena, v zmagi pa sigurno boljša bodočnost. Vukovski dol. Znani A. Župani« nagovarja našega vrlega SKS župana tov. M. Donko, da bi Žebotu dal prostor za pouk o prevelikem dohodnin- skem davku. Vedi Ti Županič, da Že-botove hinavščine nič ne potrebujemo. Si bomo že sami pomagali proti previsoki duhodnini, katere so v prvi vrsti klerikalci krivi. Zakaj pa poprej ni bilo tako velikega davka, dokler klerikalci niso prišli na vlado? Naša občina je za vas klerikalce nepremagljiva. Tako je bilo poprej in bo tudi sedaj. Kmetje, držimo se svoje samostojne kmečke stranke! Spodaja Kungsta ob Pesnici. Po našem shodu v nedeljo 11. t. m. je nadučitelj From imel govor za blok. Pobijal je našo stranko, dokler pa je bil tam naš govornik Lipov-j šek, si tega ni upal storiti. Take ljudi ! si je treba zapomniti, ki na deželi ži-| ve, pa se bore za meščanske bankar-! eks stranke. eželsko Ijodstuo! Ha Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju ie Tvoja skrinjica Vse kroglice v fo skrinjico I V m ostale skrinjice pa figo! Na Kranjskem ie Tvoja škrinjica Vse kroglice v to skrinjico! V vse ostale skrinjice pa figo I KRANJSKO. Velike Lašče. (Pogreb velikega moža.) Kakor smo v zadnji številki poročali, je ponesrečil živinozdravni-ški pomočnik France Glavan, menda poslednji živečih iz nekdanje Bleiwei-sove šole. Njegov pogreb je bil najjasnejša priča, kako priljubljen je bil pokojnik in kolike simpatije je užival v vseh slojih prebivalstva. Na poslednjem potu so ga spremili: Požarni brambi z Vel. Lašč in Dobrepolj pol-noštevilno in je domača požarna bramba dala venec; občinski odbor naše občine, ki mu je položil tudi venec na krsto kot staremu dolgoletne-nemu odborniku; deputacija našega Sokola; pevski zbor iž Dobrepolj pod vodstvom g. Vozla, ki je zapel pred hišo »Blagor mu«, v cerkvi »Nad zvezdami« in na grobu »Vigred«; razen tega več sto ljudi broječa množica, zlasti kmečkih mož iz bližnje in dalj-nje okolice. Na grobu se je poslovil od njega tov. Pucelj, povdarjajoč zlasti pokojnikovo veliko ljubezen do domačih živinorejcev, zvestobo Gasilnemu društvu, plodonosno delovanje v obč. odboru ter njegovo prijateljsko šegavost, humor ter prijateljsko sosedstvo. Na pokopališču ni ostalo ni eno oko brez solz, kar je lep dokaz, kako globoke simpatije je pokojnik užival pri vsem prebivalstvu. Počivaj v rnirul Ohranili Te bomo v najlepšem spominu! Metlika. Opozorjeni smo bili, da je g. kaplan F. Krašnja iz Semiča omenil v svoji »žehti umazanega perila v 4. št. »Slovenca« od 6 jan.: »Radoveden sem, če so se zahtevali tudi računi vzorčnega semnja v Metliki? Morda pa tam vinski semenj ni bil klerikalna prireditev?!« — Da, da, g. kaplan, vinski semenj v Metliki ni bil klerikalna prireditev, to je bila zgolj strokovna prireditev, v kateri so sodelovali poleg somišljenikov SLS tudi zavedni pristaši SKS in JDS, zato se pa tudi prav nič ne boje položiti računov. Evo jih! A. Dohodki: 1. Podpora pokrajinske uprave oddelka za kmetijstvo Din 1000.— 2. Pristojbina od razstavljenega vina » 820.- 3. Vstopnina na vinski semenj ;> 840.— 4. Vrnitev preveč plačane takse : od vstopnic » 32,- 5. Izkupiček za ostanke vzorcev vina » 100,— Skupni znesek Din 2792.— \ B. S t r o š k i: 1. Vstopni«« za vinski semenj Di» 1*.— 2. Vabilo na semenj > 90.— 3. Koleki na prošnje, poštnina > 158.— 4. Steklenice, kozarci, zamažki » 706.90 5. Taksa od vstopnic > 200.— 0. Vporaba dvorane > 100.— 7. Ureditev dvorane, postrežba, nadzorstvo semnja 1 drugo » 297.80 Skupni stroški Dim 1568.85 G. kaplan, ako primerjamo dohod-ske s stroški, pokaže se ostanek 1223.15 Din, katerega pa niso poba-sali prireditelji, kakor jih Vi blagovolite sumničiti, ampak so ga izročili ravno takrat ustanovljeni Vinarski zadrugi za sodni okraj Metlika; ra-zun tega so ji tudi izročili 200 steklenic. Pripominjamo še, da je metliški vinski semenj v vsakem oziru visoko nadkriljeval semiškega: enkrat večja dvorana (še enkrat povdarjamo, da smo plačali za vporabo le IGO Din) je bila bogato okinčana, za razstavljeno vino prirejene, okusne police, vzora vina so bili v enakih steklenicah, opremljenih a etiketami, na katerih je stalo ime vinske gorice, ime vinogradnika, množina pridelka itd. Pa kaj bi hvalili, izvolite pogledati le sliko, ki predstavlja le del vinskega semnja! Razun te okusne oprave, eo bila vsa vina predvečer semnja stro-kovniaško preizkušena in klasificira-na. V Semiču »o pa vinogradniki prinesli vino na semenj vsak v svoji steklenici (po večini lekarniški) omo-tanimi z žepnimi robci in zamašenimi večinoma s kornznico. Imate sedaj dovolj g. kaplan? Ako ne, se kar oglasite?! — Vinogradnik. Log. Preteklo sredo je imel goap. Prsmodej zaupni sestanek SLS, kjer je med drugo prazno slamo tudi govoril, da samost. kmetijske strank® ni več. Vendar se je mož moral prepričati na lastnem zaupnem sestanku, koliko nas je, ker je tričetrtine navzočih obsodilo delo klerikalno stranke. Nobenih dokazov ni mogel povedati za svoje trditve in je nazadnje samo kričal, da so se mu ljudje smejali. Kmet je že močno spregledal, da ga liberalec, kakor tudi klerikalec samo varata! Zato bo podpiral svojo lastno stanovsko kmetijsko stranko. G. Prsmodej pa naj v »Slovencu« zopet zapiše, da samostojne ni več. Mi mu bomo seveda prav vse verjeli!! Ribnica. Naj širša javnost izve, kakšno nagrado so dobili upokojeni železničarji za Novo leto. Kar 50 do. 200 so nam odtegnili, meni celo 940 kron. Vsaka krona je že imela svoj tek za poravnanje dolgov, tako pa nas okradejo in oropajo. Merodaj-ni gospodje bodo že dajali odgovor! V finančnem ministrstvu so obljubo-vali: Vse bo nakazano za Novo leto! In sedaj tako razočaranje! Ali je tako ravnanje kulturno in dopustno? Da, da, potrebujejo denar pač za volitve! Sedaj nam je dana prilika, da jim iztrgamo bič, s katerim nas tepejo, zato vsi v boj za staro pravdo! SKS skrinjica bo pri nas tudi nekaj nabrala vkljub hudim nasprotnikom. S kakim veseljem so mi kazali umazano »Jutro : s kahlast^ kulturo. Toda dobro ste jo obrnili, da sem jim tudi jaz mogel pokazati. Povem Vam, da si > Jutro vek s takimi stvarmi zelo škodujejo, ker noben človek ne odobrava takega grdega boja. Slišim tudi tukajšnje demokrate, ki so zelo ostro govorili čez »Jutrom radi tiste sramotne slike. Sodražiea. — V četrtek popoldne ob 4. uri je bil v Štrbenkovi dvorani sestanek SKS ob častni udeležbi. Poročal je o strankinem programu, o volitvah in o položaju v državi tov. Pucelj. Po govoru se je ustanovila krajevna organizacija SKS in je bil izvoljen soglasno sledeči odbor: predsednik: tov. Kovačič Ivan, posestnik, So-dražica; podpredsednik: tov. Lovšin Mihael, posestnik. Žigmarice; tainik: in blagajnik: Fajdiga Ivan, posestnik, Sodražica 5; v odbor pa: Kovačič Jože, Žigmarice, Mihelič Rudolf, gost. Podklanee in Hudolin Rudolf, Sodražica, št 22. Tudi v Sodra žici se dela beli dan! Sv. Ana pri Tržiču. Dosedanji zvesti pristaš SLS Alojz Ahačič, posestnik od Sv. Ane št. 41, je po dolgi in mučni politični bolezni toliko okreval, da se je javno in protokolično z lastnim podpisom pred pričami izrazil, da odstopa od te stranke in da noče od sedaj naprej imeti s to stranko nikake zveze več; in izrazil željo, da se to objavi .potom Kmet. lista. Krajevna organizacija SKS Sv. Ar.a. * BOHINJSKI KOT. Razkrinkani »Prosvetni dom«. Dolgo je trpelo, pa je vendarle prišlo. Seveda je bilo treba, da je prišel v Bohinj dr. Nabasan ali dr. Natlačen ali kako se že imenuje ta gospod, da je odgrnil s te stavbe sramežljivi plašč prosvete, s katerim se je dosedaj tako deviško pokrivala. Da se je ta gospod pri tej priliki, ko je pred celim svetom javno udejstvil, da je »Prosvetni dom« vendarle »trdnjava« politične stranke, ki nosi lepo ime SLS, obregnil ob našo stranko in nam privoščil samo še beraški pogreb, prav dobro razumemo jn mu tudi preveč ne zamerimo, saj se je pri tej priliki prišel predstavljat kot namestnik našega dič-nega okrajnega kandidata na programu SLS. Pri takih prilikah se pač mora udrihati po nasprotnih strankah, zlasti po tistih, pred katerimi se ima največ strahu. Zamerimo samo to, da se v »hišo prepira«, kakor bo treba odslej naprej imenovati »Prosvetni dom«, pod raznimi pretvezami vabi naša dobrodelna društva, tjakaj dirigira našo šolsko deco in tamkaj prireja celo oficijelne šolske slavnofsti. Zapomnite si gospodje! Od 18. januarja 1925 naprej šolski otroci ne smejo več prestopiti praga »Prosvetnoga doma«, kajti ta dan ste nokazali, da hočete s pomočjo sedanjega šolskega vodstva po ovinkih udinjati že našo šolsko mladino za eno samo politično stranko. Tega pa vsaj mi ne trpimo! Šolske dece ne bodete več vodili na tak način v posamezne politične tabore! Odlikovanje. Kakor posnemam« iz »Službenih Novin«, je odlikovan z redom sv. Save IV. reda naše gor« list, bivši in še vedno nam v dobrem spominu ohranjeni bistriški župnik gosp. Ivan Piber. Naše najiskrenejše ča-stitke! Kje je »šac«? Gospod urednik! Spoznal sem, da se za naš kot precej brigate. Zato bi Vas prosil, da mi, če Vam je le kaj mogoče, pojasnite, kaj je s tistim »šacom«, ki so ga pred par leti nakopali, kakor sem slišal, kar za celi vagon. Slišal sem, da je bil t® en ali več kabeljnov, eni pravijo, da je bil iz »kufra«, drugi še celo iz srebra in da po takih kabeljnih elektrika kar tako frči. Slišal sem tudi, da je ta »šac« že zdavnaj iz Bohinja vandral. Veste, gospod urednik, meni je za ta »šac« prav žal, ker bi tudi jaz imel rad kaj od njega. Gospod urednik! Morebiti pa Vi kaj veste, kam so ga zdaj zakopali, ker Vam poročajo iz cele dežele. Če pa sami tega ne veste, Vas pa prosim, da vprašate za to reč tistega Dušana, ali kako mu je že ime, ki ga nam zdaj v Bohinj štulijo. Zna-biti, da le kaj iz njega izvlečete. Potlej mi pa Dišite, ampak za enkrat samo meni. Pozdravljeni! Vaš Miklavž. Nastopajmo složno! Položili smo k večnemu počitku 1. 1924. Nastopilo je novo leto 1925., s katerim bomo položili v večni pokoj prvo četrtinko dvajsetega stoletja. Ne bom razpravljal o tem, ali je bilo minulo leto dobro ali slabo, naglašam samo, da jugoslovanski narod tudi v tem še ni dosegel zaželjenega pokoja. Ob novem letu je navada, da trgovci in časopisi voščijo svojim odjemalcem in naročnikom srečno in veselo novo leto. Zakaj? Gotovo zato, da jim ostanejo še nadalje zvesti. Jaz pa kličem danes celemu jugoslovanskemu narodu, posebno Slovencem brez razlike in ozir na njih politično pripadnost: Srečno in veselo novo leto v stanovski slogi! — Bližajo se nam volitve v narodno skupščino. To se že opaža po sestan-kih, s katerimi tekmujejo vse stranke, bodisi z zaupnimi, bodisi z javnimi. Star pregovor pravi, da vsak berač svojo malho hvali. To vidimo tudi danes pred volitvami, ko se nam obeta povsod, kako hočejo delati za nasT da bi nam vsi radi pomagali, da pa vseh svojih obljub ne morejo izvršiti, ker so posamezne politične stranke prešibke ali pa, ker jim ena ali druga stranka to delo zabranjuje. Imamo stranke, ki s tem receptom že pol stoletja nastopajo. Po mojem se pa to pravi: V kalnem ribariti. Svojega dela za ljudstvo se namreč vse stranke dobro zavedajo in zato kličejo pred volitvami vse pod zastavo. Kroglica jim je prva stvar; ko so pa volitve pri kraju, jim je stvar že v redu, potem se ne vpraša več, kaj pa potem, ko pridejo poslanci v skupščino, kaj potem z obljubami, ki so jih dali narodu, oziroma svojim volilcem, četudi je narod zaradi tega razočaran, ker je bil po svojih voditeljih napačno poučen. Po mojih izkušnjah delajo samo najboljši možje iz naroda res za narod; drugi narod izrabljajo za se. Zato je tudi pri teh volitvah vprašanje, kako bo po volitvah? Ali se je že začelo daniti, ali bomo ostali še v temi, kakor smo bili do sedaj. Upanja na zboljšanje sicer ni mnogo, pač pa se lahko napravi konec temu s tem, da se vsakega poslanca prisili, da se priuči svetopisemskega reka: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega se- Vfttk kmetovalec kapi »KMETIJSKI KOLEDAR« za leto 1925 ! stoj<. Ker se pa dotični osebi klicu nista odzvali, je straža streljala in je pripisovati le srečnemu slučaju, da streli niso zadeli. Radi tega se občinstvo opozarja, da se brezpogojno pokori pozivom vojaških straž pri raznih vojaških objektih, ker bi se sicer mogla pripetiti nesreča. Obenem se ponovno razglaša, da je od prvega mraka do zore vsakomur prepovedano približati se vojaškim skladiščem na razdaljo sto korakov ali bliže, ker morajo vojaške straže sicer postopali po svojih predpisih. * * * KMETIJSKA ANKETA ZA MARIBORSKO OBLAST se bo vršila dne 23. januarja t. 1. od 9. ure zujtraj do 5. ure popoldne na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Namen ankete je, da se sporaaumno določijo problematične smemiee za pospeševanje kmetijstva v tej mladi oblasti. Na to posvetovanje so vabljeni vsi okrajni zastopi, vse kmetijske podružnice v oblasti, obe smdružni CTezi, vsa kmetijska društva ia državni ekonomi. Glavne referate bodo obdržali vodilni kmetijski strokovnjaki iz poljedelstva, semenogojstva. vinogradništva, živinoreje, zadružništva, hmeljarstva in kmetijskega pouka Upajmo, da se zadružnemu delu posreči ustvariti odnosno spopolniti po speševalni načrt, po katerem naj bi gospodarsko življenje zadobilo trdne korenine! — Veliki župan. Iz volilnega boja. i. .Žerjavov agitator: »No, si že napravil račun? Koliko kroglic bo za Žerjava v vaši občini?« Zaupnik: »Orjunaši so bele vrane, sokoli so pa preveč neodvisni in po tem smo skoz .. .« Agitator: »Vaša občina mora dati 15 kuglic za Žerjava. — Mora, če jih iz tal izkopljemok Zaupnik: »Bom poskusil torej z denarjem. Jamstva za 15 kroglic pa kljub temu ne prevzamem.« Agitator (razburjen): »Te proklete skrinjice moramo odpraviti. Že dvakrat so nas goljufale in v tretje gre rado k II. Žerjavov podrepnik: »No, prijatelj, tokrat boš seveda tudi ti volil Žerjava!* Samostojnež: >Ne morem! Sem iskren in zvest pristaš kmetske misli!« Podrepnik: Saj je prav, da si dober kmetijec, toda veš, Žerjavu gre trda za kroglice; še veliko bolj trda kot zadnjič.« ■Samostojnež Nočem biti izdajalec svojega stanu, zato gerenta Žerjava ne bom volil. Gerent naj pade!* v • m m lini Zahvala. Vsem, ki so spremili našo dobro maier, ozir. babico MARIJO BAUMAN k zadnjem počitku in nas tolažili ob bridki izgubi izrekamo tem potom iskreno zahvalo. Blago pokojnico priporočamo še nadalje v trajen spomin. Žalujoči ostali. TISKARNA. ^MERKUR«' TrU.-lr.il. d. dL LJUBLJANA Telefon SI. MS SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠT. 13 Tiska Časopise, knjige, posct-nlce, brošure, letake, cenike, pravila itd. Itd. Lastna knjigoveznica ■rasi Za pomladansko poselev lanu imamo na razpolago la RUSKO LANENO SEME, katero oddajamo pod lastno ceno. Mehanična vi varna, teriinica lanu in fconoolje ter credilnica TON ŠliJKOl/EC d. d., Grosuplje pri Uubiiani. Edino najboljši šivalni stroji so le JOSII* I^TEONC-a jLjufolj^ara^ (blizu PreSernovega spomenika ob vodi) znamke Grštsener in Adlcr za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju nogavic brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago ■ ■ ■ S ■ Priporočamo tvrdko Pili, 'SALONIT« Ljubljana (blizu PreSernovega »pomenilo ob Ljubljanici.) NAJCENEJŠI NAKUP nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega ln rjavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, Bprehajalnib palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obre-sovanje trt. Na veliko in malo. •rednje starosti z dobro preteklostjo se odda gostilna na račun proti kavciji 5000 Din. Natakarice z dežele imajo prednost! Nastop z 1. februarjem 1925. Josip Šribar, gostilničar, Gaberje pri Celju. »s fzdeia|e t rseb poljubni! dimenzijah in barvah, ŠMg*l»ta« famstv« Jam« ia iibera« kakav«!, »SALONIT« gi za pokrivanje streh in izollranje sten proti slagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se nporablja širom cele Evrope. — Proračune, kataloge, cenike in navodila po-£l£a brezplačno: »Split« d. d. za čeme« Portland, Ljubi jasa. Posluje po celi Jugoslaviji Ustanov. I.T1913. — Del. glavnica znaša 3.000.000 Din v zla u. jUGOSLAVIJAl splošna zavarovalna družba. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani sklepa: 1. poiarna io?arovonja, 2. življenska zavarovanja, J. nezgodna ln jamst ena zavaro anj«, 4. zavarovanja proti škodam vsled latinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proll š»odam vsled raiMIJa slekla. — Največji lu delujoči zavod. Družba Je prevzela od ,Or. >ke vza emne zavarovalnice" ln od zavarovalnih družb .Fenlks, (požarni oddelek) in .Franko-Hongrolse" ves njiho« kupčijMerkur<, trg.-ind. d. d. v Ljubljani