Vroč vročevod v Topolšico V petek bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami. V soboto in nedeljo pa bo prevladovalo sončno vreme, bo malo hladneje. PRODAJA ERA DELO ZA ŠTUDENTA IN DIJAKA tel. 853 061 Ob DNEVU MLADIH IN KULTURE 28. in 29. maja želimo vsem občanom občine Velenje in drugim lep, vesel in nepozaben praznik. ■ Šaleški študentski klub stran 2 Upravniki stanovanj v občini Velenje Vsi se še učimo stran 3 Polom na Ljubnem ob Savinji Glasovala ni niti polovica stran 5 Komunalno podjetje Žalec Globoko v rdečih številkah stran 6 Prometni režim Žalca Se en križ božji stran 6 Velenje jutri in v soboto Dva dni mladih in kulture stran 7 Zbirka Šaleški razgledi Ob izzidu nove pesniške zbirke Iva Stropnika __stran 8 Za razvedrilo Moda, Dobro je vedeti, Kmetijski nasveti... stran 9 Krajevna skupnost Plešivec Umazana voda, onesnažen zrak _stran 10 Policija svetuje Mamila - tudi v našem mestu? _ stran 14 Obali in Zrilič spet pred sodniki Namesto po avto na odpad -tatvine stran 14 TV spored stran 16,16 Pozdrav pomladi Ena ptička priletela,... V dvorani velenjske glasbene šole je minuli petek in soboto odmevalo kot že kar nekaj časa ne. Ubrano petje, ki se je razlegalo iz 1150 grl, je bilo namenjeno pomladi. Pozdravilo jo je 31 zborov, pevskih skupin (od otroških, mladinskih do odraslih) iz Šaleške doline. Že kar tradicionalno jo ti pozdravijo na svojstven način. Tokratna prireditev je imela revijalni značaj, saj so različna zborovska tekmovanja vsaki dve leti. Prihodnji "Pozdrav pomladi" bo torej spet tekmovalni. Ljubiteljev zborovskega petja je v dolini precej. Še več je takih, ki radi ubrano zapeti slovenski ljudski ali umetni pesmi prisluhnejo. To je dokazala polna dvorana na vseh treh koncertih. Ob tej priložnosti naj zapišemo še, da je prav prisrčen aplavz veljal kvartetu Mavrica in pevski komorni skupini OŠ Livada Velenje, ki sta se na letošnji občinski reviji pevskih zborov predstavila prvič. ■ (tp, foto: bm) Vlomili v cerkev v Belih vodah Med 24. in 25. majem je neznanec vlomil v cerkev Sv. Križ v Belih vodah. Iz notranjosti je odnesel štiri kelihe različnih velikosti in re-likvarij, star preko sto let. Vsi predmeti so bili pozlačeni, njihova vrednost paje ocenjena na več kot 900 tisoč tolatjev. Če morda veste karkoli o storilcu (storilcih) in predmetih, vas prosijo, da o tem obvestite najbližjo policijsko postajo ali Operativno komunikacijski center UNZ Celje, po telefonu 29 -385. III li Norice Ne vidijo možnosti v pogajanjih LJUBLJANA - Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije ne vidi možnosti za dosego sprejemljivega sporazuma z vlado Republike Slovenije in ne pristaja na izhodiščno plačo v višini 23.833 tolarjev za prvi tarifni razred, kot tudi ne sprejema ponudbe, da se regres za letni dopust izplača v višini zajamčene plače. To je Republiški odbor SVIZ Slovenije ugotovil na seji prejšnji teden. Od vlade republike Slovenije terjajo podpis kolektivne pogodbe za negospodarske>dejavnosti vključno s tarifnim delom, ki bo določil izhodiščno plačo v višini 30.600 tolarjev brutto za prvi tarifni razred in izplačilo regresa v višini 60 odstotkov zadaje poprečno izplačane plače v gospodarstvu Slovenije, najkasneje v juniju. Za dosego teh ciljev vidijo možnost v splošni stavki (o tem se bo članstvo opredelilo z osebnim izjavljanjem), ki naj bi se stopnjevala: 2. junija v zad njih dveh urah pouka, 4. junija naj bi bila stavka celodnevna, od 9. do 11. junija trodnevna. V primeru, da ne pride do nikakršnega sporazuma v pogajanjih z vlado, pa predlagajo stavko še od 15. junija do konca pouka v tem šolskem letu. ■ mkp Prisiljeni smo na obrambo CELJF. - "Ker je Slovenija soseda vojaškega spopada na Balkanu, smo prisiljeni posvečati več pozornosti obrambi," je na pogovoru o obrambni politiki republike Slovenije (pogovor je pripravila socialdemokratska mladina Celje) v soboto v Celju dejal slovenski obrambni minister Janez Janša. Dejal je še, da država, ki leži na takem geostrateškem položaju kot je Slovenije, mora graditi mehanizme obrambe, še posebno, ker smo še daleč od sistema kolektivne varnosti v Evropi, ki bi lahko pokril vse države, še posebno novonastale. Janez Janša je še dejal, da Slovenija nima zazdaj nobenega dvostranskega sporazuma s kakšno drugo državo (da smo dejansko oboroženo nevtralni), da pa je Slovenija izrazila interes za vključitev v sistem kolektivne varnosti v Evropi. Obrambni minister je tudi odgovoril na mnoga vprašanja udeležencev (prisotni so bili tudi člani drugih strank). Na vprašanje o tako imenovani peti koloni (pripadniki drugih nekoč "naših" narodov v Sloveniji je dejal, da tega ne gre precenjevati, seveda pa tudi ne podcenjevati. "Če bodo razmere na Balkanu stabilne, ni možnosti, da bi še kdo segel po Sloveniji", je še poudaril. Glede varovanja nuklear-ke Krško pa je dejal, da so pristojni v Natu in drgod na to opozorili, da bi v primeru nevarnosti (mednarodno posredovanje) zagotovili varnost, če bi bil objekt ogrožen. Spregovoril je tudi o pomenu odprave embarga za Slovenijo, da bi s tem porasli na lestvici mednarodnih instirucij (to ni le vojaško vprašanje), dejal pa je tudi, da bo v Sloveniji vojaški rok ostal nespremenjen; ne bodo ga ne podaljšali ne skrajšali m k Pester dnevni red ŽALEC - Danes (v četrtek) bodo delegati zborov Skupščine občine Žalec zasedali kar dvakrat. Na prvem bodo osrednjo pozornost namenili izvolitvi člana žalske vlade in imenovali predstojnika upravnega organa. Za drugi del zasedanja pa imajo predviden pester dnevni red. Med drugim bodo obravnavali poročilo o uresničitvi del pri obnovi vodovoda na demografsko ogroženih območjih, pregledali poslovanje žalskega gospodarstva v preteklem letu ter prevetrili predlog odloka o spremembah odloka o pogojih za oskrbo s toplotno energijo iz toplovodnega sistema na območju mesta Žalec in predlog urbanistične zasnove naseda Žalec kot sestavni del sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Žalec. Na dnevnem redu imajo še sklad stavbnih zemljišč, predlog za podelitev priznanj žalske občine za letos ter še nekaj drugih zadev. Sejo bodo začeli ob 12. uri v skupščinski dvorani. ■ tp Pentatlon kot promocija LOGARSKA DOLINA - V vsej Zgornji Savinjski dolini bo 5.in 6.junija spet živahno. Na sporedu bo namreč 3.pentatlon Zgornja Savinjska dolina. To je tekmovanje, ki postaja slovenski projekt z imenom "Slovenia extreme". To je ekipno štafetno tekmovanje v petih ekstremnih športih: dirkalno kolo (Mozirje-Logarska dolina), gorsko kolo (Logarska dolina-Podolševa-Luče), kajak (Luče-Prodnik Juvanje), gorski tek (Prodnik-Golte) in jadralno padalo (Golte-Mozirje). Organizator je nazarsko podjetje Epsi, ki je skupaj z glavnim pokroviteljem celjsko Kovinote-hno prejšnji teden v Logarski dolini pripravilo novinarsko konferenco, pri tem so posebej poudarili, daje pentatlon že prerasel svojo tekmovalno vlogo v izjemno promocijsko manifestacijo Zgornje Savinjske doline. O vsem tem pa več prihodnjič. ■JP Sproščen pogovor med domačini, gosti In novinarji In direktorjem Kovlntohne Alešem licem Iz dela velenjske vlade Zaščitimo gozdove Gozdove v našem okolju ne uničuje le slab zrak, vse bolj napadajo jih tudi podlubniki, ki jih gozdaiji sicer organizirano uničujejo, vendarje treba aktivnosti še pospešiti. Še zlasti opozarjajo gozdaiji na gozdove, ki sodijo v skupino drobne nekmečke posesti. Njihovi lastniki so pogosto nezainteresirani, odsotni in neusposobljeni, da bi se zatiranja podlubnikov organizirano lotili. S to problematiko so se seznanili tudi člani velenjske vlade, ki so podprli stališča komisije, ki usmeija in spremlja izvajanje ukrepov za preprečevanje in zatiranje podlubnikov. Višje cene v vrtcih Nazadnje so se oskrbnine v vrtcih občine Velenje povišale decembra lani, zdaj pa naj bi se za 17 odstotkov. Člani velenjske vlade s tolikšnim povišanjem niso soglašali. Oskrbnine se smejo povišati za toliko kot so se povečali življenjski stroški in sicer za 6,5 odstotka. Predlagano je bilo tudi dvajset odstotno povišanje pogrebnih storitev. Te cene se niso spremenile od oktobra lani. Povišati se smejo za 13,7 odstotkov. O statutu Rdeče dvorane Med velenjske javne zavode sodi tudi Športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana, registriran za upravljanje in vzdrževanje športnih objektov, zagotavljanje prostorskih pogojev izvajalcem občinskega programa športa ter izvajanje športne rekreacije. Med njihove stranske dejavnosti pa sodijo storitve na področju športne in kulturne dejavnosti ter družabnega življenja, izvajanje gostinskih storitev, oddajanje poslovnih prostorov in storitve na področju reklamiranja. Nepremičnine so last ustanovitelja - Skupščine občine Velenje. S statutom javnega zavoda so soglašali člani velenjskega izvršnega sveta, povejmo pa še to, daje najvišji upravljalski organ Svet zavoda, ki bo imel pet članov, od tega tri imenuje ustanovitelj. Kako postavljati reklamne table? Tudi postavljanje reklamnih tabel in drugih informativnih sporočil na področju občine Velenje je potrebno zakonsko urediti. Člani velenjske vlade so na zadnji seji obravnavali tovrstno gradivo in ga kot osnutek tudi potrdili. Posebej je v odloku zapisano, da morajo biti informativni in reklamni objekti redno vzdrževani in morajo trajno obdržati takšno podobo kot sojo imeli ob postavitvi. Poškodovana in nečitljiva sporočilaje potrebno odstraniti. Odlok tudi posebej določa, da mora za reklamne table in druga sporočila skrbeti lastnik, plakatiranje pa dovoljuje na za to določenih mestih in na priložnostno postavljenih informativnih objektih. Del policijske postaje naj se odda Četudi je objekt velenjske policijske postaje še nov, je v slabem stanju. Streha na posameznih delih pušča, lesene dele na strehi bi bilo treba prebarvati in zaščititi, prepleskati notranjost in preurediti stopnice. Zato bi morala zagotoviti velenjska občinska skupščina 640 tisočakov. Sekrtariat sekretariata za notranje zadeve Bojan Trnovšek je predlagal izvršnemu svetu, da prenese stavbo v lastništvo republiškega ministrstva za notranje zadeve. S tem pa se niso strinjali. Predlagali so, da naj se zgornji del prostorov policijske postaje, ki je neizkoriščena odda. ■ mz Velenjska skupščina zaseda spet v torek: Proračun in odloženo odlagališče Pred dobrim tednom so velenjski delegati na zasedanju vseh treh zborov sprejeli lokacijski načrt za vročevod v Topolšico, osnutek ureditvenega načrta za centralne predele mesta Velenja in osnutek zazidalnega načrta obrtne, servisne in stanovanjske cone Stara vas, napovedano pa je že novo zasedanje. 1. junija bodo delegati pričeli s koncem prejšnje seje, ko se zaradi grozeče nesklepčnosti, niso dotaknili ureditvenega načrta odlagališča pepela, žlindre in drugih produktov odžvepljevanja. V pripravi na to obravanavo, je investitor, Termoelektrarna Šoštanj, sredi maja delegate povabil na predstavitev projekta in ogled obstoječega odlagališča. Pisno so odgovorili tudi na vsa, takrat postavljena vprašanja in jih posredovali delegatom. Pričakujemo lahko, da bo zaradi odlagališča v torek v velenjski skupščini precej živahno. Spomnimo naj, da seje Šaleško ekološko društvo nedvoumno, s čimer so seznanili tudi javnost, postavilo proti sprejemu tega odloka. Zanimivo bo slišati tudi, kako se bodo poslanci v torek opredelili do predloga proračuna za letos in sanacijskega programa varstva zraka v občini Velenje. ■ mkp Kaj zanima velenjske delegate? Veliko vprašanj in pobud delegatov je bilo, tako kot običajno, izrečenih in postavljenih tudi na nedavni seji velenjske skupščine. Omenjamo nekatere. Ivo Kadliček iz zbora krajevnih skupnosti je spraševal, kdaj se bodo v Starem Velenju nadaljevala dela pri dokončanju javnih površin. Jože Lekše je v imenu sokrajanov Stare vasi terjal, da se na Koroški cesti v Velenju omeji hitrost, in da se ta tudi spremlja. Ivan Atelšek iz družbenopolitičnega zbora je podal pobudo, da bi za strokovni nadzor pri gradnjah, ki jih izvjajo v krajevnih skupnostih, zaposlili strokovnjaka, ki bi ta nadzor opravljal profesionalno. Branko Nimac iz istega zbora je predlagal, da izvršni svet skupaj s krajevnimi skupnostmi opredeli lastnino, ki je bila ustvarjena s pomočjo samoprispevkov. Marjan Gaberšek, tudi družbenopolitični zbor, je vprašal, ali obstajajo pri inšpekcijskih službah dvojna merila. Menil je, da so družbena podjetja pod večjo in pogostejšo kontrolo kot zasebna. Herma Groznik iz zbora združenega dela pa je opozorila na alkohol, ki je vse pogostejši spremljevalec mladih. Delegatka ne vidi problema v trgovinah, ampak v državi, ki bi morala nadzorovati prodajo in točenje alkohola mladim. Še zlasti zdaj, ko seje odpiralni čas trgovin in diskontov pomika pozno v noč. ■ mkp Vroč vročevod v Topolšico Delegati so se odločili za vročevod v Topolšico. Lokacijski načrt so sprejeli v želji, da z izboljšanjem zraka v tem kraju odpro možnosti razvoju turizma in razvoju zdravstva. Velenjski izvršni svet pa še bo, kot je povedal predsednik Srečko Meh, opravil primerjalne analize drugih možnih virov energije, kar so v razpravi terjali mnogi delegati, ki so ob predstavitvi pogrešali številke o tem, koliko kaj stane. Čeprav so že ob obravnavi dnevnega reda delegati odločili, da namesto predvidenega osnutka, ob- ravnavajo kar predlog, so se zmotili tisti, ki so menili, da bo tako šla zadeva hitreje skozi skupščinske odločitve. Še zlasti previdni so postali, ko so zvedeli, da naj bi bila investitor vročevoda v Topolšico velenjska občinska skupščina, zaradi lažjega najemnja kreditov in poroštva zanje. Mnogi so se spraševali, ali je vročevod res najbolj optimalna rešitev za Topolšico. Daje treba z njo nekaj narediti, dajo ozdravijo tamkajšnjega slabega zraka, pa so si bili enotni. Bili so, ki so podvomili, ali ni za naložbo potrebnega veliko denarja za sorazmerno malo ljudi. Vročevod naj bi stal nekaj več kot 6 milijonov in pol nemških mark, ob tem paje bila izražena tudi bojazen, da ne bomo mogli vzdrževati tako dragega projekta. Ob vročevodu in razpravi o njem, so se ponujale namreč še druge možnosti: elektrika, geoter-malna voda in plinovod. Miran Gmajner iz zbora združenega dela je bil do vročevoda najbolj skeptičen. Menil je, daje vročevod zavožena naložba, da bi se lahko v Topolšici z denarjem, ki ga bodo porabili za toplovod, greli z najdražjo elektriko več kot 27 let, draga pa bo tudi kasnejša amortiza- cija. Izrazil je prepričanje, da bi bila za ogrevanje Topolšice, boljša rešitev geotermalna voda. Bogdan Menih (DPZ) iz Topolšice paje trdil, da geotermalna voda za Topolšico vsaj še petnajst let ni rešitev, saj Topolški vrelec ne zadošča niti za ogrevanje bolnišnice, vrelec v Lajšah paje oddaljen vsaj dva tisoč metrov. Po dolgotrajni in vroči razpravi pa so določili, najprej po poskusnem glasovanju, potem pa po "pravem", da lokacijski načrt za to-polovod v Topolšico sprejmejo. ■ Milena Krstič - Planine Korak naprej od rekreacijskih srečanj Naj najprej v izogib napadov z leve in desne zapišem: bog ne daj, da bi sedanji - in še kakšni -obiski delegacij iz partnerskih mest opredelili kot (zgolj) rekreacijska srečanja z veselimi stiski rok, Irki kozarcev, maščenjem rok s pečenimi prasci in ob tem tarnanje, kako nam tukaj na južni strani Alp še vedno gre slabo. Verjetno se tudi Celjani ne bi strinjali, če bi obisk nemške delegacije v tem ponosnem knežjem mestu označili s takimi oznakami; ali pa Laščanom, ki so častili kar okoli stočlansko delegacijo iz Nemčije. Kaj šele onim v Šmarju, ki so štiri dni razkazovali bližnjo in daljno okolico občine gostom iz Švice. Seveda so to bili zelo zelo resni pogovori, ki bodo jutri ali pojutrišnjem prinesti koristne stike na gospodarskem področju; ne milostno pomoč, ampak pravo sodelovanje. Konec preteklega tedna je bilo na tem Svainjsko-šaleškem območju v mednarodnem pogledu res živahno. Seveda vseh teh obiskov ne moremo metati v en koš: eni so bili, da z njimi potrdijo že dobro sodelovanje, pa pogledajo, če ga lahko kje še poglobijo, drugod so šele napeljevali prav niti, da bi tako sodelovanje šele stkali. In morda je bilo prav tam več besed, ogledovanj in tudi pikniškega razpoloženja, tudi simbolike s sajenjem dreves prijateljstva. Nekateri zdaj takim obiskom iz tujine dajejo tudi negativni predznak; kot da ti tujci hodijo k nam, da si ogledajo kaka podjetja, ki bi jih lahko tudi pod krinko pri- jateljskega sodelovanja poceni po-hrustaia. V liste že dolgo poudarjene načrte o tem, da bodo tem delegacijam sledile trume turistov, ki bodo napolnili naša zdravilišča, pa že skorajda nihče ne verjame več. Pa čeprav nekateri še vedno mislijo prav na to, ko tujcem prav nazorno in otipljivo prikazujejo naše gostinske speciaiitete, dobro postrežbo, prilagodljivost, pa včasih tudi ponižnost. Taka vlaganja so se, žal, r glavnem doslej izkazala za nekoristna, oziroma so bila koristna le za tiste, ki so se na takih srečanjih gostili. Človek bi rekel, da je treba pričakovanja postaviti na realna tla. Pretirano prosjačenje se še nikoli ni izkazalo za koristno, seveda tudi prevelika prevzvišenost ne. Uspešno pa je bilo tam, kjer so iz ljudi res govoriti LJUDJE. Tudi to, da lake delegacije preveč obsipavamo s pojedinami in darili ni vedno dobro, saj nas lahko opredelijo z razsipniki, i katerimi pa ne bi radi tkali kakšnih trdih gospodarskih vezi. V bi-znisu je pač razsipništvo neznana beseda. V to so se lahko prepričale že premnoge naše delegacije, ki so odpotovale na (podobne) obiske v tujino. Mnogi so se vračali razočarani, ker niso imeli potnih potovalk raznih daril, pa tudi nad prepolnimi Želodci se niso mogli pohvalili. Je že res, da je dobro, da pokažemo, da smo dežela veselih in radodarnih ljudi; dobro pa je tudi, da pokažemo, da smo dežela razumnih ljudi! » kr OBČINA VELENJE ss rnisiismmm lllllllll »iipi Mladinske delavnice "Super" priprava za življenje Na Centru za socialno delo Velenje namenjajo preventivni dejavnosti za mladostnike kar prcccj pozornosti. V splet teh aktivnosti sodijo tako imenovane mladinske delavnice. Poskusno jc delo prve v občini Velenje zaživelo pred dvema letoma na osnovni šoli Mihe Pintar-jaToleda v Velenju. V šolskem letu 1992/93 so se zanje odločili na vseh velenjskih in obeh šoštanjskih osnovnih šolah. Namenili so jih sedmošolcem. Od 70 do 80 sc jih je vključilo v dejavnost delavnic, kar je glede na prostovoljno odločitev kar spodbudno. Prav danes (v četrtek) mladinske delavnice zaključujejo delo za to šolsko leto. starši, kaj bi želel biti ko odrastem, delavnica o šoli, sojenje šoli, kreativna delavnica, sodelovanje in vodenje, strah, spolnost,...Seveda ni manjkalo športno družabnih srečanj. Tudi glasilo smo izdali, izdelovali plakate, na šoli bratov Mravljakov v Velenju pa pripravili še javno tribuno o poklicih. Namen teh delavnic jc priprava na in za življenje. Gre za so-cialno igro, vodeno fantazijo, nedokončane zgodbe. Vsak pove svoje mnenje, ta nato usklajujemo in tako pridemo do spoznanja: nimam samo jaz prav. Moram reči, da so mladinske delavnice velenjski in šoštanjski sedmošolci dobro sprejeli, da vlada pri urah sproščeno, prijateljsko vzdušje. Veselimo se že drugega leta, ko bomo spet začeli. Takrat bomo vključili tudi osmošolce." Njene besede so potrdile tudi nekatere udeleženke. Ker priimki niso pomembni, smo zapisali le njihova imena. Nuša:" Zelo všeč mi je Metka Vrtovec je ena od devetih mentorjev teh dclavnic v velenjski občini. O njih, njihovi dejavnosti ter o namenu nasploh je povedala: "Ideja ni nova. Pred 4 leti jc prišla iz Beograda. Tri leta je od takrat, ko so se za mladinske dclavnicc odločili v Radovljici, potem v Ljubljani, sedaj jih izvajajo po celi Sloveniji. V njih ni ničesar prepuščeno naključju, vse je predvideno, program dogovorjen. Teme naši letošnjih dclavnic so bile: verbalno in neverbalna komunikacija, delavnica o morali, vrednotah, kakšne starše si želim, starši niso le bilo, kar smo počeli v mladinski delavnici. Sošolci smo se med sabo še bolj zbližali, dopolnili v šoli pridobljeno znanje. Še najpomembnejša paje "seznanitev" z lepimi in slabimi stranmi življenja. To je skupek dogodkov, za katere je dobro, če je človek nanje vsaj malo priprav- Novo iz Veplasa Lanskega septembra so v Vepla-su pričeli izdelovati nadgradnjo za Škodo "pick up", seveda ne na pamet in kar tako. Najprej so uspeli na natečaju pri Avloimpexu, za obliko in sodobne materiale so dobili mednarodni certifikat, predvsem pa so v želji ustreči kupcu neutrudno delali in izdelek razvijali. Nekajkratne so prednosti njihove nadgradnje z različnimi izvedbami in dodatki, kar potrjujejo v tovarni Škoda z nedvoumnim priznanjem, da je to najlepša in najboljša Poslovne novice Prejeli smo nov izpisek iz borze PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA iz EGS. Na razpolago imamo nov pregled tržnih raziskav (baza MAID). Vsa zainteresirana podjetja obveščamo, da bo 8. junija 1993 v Ljubljani Švedsko - slovenska poslovna konferenca. Program konference je bil objavljen v Gospodarskem vestniku z dne 6. maja 1993. Člane Gospodarske zbornice Slovenije, predvsem mala in sredi\ja podjetja pozivamo, da oglašajo in iščejo partnerje v Borzi PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA. Obveščamo vas, da bo v Ljubljani od 21. do 26. junija 1993 prvi mednarodni sejem industrijske kooperacije MIK "93, ki ga prireja Ljubljanski sejem v sodelovanju z GZS - Območno zbornico Ljubljano. V okviru informacij dajemo tudi brezplačne odgovore na aktualna vprašanja iz vseh področij poslovanja. Vse informacije lahko dobite na GZS - območna zbornica Velenje telefon: 063/ 856-920. ■ Gospodarska zbornica Slovenije Ijen. In mladinske delavnice "poskrbijo" za to. Lahko je žal tistim, ki se v dejavnost teh letos niso vključili." Bojana: "Zame je bilo to razvedrilo in hkrati koristno delo. V odprtem pogovoru je bilo dovolj prostora za dialog, za izmenjavo mnenj,... Življenjska izkušnja večje bila to. Komaj čakam, da se prihodnje šolsko leto spet dobimo in spregovorimo o temah, ki jih doma tako redko načenjamo skupaj s starši." Vsak je svoje sreče kovač, pravi pregovor. In to srečo so sedmošolci velenjskih in šoštanjskih šol poskušali kovati v mladinskih delavnicah. Kako uspešno so bili pri tem, bodo sami še prehitro spoznali. Vsako spoznanje, napotek večjim bo pri premagovanju vsakodnevnih ovir še kako dobrodošel. Končno spet nekaj "pametnega", življenjskega te mladinske delavnice, bi na osnovi povedanega rekel človek. ■ tp Znati in hoteti Kar se mojega okusa tiče, bi rad povedal, da mi megleno aferaška atmosfera na sončni strani Alp preseda do zgornjega roba znanosti. Siršc gor Brejc dol, Kozinc sem Bavčar tja, Kovačič v levo Dohrajčeva v desno, eno odkritje prehiteva drugo, vse skupaj ni vredno tega našega ljudstva toda kljub vsemu sc pitamo samo s tem. I mam jih dovolj, preveč. Naj z aferami naredi kdor mora tisto kar mora, nam pa omogoči, da bi okus poplaknil z normalnimi temami. Sredstva obveščanja nas bombardirajo samo šc s tem, naš človek govori samo šc o tem. Noja, morda tu pa tam šc o Clintonu, ki je obrnil hrbet Bosni in Hercegovini pa ne zato, ker bi lulal, mimogrede o kakšni žrtvi na tamkajšnjem bojišču in morda šc dve robati na račun Hrvatov, ki so si vzeli pravico zidati prav tam. od koder so še nedavno tega nagnali naše obmejne delavce s pojasnilom, da se moramo najprej dogovoriti, kje bomo potegnili mejno črto. V napetem čakanju na normalno življenje v normalni državi, se kot čaša studenčnice za presušenega v puščavi zdijo znamenja, ki kažejo, da vse vendarle ni tako hudičevo zavoženo. Hvala bogu je kar nekaj, čc jih le hočemo videti in nekatera niti niso tako daleč od nas. Nasprotno! Čisto blizu so. Res sem vesel -in verjamem, da mnogi izmed vas z mano - kar je pravtakšno delo naših bližnjih znancev doživelo odmev, zaradi katerega bomo Evropi bliže mnogo prej in po mnogo bolj simpatični poti, kot bi jo znali kda-jkoli najti tisti, ki smo jih izbrali za vodiče od tega cilja. V mislih imam peščico zag-nanccv iz muzeja na velenjskem gradu. Tolikokrat so že pokazali, kako sc stvari streže, da seje moralo zgoditi šc to, kar sc jim obeta najbolj svežega. Njihovo dimnico v Zavodnjah si bo ogledala ekspertna komisija Sveta Evrope in presodila, ali zaslužijo nagrado za naj evropski muzej, kakršno si jc že prislužil muzej iz Kobarida. Morda jc tudi nc bodo dobili. Ni važno. Lepo je ve- Piše: Jože Krajnc deti, daje nekdo opazil svetovl-janko dimenzijo koščka šentflo-rjanskega dvorišča in upati, da bodo kreatorji tega vzorca morda dovolj poučen primer za vse ostale, ki svojega pogleda nikakor nočejo ali pa nc morejo naravnati preko plota v lastni glavi. Znati in hoteti. V ti dve besedi strnjena filozofija je vse, kar potrebujemo, je tisto, kar na videz zelo oddaljeni Kavčnikovo domačijo in Hit-visovsko afero v bistvu zbližuje k enoviti izvirni formuli. Prebrisani Moliere je nekje zapisal, da smo si vsi ljudje podobni po besedah, samo po delih se razlikujemo. Ne vem, od kod pogum, da se mu upam ugovarjati, ampak storil bom. Mislim namreč, da se razlikujemo tudi po tem, da nekateri govorijo neumno drugi pa pametno. In če bi od tod naprej iskali vsebinsko zvezo z dejanji, bi jo brez težav utemeljili z razlikami denimo med Kavčnikovo domačijo in hišo (saj vemo katerih) norcev. Upravniki stanovanj v občini Velenje Vsi se še učimo nadgradnja za njihova vozila. Ob certifikatu takšno priznanje v zahodnih državah veliko pomeni, predvsem pa zagotavlja izvoz. Nekaj pogodb s tujimi naročniki so v Veplasu že sklenili, z drugimi se še pogovarjajo. Ob tem so lahko upravičeno zadovoljni, prejšnji teden pa so bili šc veseli. Domačemu kupcu so namreč izročili nadgradnjo s številko 500 in mu srečnemu izročili lepo darilo. ■ jp, foto: jp Oktobra, leta 1991 sprejet stanovanjski zakon je stvari na tem področju kar pošteno zasukal. Podjetja, ki so se pred tem ukvarjala z vzdrževanjem stanovanj, so se kot upravljalci teh znašla na prostem trgu, podjetja kot prejšnji lastniki stanovanj iščejo nove lastnike med posamezniki, ti spet... V občini Velenje se z upravljanjem stanovanjskega sklada etažnih lastnikov in družbeno pravnih oseb "pečajo" tri podjetja: Stanovanjsko podjetje (nastalo iz Vekosovega tozda Stanovanjska oskrba), rudniški Habit in Gorenjeva Linea. Skupno jim je marsikaj: obseg up-ravljalskih dolžnosti (ureja ga stanovanjski zakon in nekateri podzakonski akti) - od stanovanjskih storitev, vzdrževanje, obratovanje, vzdrževanje in urejanje funkcionalnih zemljišč, zelenic, dostopnih poti, parkirnih prostorov do organizacijskih, pravnih, administrativnih, finančnih, tehničnih plansko - programskih storitev. Skupna jim je iz leta 1981 veljavna metodologija točkovnega določanja vrednosti stanovanj ter minimalni tehnični normativi za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš iz leta 1983. Pa kultura stanovalcev, posledice neekonomskih stanarin in še in še. Čas naredi svoje, razmere prav tako To trditev je izrekel direktor Stanovanjskega podjetja Drago Senka, in sicer ob razmišljanju, kako si to družbeno podjetje počasi spet pridobiva image. Največ izkušenj na tem stanovanjskem področju ima (letos slavi 30 - letnico obstoja), med prej omejenimi upravljalci je to "vlogo" prevzel kot zadnji. Je upravnik 2197 stanovanj od Šaleka do Šmartnega ob Paki in za razliko od podjetij Linea in Habit še izvajalec nekaterih storitev. "Nimamo zapolnjenih vseh zmogljivosti. Naložb ni, trg je neizprosen. Naša posebnost je starost stanovanjskega sklada, ki ga imamo v upravljanju - od najnovejših (v Šaleku) do graščin (v Šoštanju). Torej od nekaj do 100 let. Starejši sklad ima največ potreb po večjih vzdrževalnih delih, najemnine pa so prav tu nizke. Samo za ohranjanje minimalne ravni, za ohranjanje uporabne vrednosti stanovanjskih hiš bodo potrebna precejšnja naprezanja, za kaj več ne bo denarja." Program večjih vzdrževalnih del imajo pripravljen, skupaj z imetniki stanovanjskih pravic in 720 etažnimi lastniki ga sedaj poskušajo tudi uskladiti. Pri tekočem vzdrževanju pa se kljub zatečenemu stanju držati veljavnih normativov. "Nihče od upravnikov etažnim lastnikom doslej ni zaračunal stroškov tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v posamezni stanovanjski hiši. Čeprav so ti dolžni prispevati za te namene v višini svojega lastniškega deleža." V tem trenutku pa jih med drugim "tepe" tudi nedograjena programska oprema. Po njegovih besedah se vsi še učijo: zakonodajalec, upravnik in lastnik stanovanja. Veliko je še vrzeli, težav in nedorečenosti (hišniki, čistilke, inkaso) še več. Vse pa kar samo po sebi priča o tem, da bo do konca letošnjega oktobra (do takrat je odkup stanovanja možen po sedaj veljavni metodologiji in ceni za m2) stanovanjski zakon doživel dopolnitve. Zato prav nič ne preseneča velik "pritisk" za odkup stanovanj. Habit - največji med največjimi Hčerska firma Rudnika lignita Velenje Habit ima v upravljanju več kot 4000 stanovanj in je največji up-ravljalec v velenjski občini. Zelo visoko je njegovo ime zapisano tudi med upravljalci v republiškem merilu. Gre za čisto upravljalsko podjetje, neko vrsto inženiring firmo. Vse storitve oddaja drugim na osnovi zbiranja ponudb. Za več kot 55 odstotkov rudniških stanovanj (za 1750) je Habit že našel etažnega lastnika, na mesec se znajde na mizi vor na občinski ravni ji je določil v upravljanje približno 1500 stanovanj. Od tega je 30 odstotkov že etažnih lastnikov. "Upravniško nekega stanovanjskega sklada se bo oblikovalo, tako kot se mora, šele po letošnjem oktobru. Kajti, zaradi odkupov stanovanj se stvari hitro menjajo. Poleg upravljanja se naša firma ukvarja še s prometom z nepremičninami, inženiringom pri izgradnji objektov, oddajanjem nepremičnin v najem ter vrednotenjem teh," opisuje dejavnost Linee, stanovanjskega podjetja d.o. njen direktor Franjo Gjerkeš. direktorja Venčeslava Tajnika približno 250 vlog za odkup. Če bo šlo tako naprej, bo RLV kot večinski lastnik prodal vsa stanovanja, Habit pa bo najbrž postalo zasebno podjetje. "Naša specifika je število stanovanj, ki jih imamo v upravljanju in najbrž tudi sestava ljudi v teh stanovanjih. Vseh upravljalcev pa ta, da smo v občini Velenje v preteklosti znali graditi stanovanja, nismo pa znali zbrati iz najemnine dovolj denarja za primerno sprotno vzdrževanje objektov in naprav," poudarja Venčeslav Tajnik. V novi vlogi seje Habit sicer že "našel". Iskanje prvih stikov z lastniki stanovanj in imetniki stanovanjskih pravic ob prej omenjeni "specifiki" že kažejo na nekatere težave. Solidarnost za skupne objekte bo težko doseči, ljudi o tem prepričati na ustrezen način. Linea - Poleg upravljanja še promet z nepremičninami,... Linea je Gorenjeva hčerska firma. Ustanovilo jo je 13 njegovih podjetij, večinski delež pa imajo v Linei Gospodinjski aparati. Dogo- Pri opravljanju prednostne naloge "vidi" sogovornik težave predvsem v zakonsko omejeni višini najemnine pri družbenih stanovanjih. Komaj za redno vzdrževanje objektov bodo ta sredstva zadoščala, kje pa so nujno potrebna večja vzdrževalna dela (ravne strehe). Akontacijski znesek (zanj seje odločila večina imetnikov ali lastnikov stanovanj) bo težave nekoliko omilil. "Vzpostavitev lastniškega odnosa v hišah glede skupnih prostorov, naprav, v skrbi za funkcionalna zemljišča, parkirne prostore, ki so v Velenju sploh problem, bo kar velik zalogaj." Za nujna servisno - vzdrževalna dela so pri Linei podpisali dve pogodbi, za večja bodo objavili razpis in poiskali najugodnejšega ponudnika. To velja tudi za nekaj stanovanj v Mozirju, Celju ter Slovenj Gradcu. ■ tp Računalniški izziv Telekomunikacije najpomembnejša industrija na svetu? Učinkovite komunikacije so bistvene za podjetnike, vladne in vojne organizacije, bolnice, skupnosti, domove - vsepovsod kjer ljudje delajo eden z drugim. Potrebe po komunikacijah v organizacijah v po-industrijski družbi hitro rastejo. Ker pa z razvojem te družbe nastaja obdobje globalne ekonomije, ko težko govorimo o nacionalnih ekonomijah (če turški trgovec prodajajužnokorejsko blago v Londonu nc moremo trditi, da gre za ekonomijo Južne Koreje, Turčije ali Velike Britanije) postaja izredno pomemben faktor nadaljnjega razvoja komuniciranje na daljavo - telekomunikacije. Pred tridesetimi leti je bilo lepo imeti dobre telekomunikacije. Danes, so telekomunikacije absolutno kritična komponenta pri uspešnem opravljanju industrijskih, komercialnih in poslovnih aktivnosti. Konkurenčna sposobnost podjetij je postala naraščajoča funkcija telekomunikacijske opreme in njene uporabe. Pomembna jc vloga telekomunikacij tudi pri povezovanju družb in izboljšanju življenjskih navad. Telekomunikacije so omogočile, da svet postane globalna vas in da skoraj po celcm svetu dobivamo informacije istočasno. Uspeh telekomunikacijske opreme je zasnovan na naslednjih prvinah: mikroelektroniki, digitalnih in softvvarskih tehnologijah in na optičnih vlaknih. Miniaturizacija in integracija na področju mikroelektronike je omogočila proizvodnjo telekomunikacijskega hardware-a, kije cenejši, zanesljivejši in porabi manj energije kot predhodna oprema, ki je prenašala analogne signale. Število elektronskih funkcij, ki sc lahko realizirajo na enem čipu sc jc od leta 1970 povečalo za 64.000 krat. Istočasno je cena čipov padala za faktor 200 v desetih letih, kar pomeni, daje v dvajsetih letih cena padla za faktor 40.000. Takega primera še nismo imeli v zgodovini. Nekateri strokovnjaki predvidevajo, da bo v letu 2000 možno postavili 100 milijard tranzistorjev na čip. Mikrocletronika jc omogočila, da lahko informacijo digitaliziramo. Digitalizacija je proces v katerem analogne signale, ki se spreminjajo pretvarjamo v permutacijc samo dveh stanj "vključeno", "izključno", kar omogoča, dajo prenašamo, obdelamo in shranimo na povsem novi način. Za kontrolo telekomunikacijskih mrež se uporablja računalniški softvvare, ki omogoča nadaljnjo razširitev uslug in zmogljivosti. Pomemben je trend integracije glasu, podatkov in slike, zaradi katerega jc potrebno povečati zmogljivost prenosa podatkov. Sodobni optični kabli omogočajo prenos 25.000 milijard bitov v eni sekundi pri eni delujoči frekvenci. To je dosti več, kot so kapacitete vseh radijskih spektrov, ki se danes uporabljajo na svetu (satelitski, mikrovalovni, radijski). Kapaciteta se lahko poveča z istočasno uporabo več frekvenc. Telefonske družbe uporabljajo samo majhen del zmogljivosti optičnih mrež zaradi nizkih hitrosti elektronskih naprav, ki se povezujejo v mrežo. Zaradi tega je IBM razvil prototipno optično mrežo Rainbow I, ki povezuje 32 delovnih postaj, ki delujejo s hitrostjo od 300 milionov bitov v sekundi. Sistem Rainbovv II, ki bo začel delovati na koncu leta bo imel vozle, ki bodo delovali s hitrostjo I milijarde bitov v sekundi. Cilj IBM-aje,dado konca desetletja razvije sistem Rainbovv III s 1000 enotami, ki bo vsaka lahko delovala z milijardo bitov v sekundi. V naslednjem stoletju bodo optične tehnologije uporabljene za fiksne povezave in radio za mobilne. Danes so telekomunikacije v mnogih razvitih državah na poti, da prehitijo avtomobilsko industrijo v deležu nacionalnega dohodka. Po nekih podatkih je bil svetovni trg telekomunikcij v letu 1990 okoli 450 milijard USD in se predvideva, da bo na koncu tega desetletja okoli 830 milijard USD. Velika podjetja se borijo za nove trge. Zelo so zanimive države nekdanje Sovjetske zveze, ki imajo slabo razvito telekomunikacijsko mrežo. Na tem trgu uspešno nastopa slovenski Iskratel. V Wall Street Journal-u nastop Iskratel-a navajajo kot primer, kako se na tem kompliciranem trgu (zaradi problema plačil) lahko ustvarjajo uspešne poslovne poteze. Vsekakor je dobro razmišljati o telekomunikacijah kot eni od najpomembnejših industrij informacijske dobe, ki svoj razcvet doživlja zahvaljujoč hilrem razvoju računalništva. Nagradno vprašanje: Koliko kvadratov vidite na naslednji sliki? !!!!_! !_!_! j j ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! Odgovore pošljite na Naš čas, Foitova 10, Velenje. Nagrajenec dobi paket računalniških disket. Pravilni odgovor na prejšnje vprašanje: V družini so 3 sestre in 4 brati. Nagrado, paket računalniških disket prejme TEODOR MERC, Cesta VII/2, Velenje. Nagrado dobi v Gorenju Point, pri g. Kamšku. Kako bo v prihodnje organizirana LB SB Velenje ? Odločali bodo delničarji V času vsesplošnih reorganizacij smo. Tudi v bančništvu. Tokrat nas je zanimalo, kako bo organizirana v prihodnje največja velenjska banka, Ljubljanska banka Splošna banka Velenje. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Rafkom Berločnikom. "Ravno prejšnji teden je bila končana ekonomsko finančna revizija, ki je pregledala poslovanje naše banke v preteklem letu. Po njenih kriterijih imamo tako imenovanih potencialih izgub v kapitalu banke okoli 39 odstotkov. To pomeni, da nismo v sanacijskem postopku in da smo v lanskem letu dokaj solidno poslovali." pravi Rafko Berločnik in dodaja, daje letošnji položaj težji. Poslovanje banke je namreč neposredno odvisno od okolja in v tem letu sta jih še zlasti prizadeli dve podjetji, to je Elektronika in Glin. Če teh dveh podjetij ne bi bilo, bi se lahko velenjski bančniki pohvalili s poslovanjem. Ugotavljajo namreč, da jim je bilančna vsota porastla in so torej v prvih štirih mesecih tega leta povečali poslovanje. V štirih mesecih so kar na vseh področjih poslovanja banke že skoraj dosegli polletne načrtovane višine. Vse tole je seveda izhodišče ob razmišljanju, kako naj bi bila LB SB Velenje, ki deluje jtfMH sedaj kot hčerska J^^^H banka, organizirana v prihodnje. Po decem-berskem sklepu banke Slovenije lahko vse banke do konca prihodnjega leta opravljajo dejavnost v nesprejemnjenem obsegu, po tem roku paje neomejeno pooblastilo banke odvisno od količine kapitala. Večina bank v slovenskem prostoru ne dosega minimalnega kapitala za samostojnost. Monetarne oblasti še niso dokončno odločile, da nobena organizacijska povezava v slovenskem prostoru ne more biti v obliki mati - hči, ampak naj bi se banke združevale samo na osnovi podružnic z večjo ali manjšo samostojnostjo. " Mi vse to seveda temeljito tehtamo in vidimo, da imamo dve možnosti: samostojna banka ali pa podružnica. Če bi hoteli biti samostojna banka, bi seveda morali zadostiti nekaterim pogojem, med drugim v letu in pol povečati kapital na najmanj 4 milijarde tolarjev, to pomeni petkratno povečanje poslovanja, kar pa bo v majhnem slovenskem prostoru težko doseči. Tu paje še problem deviznega poslovanja. Če bi hoteli samostojno devizno poslovati, bi potrebovali nekaj let, da bi nas tujina priznala, do takrat pa bi se morali nasloniti na banko, ki devizno poslovanje že opravlja. Odločitev o tem, kako naj bi bili organizirani v prihodnje bomo prepustili delničarjem, zato bomo sklicali poseben zbor banke. To naj bi bilo jeseni. Novo šolsko leto v vrtcih velenjske občine Trenutno dobro kaže Priprave na šolsko leto 1993/94 so tudi v vrtcih v Velenju, Šoštanju ter v Šmartnem ob Paki v polnem zamahu. Vpisni dnevi so mimo, do prvih septembrskih dni paje treba pripraviti še marsikaj. V Velenju presenetljiv vpis 300 prošenj za vpis v prvih dneh in še od 10 do 12 na dan je za zaposlene v 14 velenjskih vzgojnovarstvenih enotah presenetljivo. Z razporeditvijo v skupine po normativih ugotavljajo, da bodo s tem zapolnjene vse proste zmogljivosti v samem središču mesta Velenje kot tudi v vrtcih v Pesju in Škalah. Manjši od pričakovanega je le vpis pri dojenčkih. Kljub presenetljivemu vpisu v omenjenem kolektivu razmišljajo o ukinitvi dveh družinskih varstev. Seveda, če potrebe staršev ne bodo drugačne. To pomeni 90 otrok v starosti od 2 do 3 let. "Analiza otrok po KS," pravi pomočnica ravnateljice VVZ Velenje Jožka Dolinar, "je pokazala, da bomo približno 260 otrokom ponudili cicibanove urice in dali staršem možnost, da sami odločijo o dolžini vzgojnih programov. Dosedanje izkušnje so pokazale, da otroci te urice radi obiskujejo, in da potrebujejo krajšo vzgojno obliko dejavnosti. "Čistih" oddelkov pa tudi v vrtcih ne bomo imeli, ampak tu in tam mešane skupine." Prostorskih težav torej ne bo, tudi kadrovskih ne. Nekoliko drugače paje z opremljenostjo. Notranja oprema prostorov je stara in dotrajana, igrišča nujno potrebna večjih vzdrževalnih del. Denarja nimajo niti za nakup igrač, potrebnih za izvajanje počitniških dejavnosti, kajšele za kaj drugega. V Šoštanju so vrtci zelo polni Nič posebnega ne bo novo šolsko leto v 4 enotah vzgojno-varstvenega zavoda Šoštanj. Vanj bodo "zajadrali" z enako organizacijo in s približno enakim številom otrok. Tako "po zaslugi" zmanjšanja normativov na oddelek. Približno 400jih bodo vključili v dnevno varstvo. Letos prvič se padanje števila rojstev kaže v zmanjšanju števila otrok vjasličnih oddelkih. Ravnateljico Marija Kuzman nekoliko skrbi, kaj bo "naredil" prispevek staršev. Ta je sedaj zelo nizek, preračun pa kaže, da bi ga bilo treba povečati za približno 40 odstotkov. "Glede na normative kadrovskih težav nimamo, imamo pa prostorske. Prav nobeden od vrtcev (dva v Šoštanju, po eden pa v Šmartnem ob Paki in v Topolšici) nima dodatnega večnamenskega prostora. " V novo šolsko leto vstopajo vsemu navkljub s kančkom optimizma. Pričakujejo namreč, da bo kriza glede materialnih stroškov manjša kot je bila lani. tp Opravičilo! V prejšnji številki našega tednika nam jo je zagodel tiskarski škrat, in sicer v članku z naslovom O grehu se govori, o grešniku molči. Naš sogovornik ni bil Jakob Grošelj, ampak Jakob Grošl. Za neljubo napako se opravičujemo! Zakon o gospodarskih združbah Kaj bo z družbami z omejeno odgovornostjo P/se Cvetka Tinauer 2. ORGANI DRUŽBE Organi družbe so: a) skupščina Skupščino skliče poslovodja: 1. če družbeniki odločajo o: - sprejetju letne bilance stanja in izkaza uspeha in o razdelitvi dobička - zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov - vračanju naknadnih vplačil - delitvi in prenehanju poslovnih deležev - postavitvi in odpoklicu poslovodij - ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij - postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca - uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju - zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem - drugih zadevah, za katere tako določa zakon ali družbena pogodba 2. če je to nujno za interese družbe 3. če se z letno bilanco ali z bilanco med poslovnim letom ugotovi, daje izgubljena polovica osnovnega kapitala 4. v drugih primerih, določenih z zakonom ali družbeno pogodbo b) nadzorni svet Določbe o oblikovanju'nadzornega sveta so dispozitivne narave, kar pomeni, da družba oblikuje nadzorni svet, le če je tako določeno z družbeno pogodbo. Nadzorni svet: - nadzoruje vodenje poslov družbe - lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari - lahko skliče skupščino c) poslovodja Družba ima enega ali več poslovodij - direktorjev, ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo. Družbena pogodba določa ali v primeru, daje poslovodij več, le-ti delujejo skupno ali kot posamični poslovodje. Poslovodjo imenjuje in razrešuje skupščina; v kolikor pa družba oblikuje nadzorni svet, imenjuje in razrešuje poslovodjo nadzorni svet. Natančneje določa sestavo, mandat, odločanje in drugo v zvezi z organi družbe, zakon, družbena pogodba in statut družbe. Obstoječe družbe uskladijo ustanovitvene in druge akte z določbami tega zakona do 31.05.1994 in v nadaljnih 90 dneh izvolijo oziroma imenujejo organe družbe. V tem roku se uskladijo tudi osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti po obrtnem zakonu. V petek seja zborov SO Mozirje Bodo sklepčni in bodo volili? Za jutri, petek, 28.maja, je v naz-arskem delavskem domu ob 12.uri sklicana skupna seja zborov skupščine občine Mozirje. Dnevni red je znan in (spet) naj bi bil odločilen za razplet vse hujše krize v vodstvu občinske skupščine in njenih zborov. Kot vemo sta na nedavnem zasedanju za dvotretjinsko večino v zboru združenega dela manjkala dva odbornika. S tem ni bilo možno glasovati o konstruktivni nczaupnici občinskemu izvršnemu svetu, prav tako ni bilo možno izvoliti novega predsednika občinske skupščine in nosilcev manjkajočih funkcij v posameznih zborih. Ob siceršnji sklepčnosti se odbornikom ni zdelo vredno razpravljati o številnih drugih pomembnih točkah dnevnega reda in zasedanje je bilo prekinjeno; vsi torej samo čakajo na razrešitev kadrovskih zadev, mnogi pa nadaljevanje dela skupščine s tem tudi pogojujejo. Medsebojne obtožbe se v tem času nadaljujejo, politične stranke pa se na podlagi sklenjenega dogovora na ponovno zasedanje temeljito pripravljajo. Odveč jc ugibati, kako bo (s)teklo jutrišnje zase- danje, treba bo počakati. Uvodna točka bo predlaganje kandidatov za predsednika skupščine in za predsednika izvršnega sveta. Zatem naj bi bile na vrsti volitve župana in izvršnika, s konstruktivno nezaupnico sedanjemu seveda ter ostale kadrovske zadeve. Med ostalimi točkami dnevnega reda kaže omeniti osnutek odloka o ustanovitvi, nalogah in sestavi komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, informacija o poslovanju v občini Moziije, informacija o izvenproračunski porabi v lanskem letu in plan te porabe za letos, poročilo o porabi sredstev skupnega programa dosedanjega samoprispevka, problematika sklada stavbnih zemljišč, sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Mozirje, (ne) upravičenost nadaljnjega obstoja splošne ambulante v Solčavi ter delegatska vprašanja in odgovori. Veliko dela torej. ■ yp Pavličevo sedlo ■ ..... • B * « » Meddržavni prehod že letos Precej v tretje desetletje že segajo prizadevanja, da bi mejni prehod Pavličevo sedlo odprli tudi za motorni promet, da bi bilo sedlo meddržvni prehod. Dokaj trdna zagotovila so, da se bo to zgodilo že letos, saj so se končno premaknile stvari tudi na avstrijski strani. Na prehodu bodo že v tem letu cariniki, možen bo tudi prevoz z avtom. Seveda je to začasna rešitev, saj bodo avstrijski sosedje pričeli z gradnjo nove ceste in imajo za to nalogo že zagotovljenih 18 milijonov šilingov, dokončno pa naj bi bila zgrajena do leta 1996. Problemov naj ne bi bilo tudi na naši strani, saj sta notranje ministrstvo in Republiška uprava za ceste lani trdno zagotovila, da bomo ukrepali takoj, ko bodo z delom pričeli Avstrijci. Kompasovi gostje že letos Konec minulega tedna so se v Logarski dolini mudili predstavniki Kompasovih turističnih poslovalnic. Bili so gostje celjske Kovinotehne, z gostitelji in domačini pa so se pogovarjali o Kovinotehna vabi Srečanje celotnega državnega vodstva Sredi septembra bo Logarska dolina pravo središče slovenske države. Na pobudo Kovinotehne bo 18.septembra v tem lepem kotičku naše dežele letošnje družinsko srečanje članov državnega zbora in državnega sveta s predsednikom države na čelu. Ob vsem, kar so v Logarski dolini letos že postorili, se torej nekaj res premika. ■Jp Planinskega doma (kmalu) ne bo več Usoda Planinskega doma, ki na enem najlepših mest v Logarski dolini še kar nekaj letu buri duhove, je končno znana. V začetku leta so bili izdelani načrti, pripravljena so tudi dovoljenja za pričetek obnove. Z deli bodo pričeli kmalu, dom pa bodo delno podrli, drugi del pa primerno obnovili. Po načrtih bo nova stavba pod streho v letošnjem septembru, v začetku prihodnjega pa bo sprejela prve goste. Seveda se zasebni investitor srečuje s pomanjkanjem sredstev. Ob lastnem vložku drugih virov sredstev skoraj ni, težave so s krediti, pičla sredstva za demografsko ogrožena področja pa primanjkljaja ne morejo pokriti. ■ yp Polom na Ljubnem ob Savinji 3SS5SS®SS8S»SKBSSS«®SSSg5SS5StlSS3S;S8iSSBS Glasovala ni niti polovica Prejšnjo nedeljo so se le prebivalci krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti na referendumu odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka, v ostalih sedmih krajevnih skupnostih samoprispevki niso bili izglasovani, za vse je bila značilna tudi zelo slaba udeležba. Na Rečici ob Savin- ji se bodo krajani izrekali konec leta, na Ljubnem ob Savinji pa so se to nedeljo in iztržek je bil še slabšikot drugod, prav porazen in referendum ni uspel v nobenem pogledu. Že udeležba je bila preslaba za uspešnost, saj je svoje glasove oddalo le 46,34 odstotka upravičencev in še od tega jih je bilo za krajevni samoprispevek borih 16,39 odstotka (na volišču v Rastkah sta bila denimo ZA vsega 2 krajana). Tudi na Ljubnem se je torej pokrilo veliko stvari, kivplivajo na razpoloženje prebivalcev, jim jemljejo voljo, jih odvračajo od (nekdanje) solidarnosti, vse skupaj pa v nobenem primeru ne odtehta dobrih dosežkov v pretek- losti. Slabo med drugim zagotovo vpliva strahovita počasnost pri odpravljanju posledic poplav (razen gradnje obvoznice), saj spodnji del kraja recimo kaže slabšo podobo kot tik po katastrofalni ujmi, seveda pa to ni edini razlog za porazne referendumske izide. ■VP prodaji zmogljivosti v Logarski dolini in na Solčavskem sploh. V obojestransko zadovoljstvo so nekaj pogodb podpisali že za letošnje leto. ■ yp Po turističnem vstajenju Logarske doline seje prebudila še Solčava. Vsekakor edina razumna pot, saj eno brez drugega ne bi imelo prave vrednosti. Kakorkoli že, pomlajeno vodstvo tamkajšnjega turističnega društva je zgrabilo bika za roge, sapo pa zajemajo tudi drugi. Precej stvari so letos že postorili, še večje načrtov. Pa ne (samo) dolgoročnih. Najprej povejmo, da bodo v lični in že nekaj časa neizkoriščeni brunarici s 1 .junijem zaživel informacijski center, ki bo neposredno povezan z vsemi ponudniki turističnih zmogljivosti, tudi s pisarno ob vhodu v Logarsko dolino. Obiskovalcem bodo skušali zagotoviti takojšnjo in celovito informacijo, poleg tega pa bodo v brunarici uredili knjižnico in turistično prodajalno. Želijo in hočejo tudi svojo, večjo turistično prireditev. In se nanjo že pripravljajo. Zaenkrat je to "dan turizma", za katerega bodo poskrbeli I l.in 12.junija. Letos bo namenjen 40-letnici solčavskega turističnega društva, ki je pobudnik in organizator, k sodelovanju pa so že pritegnili tudi ostale- podjetje Loagarska d.o.o., planince, čebelarje, športnike in še koga. Pripravili bodo štantes ponudbo domačih specialitet, predstavili se bodo godci, na ogled bo razstava domače obrti, pa lovska razstava, prikazali bodo nekdanje običaje in poskrbeli za povorko. Kar lep zalogaj za začetek bo to, a zaenkrat ničesar ne prepuščajo naključju. ■yp Rečica ob Savinji Bo letos želodec "zavarovali"? Turistično društvo z Rečice ob Savinji si ob vsej svoji pestri dejavnosti v zadnjih letih že dalj časa prizadeva, da bi znameniti zgornjesavinjski želodec zavarovali kot tržni proizvod z označbo geografskega porekla. V sodelovanju z Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo so odločeni, da bi s svojo zahtevo uspeli že letos. V obrazložitvi so med drugim zapisali: "Zgornjesavinjski želodec je med podobnimi suhomesnatimi izdelki iz drugih slovenskih območij že dalj časa priznan kot prvovrstna kulinarična specialite-ta. Odlikuje ga posebna tehnologija proizvodnje in zorenja, oziroma sušenja v svojevrstni predalspki klimi brez industrijskih onesnaževalcev zraka. Zaradi izjemnih senzoričnih lastnosti je v zadnjih letih vse bolj iskan od gostinskih in turističnih podjetij širom Slovenije, obenem pa nepogrešljiv promocijski adut zgornjesavinjske in tudi slovenske turistične ponudbe." Rečičani bodo želodce tudi letos predstavili na svoji vsakoletni turistični prireditvi "Od lipe do prangerja", ki bo 3.in 4.julija in izbrali najboljšega. Vendar bodo najboljšega izbirali že prej in k ocenjevanju pritegnili celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Izbirali bodo že konec maja, saj so sedaj želodci najboljši. Tasko bodo želodce za ocenjevanje zbirali 26.maja na Rečici, v Lučah, na Ljubnem in v Gornjem Gradu, uradno ocenjevanje bo 29.maja dopoldne na Rečici, ko bodo popoldne razglasili rezultate in pripravili okroglo mizo o zgomje-savinjskem želodcu. Priznanja najboljšim bodo uradno podelili na svoji prireditvi v začetku julija. ■ yp Ubrano otroško petje 8SS38SSSSS8ŠSSS« « R » SS SB « « Množičnost kakovost Kamp v Logarski dolini iz dneva v dan dobiva lepšo in pravo podobo, z njim upravlja Edi Ikovic, ki z najmočnejšo sapo piha v turistično zdramitev Solčave Solčava in Solčavsko ® ss m ss ss ss » ss ss m m » m ss ss m % Turistično prebujenje Revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Mozirje je dokazalo veliko ljubezen do petja, visoko kakovost in zlasti množičnost. V enajstih pevskih zborih je ubrano zapelo kar 476 mladih pevcev, kar je četrtina predšolskih in šolskih otrok v Zgornji Savinjski dolini. Revija v Lučah ob Savinji je razveseljiva še po eni plati. Pokazala je namreč tesno in plodno sodelovanje zborov z gojenci glasbene šole Nazarje, seveda pa pri uspešnosti ne smemo pozabiti marljivih zborovodij in glasbenih pedagogov. ■ foto: jp GD Gorica ob Dreti Veliki Florjan ■ ■ "V ■ privlači Gasilsko društvo Gorica ob Dreti je v soboto že tretjič zapored pripravilo veliko gasilsko tekmovanje za Florjanov pokal. Na njem vsako leto sodelujejo najboljše slovenske desetine, ki se jim je letos dokaj uspešno pridružilo tudi nekaj desetin mozirske občinske gasilske zveze. Za velika kipca sv.Florjana, trikratna zmaga pomeni kipec v trajno last, seje tokrat pomerilo 32 ženskih in moških desetin. Posebej velja povedati, daje bilo tokrat tekmovanje na čudovitem posestvu Veniše, ki se razvija v zares lepo in za Zgornjo Savinjsko dolino še kako pomembno turistično središče. Vrstni red - ženske: 1 .Loka pri Za takle pokal se je vredno potruditi Mengšu, 2.Begunje, 3.Hajdoše; moški: l.Prožinska vas, 2.DobII, 3.Dob I, 4.Begunje, 5.Gorica ob Dreti, 7.Paška vas, 1 O.Nazarje. ■j P Najboljši so se tudi tokrat izkazali s časi pod 40 sekund iHiUiliUiili^^ OBČINA ŽALEC Danes bodo zasedali zbori žalske občinske skupščine Padec gospodarske aktivnosti Sekretariat za družbeno ekonomski razvoj in finance pri IS Žalec je za današnjo sejo skupščine pripravil poročilo o poslovanju pravnih oseb iz gospodarstva občine v letu 1992. Pregled indeksov industrijske 89 mio dolarjev več) in po drugi lem likvidnosti v občini Žalec, če proizvodnje nam pove, daje bila gospodarska aktivnost vse leto v upadanju. Čeprav je ta trend prisoten tudi v regiji in na področju Slovenije (ind. 86,8), je občina Žalec najbolj padla (ind. 71,6). Proizvodnjaje najbolj padla v panogah proizvodnje strojev in naprav (ind.42,0), proizvodnje žag. lesa in plošč (ind. 54,0), proizvodnje in predelave papirja (ind. 51,5), proizvodnje trikotažnih izdelkov (ind. 57,4) in proizvodnje drugih tekstilnih izdelkov (ind. 38,1). Po podatkih Banke Slovenije so izvozniki občine Žalec izvozili za 28,5 % več kot lani (ali za cca strani smo uvozili za 40,6 % več kot v letu 1991 (ali za cca 67 mio dolarjev več). Največji izvozniki so bili Hmezad kmetijstvo Žalec (16,8 mio USD), Emteks Žalec (11,00 mio USD), Juteks Žalec (10,2 mio USD), Polzela tovarna nogavic (8,3 mio USD) in Tekstilna tovarna Prebold (6,3 mio USD). Ne gre se čuditi, da se je ob izredno visoki stopnji finančne nediscipline in ostalimi dejavniki, nelikvidnost gospodarstva še povečala. Zaradi hitrejše rasti bruto osebnih dohodkov seje tudi obremenitev gospodarstva z davki in prispevki povečala. Vendar prob- se primeijamo z ostalimi občinami v regiji, še ni tako pereč. To še zlasti lahko trdimo z vidika števila zaposlenih. Razmerje me blokiranim in poprečnim stanjem sredstev na ŽR je v regiji 2,01, v Žalcu pa le 0,71. V občini Žalec je registriranih 521 pravnih oseb, od tega 444 zasebnih. Od teh jih je zaključni račun oddalo kar 299. Tako ima občina Žalec takoj za Celjem v regiji največ delujočih podjetij. V primerjavi z regijo in republiko smo dosegli poprečne finančne rezultate. Št. zaposlenih se še naprej zmanjšuje. Trenutno (podatek iz konca aprila 1993) je nezaposlen- ih 2232 oseb, od tega 926 žensk (41,5 %). Iskalcev prve zaposlitve med nezaposlenimi je 257 (11,5 %K Žalec ima poleg Šentjurja tudi najmanj izgube. Z izgubo je poslovalo 68 podjetij. Skupna višina izgube znaša 546 mio SIT, kar je 3,4 % vseh izgub v regiji. S plačami (poprečna neto plača na zaposlenega) v Žalcu zaostajamo tako za regijo (2,2 %) kot tudi za poprečjem v Sloveniji (11,9 %). Poprečna mesečna čista plača na zaposlenega v letu 1992 je v Žalcu znašala 25.641,00 SIT, v regiji 26.215,00 SIT in v Sloveniji 29.117,00 SIT. ■ V.G. Komunalno podjetje Žalec KH«*»***»*«*»W*ft*it»* Globoko v rdečih številkah Reorganizacija in racionalizacija je nujna. Komunalno podjetje Žalec je preteklo leto zaključilo z nekaj več kot 14 milijoni tolarjev izgube, kar je za 182 odstotkov več kot leta 91. Celotna izguba zadnjih dveh let tako znaša kar 19,321.863 tolarjev, njeno pokrivanje pa v občinskem proračunu ni predvideno. Čeprav direktor Anton Bratuša nenehno poudarja, da imajo največ težav zaradi državnega omejevanja cen komunalnih storitev, paje res, daje največji delež lanskoletne izgube povzročila čistilna naprava v Kasazah, in sicer 9, 625.945 tolarjev, čeprav leto prej ni delovala z. izgubo. Vzrok je v deponiji mulja, ki je zdaj polna, odvoz pa ni urejen. Zato ga stiskajo, kar pa povzroča velike stroške. Če ne bo kmalu odločeno, kam se lahko odvaža mulj, bodo morali ustaviti delovanje čistilne naprave. Za letošnje leto je pripravljena reorganizacija in racionalizacija Komunalnega podjetja. Tako naj bi iz tega javnega podjetja umaknili vse dejavnosti, ki niso posebnega družbenega pomena. Med drugim bo v roke zasebnega podjetja prešlo tudi toplotno ogrevanje v Žalcu. Čeprav je bil razpis za oddajo koncesije v teh dneh šele objavljen, pa naj bi bili zaenkrat predvsem dve podjetji zainteresirani zanj. To je Stanovanjsko podjetje Sipro in pa zasebno podjetje enega izmed zaposlenih v žalskem komunalnem podjetju. Komunalno podjetje je pripravilo nekaj ukrepov, s katerimi naj bi letos zmanjšali izgubo. Očitna pa so nesoglasja z občinskim Sekretariatom za varstvo okolja in urejanje prostora, ki je pripravilo v sodelovanju z Zavodom za organizacijo iz Ljubljane svoj načrt reorganizacije. Izvršni svet je sicer ustanovitelj javnega podjetja, vendar se po mnenju direktorja Bratuše nima pravice vmešavati v tekoče poslovanje. Tako so še vedno nerazjasnjene pristojnosti nadzornega organa, prav tako pa vprašnje ali že obstajajo pravne osnove za ustanovitev upravnega odbora. ■ K. Rozman Za nove knjige Kc/ žc dva mcscca niso zaradi pomanjkanja denarja kupili nobene knjige, organizira Občinska matična knjižnica iz Žalca ter krajevne knjižnice dobrodelni koncert. Koncert bo I. junija ob 20. uri v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, na njem pa bodo nastopili Vlado Krcslin in Bellinška ban-da. Ves dobiček bo namenjen nakupu novih knjig. ■ rox Liboje Večer s Tamburico V Andražu Gradijo novo mrliško vežo V KS Andraž v žalski občini si mrliško vežo želijo že kar precej let, vendar so dosedaj pri urejanju kraja dajali prednost nekaterim drugim nalogam, predvsem cestam in vodovodni napeljavi. Letos pa so v zadovoljstvo vseh končno pričeli tudi gradnjo mrliške veže. V minulih dneh je bilo več delovnih akcij, s katerimi so postavili temelje, pričeli pa so tudi že zidati. Kot že velikokrat doslej, so se odločili, da bodo kar največ dela opravili udarniško, sicer pa gradijo mrliško vežo iz sredstev krajevnega samoprispevka in še z dodatnimi prispevki krajanov. Anton Mešič predsednik sveta KS Adraž je dejal: "Želja je, da letos vežico spravimo pod streho in drugo leto nadaljujemo dela. Upam, da nam bo uspelo in želimo, da bi udarniško pomagalo čimveč krajanov." ■ Besedilo In slika: -er Z ene zadnjih akcij pri zidavi mrliške vežice V soboto z večer je bila v domu Svobode v Libojah zanimiva prireditev pod naslovom "Večer s tamburico", ki jo je pripravilo DPD Svoboda Liboje. Na večeru so nastopili tamburaški orkestri iz Krapine, Vučje vasi, Rateč pri Škofji Loki, Gorišnice pri Ptuju, Polzele in Liboj. Prireditev je že tradicionalna, saj je bila tokrat trinajsta po vrsti in, kot vsakič, lepo obiskana. Pohvalo si zaslužijo tudi prireditelji, ki so vse skupaj lepo pripravili in izpeljali. ■ Besedilo in slika: -er Polzelske tamburaše smo posneli tik pred koncertom. Griški upokojenci razstavljali Družina griških upokojencev je dokaj številčna, saj ima več kot 500 članov pa tudi zelo delavni so. Imajo številne sekcije, med njimi tudi ročnodelsko. Pri tej sekciji so posebno delovne upokojenke, ki so v zadnjih letih izvezle, skvačkale, napletle ali kako drugače izdelale številne izdelke, ki so jih razstavili na razstavi v dvorani upokojencev v Grižah. Poleg ročnih del so razstavili tudi nekaj likovnih. Seveda so izbrali najlepše izdelke, tako, daje bila razstava zares vredna ogleda. RDEČI PAJEK Prometni režim Žalca: Še en križ V Predlogu urbanistične zasnove naselja Žalec kot sestavni del sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Žalec je tudi tako razpita sprememba prometnega režima skozi mesto Žalec. Načrtovanje nov prometni krog, t.i. ring, ki bi potekal mimo Agrine in naravnost do Hausenbichlerjeve, le to bi se odprlo pa po Cankarjevi do vrtca in glasbene šole, od tam na tržnico in do občine, prehod čez železnico bi se zaprl, naprej po kolodvorski in skozi kostanjev drevored do priključka ob Agrini. Promet skozi šlandrov trg se ne bi zaprl, bi se pa zaradi dodatnih parkirišč precej upočasnil. Sporna je še sprememba lokacije petnajst let stare avtobusne postaje, ki bi se umaknila na rob mesta, ob glavno igrišče na obvoznici. lifNi !;'KfSSI® Bo prostora za vse Upravičene so nekatere kritike krajanov Žalca zlasti na račun predlaganega neupoštevanja, da bo bodoča avtocesta popolnoma prometno razbremenila sedanjo obvoznico, ki bo postala veliko manj prometna. Najbrž je upravičen tudi negativen odziv s strani Agrine, ki bi ji prometni režim ringa prepolovil zunanje skladišče. Žc na današnji skupčini bo obravnavan predlagan osnutka, ki paje za nad-aljne gradnje v Žalcu potreben. Težko je predvidevati, kako se bodo delegati odločili, kajti večinoma so v Žalcu le naključni obiskovalci ali ljudje, ki so v mestu zgolj po opravkih. Dejstvo je, da če se Žalec hoče razvijati v nakupovalno središče celjske regije potrebuje učinkovit prometni režim in predvsem dovolj parkirnih prostorov. Seveda paje vprašanje ali je mesto z nekaj tisoč prebivalci finančno zmožno prostorskega posega, ki si ga ne privoščijo veliko premožnejša mesta v razvitem Zahodu. ■ Tea Rinček, Foto: arhiv TR Novice, ki odkrivajo tančice Potem, ko so črne gradnje odložene za nedoločen čas (mor-atorius pizdarius) je bojda padel kamen s srca tudi občinskemu urbanističnemu inšpektorju. Četrtkovem napovedanem rušenju na Vranskem je namreč nameravalo prisostvovati tudi okrog petdeset novinarjev. V Žalcu v športnem centru vlada zmeda. Eni so za "čiščenje" divjih gostincev, ki delajo skozi klube (brez pismenih pogodb in letnih bilanc), drugi, med njimi tudi nekateri iz upravnih organov, so za to, da omenjeni ostanejo. V Preboldu so Slovenski krščanski demokrati podali pobudo, da se Prebold preimenuje v kraj z lepim slovenskim imenom: Šentpavel ali Sv. Pavel. Vsi tisti, ki že vrsto let hodijo v Šentpavel po opravkih se čudijo, čemu stroški, ko paje Prebold za mnoge že itak Šentpavel. Kam na oddih v Savinjski dolini? PA RES: KAM ? Žgečkljiva fotografija Andrej Sporin, predsednik LDS Žalec, na sliki kot vesten mladinec, ki v rokah s ponosom nosi titovo štafeto. ■ Tekst: vuf, Foto: arhiv Škale 82 a pri Velenju Tel.: 893-701 Po izredno ugodnih cenah vzdržujemo in nudimo vsa elektroinstalacijska dela v stanovanjskih hišah, delavnicah in poslovnih prostorih. Elektroinstaiacije vam opravimo z vašim ali našim materialom. Zahtevajte predračun in videli boste, da smo najcenejši! Eiektro instalacije Ariič, pravi naslov za zaupanje! /e ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PRIPIS OBRESTI PRI TEKOČIH RAČUNIH Banka z mesečnim obračunom in pripisom obresti imetnikom tekočih računov zagotavlja boljši pregled nad poslovanjem s sredstvi na tekočem računu, s tem pa tudi možnost za racionalnejše ravnanje z denarjem. 0 višini pripisanih obresti banka imetnike seznanja s prvim rednim izpiskom v mesecu. V izpisku so posebej navedene obresti na pozitivno stanje in obresti na dovoljeno in nedovoljeno negativno stanje. Ob koncu meseca se izvrši kompenzacija med obrestmi od pozitivnega in negativnega stanja na tekočem računu. Za tako dovljeni znesek obresti se poveča oziroma zmanjša stanje sredstev na tekočem računu na koncu meseca. Čeki, ki prispejo na vnovčenje po kctnčanem mesečnem obračunu, se z ustrezno valuto upoštevajo pri obračunu in pripsiu v naslednjem mesecu. Banka posebej opozarja tiste imetnike tekočih računov, ki koristijo limit -dovoljeno prekoračitev stanja na tekočem računu, da le-tega ne izkoristijo v celoti, oziroma morajo zadnji dan v mesecu zagotoviti sredstva za pokritje negativnih obresti iz naslova koriščenja limita, ker se lahko zgodi, da po pripisu obresti postane tekoči račun negativen, zaradi pripisa obračunanih negativnih obresti. V primeru nedovoljenega negativnega stanja na tekočem računu, banka proti imetniku izvaja sankcije, ki so odvisne od višine nedovoljene prekoračitve. Da bi si lažje predstavljali, kakšne obremenitve lahko za prekoračitev stanja na rečunu pričakujete za mesec maj 1993 navajamo naslednji primer: mesec število prekoračitev letna mesečna znesek dni v SIT obr. mera obr. mera neg. obresti maj 31 100.000,00 33,79% 2,50% 2.503,00 SIT Če bi bil tekoči račun ves mesec maj v minusu za lOO.OOO.OOSITbi bil31.5.1993 obračunan znesek obremenitve2.503.20SIT. BOUTIOUE ROČK BOX Šmarska 24, Velenje (pri Karaka baru) KONČNO V VELENJU PRAVA TRGOVINA 2 NAJNOVEJŠO JEANS MODO! ODPRTO: 9h - 13h IN 16h - 20h, ob sobotah 9h - 13h V MESECU MAJU VAM NUDIMO POSEBEN OTVORITVENI POPUST. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! TRGOVINA KOŠARICAj Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici), tel.: 179-220 ^^ moka T400 1 kg 55.00 Sit džus Fructal 11 89.90 Sit moka T 500 25/1 kg 33.90 Sit sirup PINGO 31 473.00 Sit moka T 850 25/1 kg 27.90 Sit grajski rizling 11 96.90 Sit sladkor 50/1 kg 55.90 Sit cet PIATI41 369.00 Sit olje Zvezda 11 114.90 Sit ječmen 50/1 kg 21.90 Sit riž1 kg 76.90 Sit pesni rezanci 1 kg 22.50 Sit testenine 1/2 kg 57.90 Sit gnojilo VREJA 1 vreča 1.070.00 Sit vegeta 1 kg 640.00 Sit gnojilo KAN 1 vreča 970.00 Sit čokolešnik 200 gr 119.90 Sit kozarci 6 kom. 259.00 Sit viki krema 550 g r 230.00 Sit krožniki 6 kom. 1.200.00 Sit UGODNE CENE VRTNIH KOSILNIC, KOSILNIC NA LAKS IN MOTORNIH ŽAG ZNAMKE J0NSERED. Za večje nakupe brezplačna dostava na dom. Vabimo vas, da nas obiščete! Tel.: 779-220 Barbara Jakše in Stane ieršič v svetu barvne fotografije Podobe prostorov nekega mesta Barbara Jakše in Stane Jeršič pravita o razstavi Podobe prostorov nekega mesta tole: "Vsakdo nosi v sebi podobo sveta. Morda je to iluzija prostora neskončne lepote, morda sanje nekega mesta nedostopnega bolečini. Neposredno udejaniti svojo željo skozi fotografsko kamero in jo odslikati pa je skorajda nemogoče.Ko se upanje sooči z resničnostjo, se prekine vez prikazati lepoto kot odsev. Pogled se zazre v pokrajino, predmete, ljudi,.... In kot utrinek nekoč spoznaš, daje ozadje projekcija tvojih sanj prav ta - pol skrivnosti, nasprotij ter videz tako dojemljiv in otipljiv - svet. Zaveš se, da mora obstajati prehod želji na prizorišče Življenja, pripovedi ujeti v Podobo. Neopisljiva, neizrekljiva čustva se izkazujejo v iskanju Besede in kot iluzije se rojevajo Slike. Podobe prostora, prostorov nekega mesta." Zakaj trava raste nekje tako, drugje drugače? Kmalu nič več? Najbrž je med vami kar nekaj takih, ki vas zanima, zakaj trava pri tem ali onem stanovanjskem bloku raste tako, drugje drugače. Zakaj imajo ponekod urejeno okolico, drugje smetnjake okoli voglov. Odgovor je tu. Slišali smo ga iz ic, okolice blokov, družbenih objek- ust sekretarja občinskega sekretariata za javne gospodarske zadeve Toneta Brodnika: "Zato, ker je bilo doslej vse odvisno od stanovalcev blokov samih, od lastnikov njihovih stanovanj. Nismo imeli namreč ničesar takega v rokah, s čimer bi lahko "pritisnili" na upravljalce ali lastnike zaradi neurejenih funkcionalnih površin, ki pripadajo družbeno stanovanjskemu skladu. Ker do sedaj ni bilo pravega naslovnika, so se "udeleženci" zgovarjali drug na drugega. Res pa je tudi, da v občini Velenje ni bilo dokumenta, ki bi natančno določil, koliko zelenice in drugih površin sodi k določenemu bloku ali lokalu." Komunalno podjetje Velenje, na katerega so večkrat leteli očitki zaradi neurejenosti, je bilo le eno od izvajalcev čiščenja, urejanja zelen- Veienje jutri in v soboto Dva dni mladih in kulture Velenje in okolico so preplavili nežno rumeno-roza obarvani plakati, žal malo premalo opazni, ki naznanjajo prireditev, ki bo verjetno postala tradicionalna. To si tudi zasluži in to si zaslužimo Velenjčani, saj bo jutri in v soboto mesto drugačno, bolj živo živahno, sproščeno in ustvarjalno. Barve mladosti bodo jutri ob 9. uri otvorile dogajanje, Titov trg bodo preplavile barve in umotvori mladih, novo podobo bo dobil tudi tank in podhod pri pošti, tu paje še nekaj gledaliških predstav. Ne pozabite na predstavitev najboljših treh filmov Prvega festivala kratkega filma Velenje 93, ki ga je MK Stiskar-na izpeljal prejšnji petek in predstavitev mlade poezije pred KŠC-jem. Prvi večer se bo zaključil na terasi bazena s plesom in ročk koncertom. Sobota bo seveda sončna in na lanskoletnem prizorišču, na jasi ob velenjskem gradu, se bo ob 16. uri pričel Ročk koncert. Predstavilo se bo kar 12 bendov, od tega 4 iz Hrvaške in čarovnik iz Slovenj Gradca. ZEZ prihajajo iz Mozirja in jih tukajšnja mladina dokaj dobro pozna. Dosedaj lahko med njihove pomembnejše nastope štejemo koncert v klubu B51 v Ljubljani, so pa prav zabavna skupina srednješolcev, ki sodeluje tudi pri lutkovnem projektu Mavrična kača. Pet Ambu-lance so prav tako iz Velenja, staro ime skupine je Blind Good in ravno v teh dneh pripravljajo prve demo posnetke. Pred nekaj meseci jih je "okrepil" nov pevec, ki smo ga že lahko slišali na Gimnazijadi. Njihova glasbena govorica še ni popolnoma izoblikovana. MI 3 so iz Sežane, pred kratkim so nastopili v klubu B 51 v Ljubljani, sicer pa so bili predskupina KBO in avstralskih speedmetalcev. V zasedbi so trije, igrajo pa mehkejšo verzijo melodičnega post hard cora. Tudi skupina No limits prihaja iz primorskega konca, natančneje iz Kopra. Nastali so iz razpadlih Salem, igrajo pa funky- metal. Interceptor bodo na gradu rohneli takoj za njimi, kraj, od koder prihajajo je Vepožace. Čudno? Zasedba je namreč sestavljena iz Velenjčana, Polzelana, Žalčana in Celjana. Pravkar snemajo prvenec v studiu Bonton, baje so posnetki zelo dobri. Prav gotovo bodo The search for what, ki domu-jejo v Lendavi, med zanimivejšimi, saj je njihova pevka edina ženska predstavnica med tokrat nastopajočimi. Pred kratkim so gostovali na Madžarskem. Hitet nuneh so udarili na Novem rocku '92, po njem zelo malo igrali v živo, sicer pa imajo zelo zanimiv garažni zvok in zanimivega vokalista. Že ta petek se bodo predstavili v Stiskami. Zona industriale so eno od odkritij letošnjega leta in resni kandidati za Novi ročk 93. Trio se ponaša z zelo raznovrstnim zvokom, z velikim razponom glasbenih smeri in dobrim humorjem. Phantasmagorio sestavljajo 4 Zagrebčani, ki so za temačni ročk. Veliko je za njihov vzpon naredila mama pevca, sicer manekenka, ki je njihov menadžer, sicer paje to bend z dolgoletnimi izkušnjami. It's not 4 sale obstajajo od leta 1989, nastali so v Laškem in tudi danes, ko je skupina že delno velenjsko- mariborska se prištevajo "rojstnemu" kraju. To je danes gotovo eden najboljših slovenskih garažnih bendov, kar so dokazali že leta '90, ko so se na Novem rocku predstavili kot edini slovenski bend. Pred kratkim so njihovi posnetki izšli tudi naCD-ju, kije bil izdan na Nizozemskem. Za razliko od začetkov igrajo čvrsto ritmično glasbo z močnimi vplivi post hard cora. Štirje Rečani so Regoč in so za goli hard core. Zakaj goli, boste vedeli le, če boste prišli. Kot zadnji bodo nastopili Overflow, ki prihajajo iz Koprivnice. Čeprav zelo mlada zasedba, ki ima že dve plošči, so že dobro uveljavljeni tudi v Sloveniji. Igrajo igriv melodičen rock'n'roll. Toliko v vednost, ostale vtise pa zberite sami in pridite! ■ Bojana Špegel tov, skratka tistega, kar je opredeljeno kot "občinska" lastnina. Ampak, vse kaže, da bo tej stihiji (ne)urejanja funkcionalnih zemljišč konec. Že pred dvema letoma sta se sklad stavbnih zemljišč občine Velenje in občinska geodetska služba lotila tega vprašanja, vendar zadeve nista končala. Pred nedavnim so se na skupnem sestanku predstavniki Stanovanjskega podjetja Velenje, Gorenjevega podjetja Linea, rudniškega Habita ter občinskega sekretariata za javne gospodarske zadeve dogovorili, kako bodo urejali funkcionalna zemljišča, ki sodijo k stanovanjskemu skladu, last podjetij: "Stanovanjski zakon natančno določa, kaj vse sodi k funkcionalnemu zemljišču. Za posamezno okolje ga nato določata še zazidalni in ureditveni načrt. PUP pa tega ne opredeljuje. S sprejetjem ure- ditvenega načrta centralnega predela mesta Velenje bodo stvari že bolj dorečene. S tem bodo dane tudi možnosti za pravega naslovnika, dolžnega urediti okolico." Prvi korak k urejenosti mesta Velenje je torej sprejetje ustreznega ureditvenega načrta. Drugega morajo storiti lastniki stanovanj. Upravljalske stanovanjske organizacije bodo namreč "ukrepale" le na osnovi njihovega izdanega naloga. Tam, kjer to ne bo narejeno kot mora biti, bo ukrepal omenjeni sekretariat, določil izvajalca storitev, stroške zanje pa "obesil na ramena" lastnika stanovanj. Tako enostavno vsaj v kratkem času povsod ne bo šlo. Žal, v prav najbolj zanemarjenih soseskah stanovanjskih blokov ne -Šalek II., Šalek 111 in Gorica. Opredelitev zanje namreč na sekretariatu šc nimajo. To naj bi storili geodetska služba, sklad stavbnih zemljišč in še kdo. Prav tako naj bi do konca izpeljali pred dvema letoma začeto delo. Na začetku članka omenjenem sestanku so sc, po besedah Toneta Brodnika, dogovorili Ic o najnujnejših zadevah, ki bi pripomogle k večji urejenosti in lepšemu videzu mesta Velenje. Kar najhitreje bo treba določiti še merila - na koliko časa bo treba določeno zelenico pokositi, urediti cvetlične grede,... Tone Brodnik sc zavzema za enega izvajalca tovrstnih storitev. Seveda konkurenčnega in kakovostnega. Kajti, različni izvajalci, različno opravljene storitve. Kaj pa mesto Šoštanj? Tu skrb za funkcionalna zemljišča ni tako "težavna". Veliko zelenic je namreč v zasebni lasti, ludi določena so tovrstna zemljišča, vendar v okviru zazidalnega načrta šc niso opredeljena. ■ t p Takšen je naslov razstave, ki jo bodo v sredo, 2. junija ob 18. uri odprli v prostorih Erine Galerije na Prešernovi cesti v Velenju. Avtorja na ogled postavljenih videnj kamere bosta priznana umetnika fotografije Barbara Jakše in Stane Jeršič. To bo njuna prva razstava barvnih fotografij v Velenju. Razstavila bosta od 15 do 20 fotografij, katerih motivi so vzeti iz Šaleške doline. Ob tej priložnosti bo organizator razstave - Era Velenje -pripravil še okroglo mizo na temo: mesto fotografije v umetnosti. Predaval bo direktor Mestne galerije iz Ljubljane Aleksander Bassin. Barbara Jakše in Stane Jeršič sta v Velenju nazadnje razstavljala pred približno letom in pol. Takrat sta svoje fotografske umetnostne izdelke predstavljala v čmobeli tehniki. Tokrat bosta torej na ogled postavila nekaj, s čimer sta začela pred več kot dvema letoma - barvno fotografijo. V foto reviji Konica na Japonskem sta svojo mojstrstvo na tem področju že pokazala. Za barvno fotografijo se nista odločila po naključju. Spoznala sta namreč, da jima prejšnje toniranje sence in svetlobe ter kompozicija ne zadostujejo več. Dodaten element -barva ju je pritegnila. Ta sicer v tem umetniškem svetu ni tako velik izziv kot črnobela tehnika. Je pa zato toliko bolj zanimiva za obiskovalce razstav fotografije kot umetnosti. V začetku je njuna barvna fotografija nastajala v studiu - v stilu prejšnjega ustvarjanja. Kar uspešno. Kasneje sta se "preselila" v okolico, kjer sta vključila v igro barv prvine narave. Tako so nastale mojstrovine, za katere bodo dobri poznavalci fotografije kot umetnosti dejali: prava paša za oči. "Fotografija v bistvu ni povsem vezana na neko mesto. Bolj na vzdušje tega prostora, ki je slučajno Velenje in kakor ga vidiva midva. Skozi videnja fotografske kamere sva poskušala uresničiti življenjski utrip tega mesta. Zato je to univerzalna neponovljiva zgodba, hkrati pa razumljiva tudi meščanom v drugih mestih," pravita. Za in pred njima je še mnogo trdega dela. Sama tako želita in najbrž so ali še bodo to spoznali tisti, ki so si (si bodo) razstavo(e) ogledali. Januarja v galeriji Prinz v mestu Kyoto na Japonskem (ciklus črnobelih fotografij iz Iluzije besed in Slike življenja), konec tega meseca v galeriji Rosamilia v Salernu v Italiji, novembra - decembra v Mestni galeriji v Ljubljani. Vmes, ob letošnjem občinskem prazniku, spet v Velenju. Barvna fotografija ostaja njun izziv tudi v prihodnje. Nc nov opus, ampak dograjevanje že osvojenega. Pa veliko uspeha! Zbirka Šaleški razgledi m » s « as x Ob izidu nove pesniske zbirke Iva Stropnika Zgodilo se je... 27. velikega travna Kulturni center Ivana Napotnika Velenje je za deseti - jubilejni zvezek zbirke Šaleški razgledi pripravil leposlovno branje - novo pesniško zbirko domačega avtorja Iva Stropnika "Skrivalnica v očesu". Spremno besedo h knjigi je napisal literarni publicist Tadej Čater. "Asimilacijo Grka", kakor je podnaslovljena tretja pesniška knjiga Iva Stropnika SKRIVALNICA V OČESU, jc mogoče brati kot udomačevanje (in morda celo tudi udomačitev) kulturne starožitnosti (v zbirki jo i Mešani pevski zbor Gorenje razodevajo modificirani soneti temeljnega sporočila in nemodificirani uvajalni haikuji ali sed-merska dvostišja) v besedilu aktualnega stanja sveta in dogajanja v njem, na katera se iz-povedovalec odziva z nagovaijanjem dvojnika (bližnjika?) k opazovanju, ravnanju in razmisleku o rečeh (tudi poslednjih); nedvoumni enačaj med izpovedovalcem in dvojnikom (= bližnjikom), ki so ga v "Podtalnici" dograjevale didaskalije, v "Skrivalnici" zlovešče zazija proti bližnjiku, nagovoijencu - kot znamenje večjega, vendar se skozi jezik in čas spet izravna in uravna v skupno spretnost izpovedovanja in skrivanja izpovedanega, kar pa izsiljuje potrebo po odkrivanju bližnjega, pa čeprav asimiliranega (...) Igra sopomenov, nadpomenov in obpomenov, kije v "Podtalnici" rasla iz zapletenih interpersonalnih relacij, v kakršne je ujet izpovedovalčev položaj in glas, se v "Skrivalnici v očesu" zaplete, preobrne, razvozla in znova uravna, pri čemer se niti ne izbriše niti ne doreče. Njena zgodba je zato neponovljiva, hkrati pa - zavezana prejšnji - napoveduje novo - heraklitsko dimenzijo pesnikovega videnja in razmišljujočega zrenja. (Iz knjižne recenzije pokojnega slovenskega verzol-oga dr. Toneta Pretnarja, čigar spominu je avtor posvetil pričujočo pesniško knjigo) Stropnikova nova pesniška zbirka SKRIVALNICA V OČESU prinaša v svoji življenjski biti in asociativnem slogu docela zrele in intimistično pregledne zapise, namenjene razumevanju ne tako vsakdanje pesniške teme: bivanju v neimaginamem jeziku, ki mu rečemo "rojstven", izgovorimo z njim "neizumrljiv" in v duhovno-estetskem smislu z njim po (staro) grško vidimo (...) Stropnikov pesniški jezik je docela samohoden, svež in učinkovit; s podvojeno subjekti viteto in scenarično-didaskaličnim verznim oblikovanjem (še izraziteje v prejšnji zbirki) je vstopil v sodobno slovensko poezijo in tu ostaja: prepoznaven, pronicav in človeško berljiv. - (Iz spremne besede) l LETA 1882 Današnji prispevek pričenjamo z novico iz Slovenskega gospodarja, ki ima naslov "Iz St. llja pri Velenji. (Zahvala, inštalacija, slovenske prošnje): "Sveta dolžnost veže me, se blagemu gospodu c.kr. okrajnemu glavarju Slov. graškemu plem. Finet-ti-ju, zopet zahvaliti za 45 fl.a.v. koji znesek je omenjeni gospod od visoke deželne namestnije graške, za naše, lansko leto po toči tako hudo zadete vinogradnike in male posestnike izprositi, in meni k razdelitvi doposlati blagovolil. Solze veselja in hvaležnosti igrale so v očeh ubogih obdarovancev pri prejemanji teh blagodušnih daril. Bog nam ohrani tega blagega, za občni blagor toliko vnetega gospoda še mnoga leta. St. Iljčani smo dobili dekanu blagemu g. Franju Trafenik-u vrlega naslednika v osebi č.g. Franja Smrečnika. Dne 21. maja bili so v pričujočnosti večinoma vseh duhovnikov cele dekanije, in brezštevilne množice ljudstva iz domače in tujih župnij od velečast. gospoda dekana slovesno inštalirani, in v genljivo jedernatej besedi St. Iljčanom predstavljeni in kot dušni pastir izročeni. Posebno pohvalo zaslužijo tudi naši vrli fantje, ki so č.g. župnika že v petek, 19. maja, z gromovitim streljanjem sprejeli, in v nedeljo z nepretrganim gromenjem možnarjev, svečanost povzdignili. Daj ljubi Bog, da bi ostali naš novi č.g. župnik dolgo vrsto let zdravi, veseli in zadovoljni v našej sredi v veselje njim serčno vdanih faranov. - Prilično tudi omenim, daje tukajšnja občina po g. Dr. Vošnjaku predložila "visokej zbornici poslancev" že dve slovenski prošnji za enakopravnost slovenskega naroda v šolah in uradih i.t.d.. Jako toraj obžalujemo, da sta se dva poštena St. lljska farana iz Podkraja, odbornika občine Veliko Pireške, od nemčurske svojati dala toliko premotili, da sta v svojo lastno sramoto, in sramoto vseh sofaranov podpisala, se ve da na "Sotterlieferantovo" povelje, nam nasprotno nemčursko prošnjo. Davorin Voh.župan." Prebivalci Šentilja in okolice so bili vedno znani po svoji visoki narodno zavedni zavesti. LETA 1888 Da moja zgornja trditev zares drži, potrjuje tudi naslednji članek oziroma razpis, kije bil objavljen v Slovenskem gospodarju nekaj let kasneje: "Razpis natečaja. Z začetkom drugega šolskega polletja umešča se mesto učitelja šolskega vodje na enorazredni ljudski šoli IV. plač. razreda pri sv. Ilji pri Velenji. Postavno urejene prošnje, z dokazom sposobnosti za poduk v kršč. nauku, dopošiljajo se naj postavnim potom do 25. junija krajnemu šolskemu svetu pri sv. Ilji pri Velenji. Znanje slov. jezika je neobhodno potrebno. Okrajni šolski svet v Šoštanji,dne 19. majnika 1888. Načelnik." V razpisu za mesto učitelja na slovenski šoli, v slovenskem kraju je bilo torej potrebno posebej poudariti, daje potrebno znanje slovenskega jezika. Slovenci smo bili vedno na prepihu, pa smo zahvaljujoč svoji trdoživosti in ljubezni do vsega svojega, kljub vsemu preživeli, se ohranili in dosegli celo svojo državnost! LETA 1951 Tudi zadnja današnja novica, ki je bila objav-, ljena v Savinjskem vestniku, po svoje priča o trdoživosti slovenskega naroda: "V torek, dne 22. maja 1951 je bila v Šoštanju, v kinerdvorani "Kajuh" spominska svečanost v spomin na padle borce in ostale žrtve fašističnega terorja, ki so dali svoja življenja za osvoboditev v naši slavni ljudski revoluciji. Na spominski svečanosti, ki jo je priredil Mestni odbor Zveze borcev NOV Šoštanj so prejeli svojci dvainosemdesetih padlih borcev in žrtev fašizma spomenice. Med padlimi je bilo zapisano tudi ime partizanskega pesnika, rojaka Karla Destovnika - Kajuha in še več drugih prvoboriteljev, ki so se že v letu 1941 odzvali klicu domovine." Za ohranitev pa so bile žal potrebne tudi žrtve! ■ Damijan Kljajič Gostovali na Nizozemskem glasbene ncvice * glasbene ncvice * glasbene Prejšnji teden, od 12. do 16. maja, je na Nizozemskem gostoval Mešani pevski zbor Gorenje iz Velenja. Pot nas je najprej vodila mimo Kolna, kjer smo po naporni vožnji postanek izkoristili za ogled mestne katedrale, preverili pa smo tudi njeno akustičnost. Prva postaja krajše turneje je bilo mesto Brunssum na jugu Nizozemske, kjer so nas gostili ljubitelji petja in slovenske kulture. Z mešanim pevskim zborom Slovenskega društva Zvon, moškim /borom iz Brunssuma, kije ponos tega mesta, in Slovensko folklorno skupino Nizozemska smo priredili večerni koncert, po dveh uspešnih nastopih pa i&c&ik) še družabno srečanje. Nastop je bil najboljši način povezave in sodelovanja omenjenih ljubiteljskih skupin tudi v prihodnje. Osrednji namen obiska so bili trije nastopi v partnerskem mestu Shiedamu, kjer smo peli na tamkajšnjem festivalu. Že ob samem prihodu nas je sprejel hsfoa m nam zaželel prijeten obisk. Značilnost Shiedamskega festivala so prav nastopi različnih glasbenih in pevskih skupin, ki popestrijo kulturni utrip in tudi ulicc starega mesta. Ob starem pristanišču seje kar trlo različnih stojnic, v množici glasbenikov in pevcev pa smo bili del tega festivala tudi mi. Na dveh zelo uspelih nastopih v eni izmed protestantskih cerkva Shiedama smo predstavili svoj program, predvsem slovenske narodne pesmi. Poslušalci so ob našem nastopu obakrat napolnili cerkev, ki jc služila kot dvorana za zborovske nastope. Posebno so bili navdušeni nad izvedbo njihove tradicionalne pesmi, ki smo jo morali izvesti še enkrat v dodatku in cela dvorana je pela z nami. Zadnji nastop smo imeli na ulicah mesta, kamor so nam nekateri poslušalci sledili celo iz dvorane. Osrednja prireditev tega festivala je bila otvoritev rekonstrukcije enega izmed Shiedamskih mlinov na veter, ki sodijo med najvišje v deželi mlinov na veter in šc vedno zvesto meljejo. V ta, novi Palmboomski mlin smo bili povabljeni celo pred uradno otvoritvijo muzeja v njem. Ob natrpanem programu gostovanja, nam je ostalo še toliko časa, da smo v večernih urah obiskali Amsterdam, ga spoznali s turistične ladije ter se sprehodili po najbolj razvpitih ulicah tega mesta. Pred odhodom pa so nas gostitelji popeljali tudi po največjem svetovnem pristanišču Rotterdamu. Če za koncc zapišemo, da smo peli tudi na vseh avdiencah, organizatorji in pokrovitelji pa so nam omogočili lepo in uspešno gostovanje, smo najvažnejše povedali. Ostajajo pa tudi osebna doživetja, in ta so ponavadi še zanimivejša. ■ Matjaž Šalej Za spomin posnetek na mlinih Kdor spremlja dogajanje na svetovni glasbeni sceni, bere publikacije, ki prinašajo informacije o najrazličnejših dogodkih s tega, za tisk izredno zanimivega in najrazličnejših podatkov polnega področja in spremlja novosti, kijih še zelo vroče znajo postreči moderni elektronski mediji, lahko opazi, da je med številnimi vabili, ki vabijo na najrazličnejše koncerte, promocije in podobne prireditve, v zadnjem času vse več takih, ki nosijo oznako dobrodelne. Vse skupaj seje začelo pred kakšnimi dvajsetimi ali več leti, ko je skupina takrat vodilnih glasbenikov organizirala eno prvih takih prireditev, znameniti "Concert for Bangladesh", s katerim je poskušala zbrati nekaj sredstev, ki bi pomagala trpečemu prebivalstvu v tej obubožani azijski državi. Angažiranost takratnih glasbenih ustvarjalcev in umetnikov za take projekte je bila posledica visoke stopnje zavesti in solidarnosti, kije izhajala iz tradicijo mirovniškega in protivojnega gibanja s konca šestdesetih let v ZDA. Kasneje se je vsebina teh prireditev spreminjala, čeprav je osnovni namen zbiranja sredstev ostal vseskozi enak. Če je bil v začetku v središču pozornosti organizatorjev takih dogodkov trpeč človek, ki je bodisi zaradi vojne, naravnih nesreč ali strogega političnega režima živel v bedi in pomanjkanju, pa so danes cilji zbiranja denarja usmerjeni predvsem v različne ekološke projekte ohranjanja velikih ekosistemov (Deževni gozd) ali posameznih živalskih vrst, preprečevanju širjenja smrtonosnih nalezljivih bolezni (AIDS), žrtvam napadov desn- ičarskih skrajnežev, žrtvam odvisnosti od droge in podobno. Tudi oblike zbiranja sredstev so se nekoliko spremenile. Danes namreč obstajajo najrazličnejše fondacije, katerih ustanovitelji so znani glasbeniki z visoko stopnjo družbene zavesti, ki jim ni vseeno kaj se dogaja na planetu na katerem živijo. Verjetno je vsem poznan projekt Heal The World, katerega idejni vodja je Michael Jackson in katerega namen je pomagati vsem pomoči potrebnim otrokom. Sting je zastavil svoje dobro ime in ves svoj vpliv za ohranitev znamenitega Deževnega gozda v Braziliji, katerega nesmotrno izkoriščanje je skoraj pripeljalo do porušenja naravnega ravnotežja v tem delu sveta. V podobnih projektih seje angažiral tudi Paul Mccart-ney, Michael Bolton, Tina Turner in še mnogi drugi. Čeprav gre v naštetih primerih za iskreno solidarnost. več kot očiten dober namen in željo po nudenju pomoči, pomoči potrebnim, mora biti vendarle jasno še nekaj drugega. Za vsemi temi projekti ne stoji le dobrosrčnost velikih zvezd samih, ampak se za vsem tem v vsaj enaki meri skrivajo tudi interesi njihovih finančnih svetovalcev, oziroma tistih, ki upravljajo z velkim premoženjem teh ljudi. Dobrodelne prireditve, oziroma njihovo prirejanje in sodelovanje na njih pač pomenijo izvrstno naložbo v reklamo in ustvarjanje pozitivnega imagea zvezdnikov, poleg tega pa predstavljajo tudi vir velikih davčnih olajšav, ki jih omenjeni pri velikanskih dohodkih s katerimi imajo opravka še kako potrebijejo. raj počnejo, ficvcrijc, lažejo, obljubljale, ponujajo, ljubijo... Nizozemski duo 2 UNLIMITED je v Londonu posnel nov videospot za njihovo zadnjo uspešnico "Tribal dance" (Plemenski ples). Spot je narejen v obliki računalniških igric, okolje dogajanja paje postavljeno v ambient afriške džungle. Omenjena pesem se sicer bliskovito vzpenja proti vrhu evropskih glasbenih lestvic. *** BILLY IDOL si je za najavo izida svoje nove CD plošče, ki nosi naslov "Cyberpunk" in se bo na tržišču pojavila 15. junija, izmislil dokaj nenavaden in originalen način promocije. Skupaj s ploščo bo namreč na trg prišla tudi posebna računalniška igrica "Cybcrpunk" in pa poseben strip, v katerem sc bo glavni junak Billy Idol prebijal skozi nore avanture. *** Diva svetovne pop in ročk glasbe, 53-letna TINA TURNER, se kljub letom še vedno ne da. Pred kratkim je izšel njen najnovejši single, ki nosi naslov "I don'i wanna fight no more", 7. junija pa naj bi luč sveta ugledal tudi novi CD "What's love got to do with it". lO.junija začenja ta veteranka popularne glasbe, ki nastopa že več kot trideset let, s turnejo po svoji domovini - ZDA. *** Ameriška težko-metalna skupina KISS bo v kratkem izdala nov, v živo posnet, dvojni album z naslovom "Alive 111". Material za to ploščo je bil posnet novembra leta 1992 v Detroitu, na njem pa bodo zbrane predvsem uspešnice z LP-jev "Creatures of the night", "Animal-ize", "Asylum" in "Revenge" te newyorške heavy metal skupine. Predhodnika te plošče, albuma "Alive" (1976) in "Alive II" še danes veljata za klasiki te zvrsti glasbe. *** Nova kanadska reggae rap zvezda SNOW očitno ne more skriti, daje del svoje mladosti preživel med uličnimi bandami po ulicah Toronta, kjer je kraljevalo nasilje in zakon močnejšega. Ko je namreč pred kratkim snemal oddajo za neko TV postajo iz Houstona (Texas) in ni bil zadovoljen s kvaliteto zvoka, je to očital odgovornim. Ker paje opazil, da njegovih pripomb nihče ne jemlje resno, jih je podkrepil z "nekoliko močnejšimi argumenti". Posredovati je morala policija, Snowa so za en dan priprli, grozi pa mu tudi tožba zaradi povzročitve telesne poškodbe, kaznivega dejanja torej, za katerega je že bil kaznovan. *** DAVID HAS-SELHOF, pevec in igralec pripravlja na nekem ranču v Californiji, severozahodno od Los Angelesa, material za novo ploščo, ki naj bi izšla septembra letos. Zvok na plošči bo menda bolj rockerski kot smo ga pri njem sicer vajeni, posebno presenečenje pa je skladba v kateri skupaj z Davidom nastopa tudi znana ameriška pevka Bon-nie Tyler. Priljubljeni pevec pa v mesecu oktobru načrtuje veliko evropsko turnejo, ki bo obsegala več kot trideset nastopov po mestih Nemčije, Švice in Avstrije, kjer je ta zvezdnik še f»se-bej priljubljen. *** DWEEZ1L (23) in AHMNET ZAPPA (19), sinova slavnega ročk ekscentrika Franka Zappe sta pod enostavnim, a ekoliko nenavadnim imenom -Z izdala ploščo z naslovom "Schampoo Horn". Oba glasbenika sicer trepetata za življenje svojega očeta, ki je kot kaže neozdravljivo bolan. Diagrfoza: rak na prostati. ■ Mitja Čretnik Moda ^^——i—^^— lUcrcskcp OVEN 21. marca do 21. aprila Delo vas bo popolnoma okupiralo, zato še opazili ne boste, da sedaj res že preveč zanemarjate svoje najbližje. Ne čudite se torej, ko se boste morali že v naslednjih dneh nekajkrat krepko zagovarjati. Lahko se zgodi, da vas bo ljubljena oseba celo zapustila. Sicer pa ste za svoje probleme najboljši strokovnjak vi sami in zato si boste znali tudi tokrat pomagati. BIK od 22. aprila do 20. maja Kar naenkrat se vam bo ponudilo veliko zanimivih potovanj in dogodkov, tako da boste kar težko izločili nekaj tistih, ki vam časovno ne bodo uspeli. Seveda vam bo vse skupaj všeč, dinamika življenja bo naenkrat dobra in dogodkov polna. Zna se zgoditi, da bo razmerje z nekom, ki vam je blizu, postalo resno. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Zadnje čase imate toliko zanimivih idej, da vam okolica, sploh pa partner, kar težko sledijo. Vse ravno zato ne bo šlo po vaših zamislih, zato boste tu in tam žalostni. Nasvet, ki ga bo želel vaš dober prijatelj, je zelo delikatna reč, zato dobro premislite, saj boste z njim dobili tudi obveznosti. Odgovorite na pismo! RAK od 22. junija do 23. avgusta Nekaj v vaši okolici ni čisto uredu in vi to veste. Pomagajte, da vam ne bo že kmalu žal, saj se vsi ne znajo odpreti, tako kot vi. Dobili boste voljo do dela in uspeh ne bo izostal. Celo veliko večji bo, kot ste si mislili. Srčne zadeve lahko rešite na več načinov, tokrat bo potrplejnje najboljši. LEV od 23. julija do 23. avgusta Slabo počutje, ki vas je spremljalo v prejšnjih dneh, bo hitro minilo. To vam bo dalo nov polet in tudi oči bodo opazile mnogo več. Tisto, kar jim bo najleše, se ne bo upalo prav približati, zato storite prvi korak vi. Sploh, ker slutite, da ne bo neuspešno. Pri delu bodite previdni, saj ste precej raztreseni. DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Nič kaj rožnato se ne počutite in tako bo žal še nekaj časa. Velike načrte raje kar pozabite za nekaj časa, ker vam nič ne bo šlo tako, kot si sami zamišljate. Raje se posvetite samo sebi in počakajte na ugodnejši trenutek. Še vedno le čakate, da se vam prikaže prava sreča na ljubezenskem področju. Ta se vam kaže vsak dan, le vi ne naredite nič v tej smeri. TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Ljudje vas brezvoljnih nc poznajo, saj ponavadi kar izžarevate energijo, voljo in moč. Sedaj ne bo tako. Rahločutno prizadeti boste in zelo ranljivi, vzrok pa poznajo le redki, saj ga ne morete obešati na veliki zvon. Čas bo prinesel spremembe, ki bodo vse skupaj zgladile. Nikar se ne lotevajte zahtevnih finančnih podvigov! ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Teden, ki je pred vami je zelo kritičen, saj se bo v njem zgodilo nekaj takega, kar bo vplivalo na dogodke še dolgo, dolgo. Ker poznate svoje slabosti, se poskusite potruditi, saj lahko tok dogodkov obrnete na dobro stran, sicer boste doživeli precejšen šok. Pomlad vas letos že utruja, saj še vedno niso izpolnjene vaše ljubezenske želje. STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Nič kaj dobro se ne boste počutili, veliko boste temu pripomogli sami, nekaj pa okoliščine, ki vam ne bodo naklonjene. Čas je tisti, ki ga trenutno najbolj potrebujete. Tudi srčne zadeve ne bodo najboljše, saj si jih boste zagrenili kar sami in to z domišljijo, ki ne bo imela pravih osnov. Večer ob tem koncu tedna vam bo razkril marsikaj. KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Po dolgem času boste lahko brezskrbno zapravljali, saj se bodo vaše finančne zadeve zelo dobro uredile. Manj sreče boste imeli na čustvenem področju. Doma bo vse bolj hladno, zato boste iz kljubovalnosti nekomu dajali lažno upanje, čeprav si ne upate storiti kaj več. To se lahko še zelo zaplete, zato le pazite, da se ne boste še zagovarjali! VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Počasi vam bo dovolj tako denarne suše kot stalnih prepirov s partnerjem. Še najbolje bo, da si poiščete več dela in se dobesedno zakopljete vanj, saj boste tako našli zadovoljstvo vsaj na enem področju. Pri vašem najljubšem delu lahko dosežete še neslutene uspehe, zato se le potrudite! RIBI od 20. februarja do 20. marca Napori vas izčrpavajo, prav nič jih niste veseli, saj iz dneva v dan bolj potrebujete dober počitek. Še malo, pa bo tudi ta želja izpoljn-jena, še prej pa boste morali prebroditi nekaj manjših stresov. Partner bo razumevajoč in ljubeč, kar bo pravi balzam za vas. Prisluhnite tudi njegovim težavam in ne porivajte na površje le svojih. Belo v belem Vročina vpliva tudi na izbiro tisti h delov garderobe, ki so očem drugih skrite, torej na izbiro perila. Vse toplo se bo umaknilo neženim, tankim materialom, v katerih bo naša koža lahko dihala. Kako pomembno je imeti na sebi udobno perilo tako vsi vemo, važno paje tudi, kakšno je. V letošnjem poletju naj bi naša bela telesa pokrivalo belo perilo, le tiste, ki še vedno prisegajo na črno, bodo verjetno v njem tudi ostale. Vendar je zaradi tanjših, pro-sojnejših tkanin, ki pokrivajo perilo, to lahko zelo občutljivo - belo vedno izgleda lepše, če se že vidi skozi tkanine. Seveda je izbira, ali boste nosili bodyje ali komplete spodnjih hlačk in modercev vaša, modno je oboje. Kaj pa modeli. Košarice so poudarjene, ojačane z umetno kostjo ali žico, čipk je manj, kot sicer, vendar so še vedno tu. Naramnice bodyjev ali modercev so ozke in zelo preproste. Spodnje hlačke segajo visoko, vendar so ob bokih močno izrezane in tudi te nimajo veliko modnih dodatkov. Skratka preprosto in belo -to je vodilo pri izbiri perila za letošnje poletje. Lahko pa je seveda, tudi drugače, če se vi bolje počutite v čem drugem. Dobro je vedeti -svinjsko meso se ne bo zlepilo ali spremenilo okusa, če ga preden ga spečete pustite nekaj minut v vreli vodi -če pripravljate sadno solato, ji dodajte žlico zmletih lešnikov in dobila bo povsem nov, boljši okus -če nikakor ne morete stepsti sladke smetane ji dodajte beljak in vse skupaj postavite v hladilnik za približno 10 minut Ko boste stepali po tem, bo rezulatat prav presenetljiv. -plastične posodice s časom izgubijo sijaj in potemnijo. Zribajte jih s sodo bikarbone in sperite z vodo, pa bodo skoraj kot nove. -če so se vam v kopalni kadi pojavili rumeni fleki, jih lahko očistite z vročim kisom, nikar pa jih ne drgnite z vimom, ker lahko poškodujete kad. -stry za mletje mesa boste najlažje očistili tako, da po mletju mesa zmeljete nekaj suhega kruha. Kokošji curry Potrebujemo: približno 1 kg kokoši, 5 dag olja ali masla, 2 sesekljani čebuli, 2 strta stroka česna, sol, currya po okusu Kokoš operemo, obrišemo in zrežemo na kose kot za paprikaš. V kožici razgrejemo 2/3 maščobe, vložimo meso in ga potresemo s polovično količino curryja. premešamo, da se začimba enakomerno porazdeli. Meso po vseh straneh ijavkasto opečemo. Potresemo s sesekljano čebulo, strtim česnom, soljo in curryjem. Pokapamo z maščobo. Posodo zapremo in dušimo, da se meso zmehča. Po potrebi po žlicah prilivamo vročo vodo ali juho. Čebula mora ostati svetla in čim bolj razpuščena. Tako pripravljena kokošje zelo pikantna. Oster okus omilimo z dodatkom kisle smetane. Zraven ponudimo krompirjev pire, krompir v kosih, bele žgance... Perutninski masleni zrezki Potrebujemo: l kg piščančevih ali kokošjih prsi, 1 1/2 žemlje, 3/3 - ldl mleka, I jajce, sol, poper, zelen peteršilj, malo moke, 5 dag olja, 3 dag masla. Meso oberemo od kosti in zmeljemo, za mesom pa še v mleku namočeno in ožeto žemljo. Dodamo jajce, solimo, popopramo in začinimo s sesekljanim peteršiljem. Vse dobro pregnetemo. Na po-mokani deski oblikujemo 5 zrezkov in jih na olju spečemo. Tik pred serviranjem položimo na vsak zrezek kepico masla. Zraven ponudimo kremno špinačg. Novo na vašem jedilniku Kmetijski nasveti Dognojevanje rastlin Za dobro rast in razvoj rastlin ni pomembno samo kvalitetno seme ali sadike ter kvalitetno rastišče temveč zadostna količina hranil skozi vso vegetacijo. Postopku dodajanja hranil med vegetacijo imenujemo dognojevanje. O tem je nekaj več pripravil naš sodelavec in strokovnjak Stane Vanovšek. Osnovni namen dognojevanja je, da rastlini damo ali dodamo tista hranila, ki v zemlji manjkajo, so pa za rast in razvoj rastlin nujno potrebna. Kako ugotovimo pomanjkanje posameznih hranil? Najlažje je z analizo zemlje. S tem postopkom ugotovimo natančno pomanjkanje osnovnih elementov in potrebne količine gnojila, ki ga moramo dodati, da bomo uspos-tavili v tleh pravilno razmerje med posameznimi elementi. Na našem vrtičku se običajno ne odločimo za analizo tal saj je ta premajhen. Zato rastlinam dodajamo gnojila po lastni presoji, ali po nasvetu. Rastlina sama pokaže katerega elementa ji primanjkuje. To spoznavamo po barvi listov, obliki rasti prirastku, plodovih. Področje prepoznavanja je precej težko saj moramo poznati za vsako rastlinsko vrsto znake posebej. Zalo bom raje podal nekaj napotkov za univerzalno dognojevanje s hranili, da prevelikih napak ne bomo storili. Vse opisane preparate vam nudimo v cvetličarni Beli cvet v veleblagovnici Nama v Velenju. Biokompleks 50: je koncentrirano naravno gnojilo. Njegova izjemna kvaliteta je v tem, da vsebuje poleg NPK (10:10:15) še 15% humus. Njegovo delovanje je hitro. Zaradi precejšnje vsebnosti elementov moramo biti pri gnojenju pazljivi, saj zadostuje že 40 - 60 gr/m2. Gnojilo potrosimo okoli rastline in ga zagrebemo v zemljo. Njegova prednost je tudi ta, da ne vsebuje kemičnih dodatkov, njegovo delovanje je takojšnje, ne vpliva na talno življenje. Posebej primerno je za biološko pridelovanje hrane. Plantella proteinsko gnojilo: je naravno gnojilo izdelano iz predelane posušene živalske krvi. Odlikuje ga visoka vsebnost dušika, hiter učinek in podaljšano delovanje. Je primerno za gnojenje vrtnin, negovanje travnikov kot tudi za gojitev lončnic. Visoka vsebnost proteinov zagotavlja dolgo trajno sproščanje dušika. Zelo priporočljivo gaje uporabljati v kombinaciji z naravnimi organskimi gnojili kot so biomas, biopost, biogre-na, biorast. Uporaba - lončnice I kavna žlička vsakih dvajset dni na srednje veliko lončnico, vrtnine 1-1,5 kg/10 m2 ali cvetje 0,8 - 1 kg zaradi nekoliko ostrejšega vonja ga ne priporočamo za uporabo v stanovanju. Mineralna gnojila - bolj jih poznamo kot umetni gnoj, so prav gotovo osnovna gnojila, ki jih uporabljamo v pridelavi hrane in cvetja. V svojih granulah vsebujejo različne kombinacije posameznih elementov ali pa so sestavljene le iz posameznega gnojila. Pri izbiri le teh se odločamo predvsem na osnovi potreb posameznih rastlin. Tako bomo za vse rastline, ki jih uporabljamo predvsem kot zelenje dodajali več dušika, za plodovke več fosfotja in cvetenje kalija. Eno izmed boljših gnojil je vsekakor gardin saj vsebuje tudi 3% mikroelementov, ki so regulator rasti in sprejemanja osnovnih elementov za rastlino. ■ Cvetličarna Bell cvet C% Vremenska prorokovanja v obliki pregovorov Rožnik Veliki traven moker, rožnik pa mlačen, kmet tisto leto bo žejen in lačen. Zgodnje pomladno grmenje, pozne lakote tuljenje. Lepo li je solnčno vreme tega dne (1.) kmetje se dobri letini vesele. Če je v dežju trtni cvet, malo teče vina v klet. Če rešnjega telesa dan deži. žitno leto nič kaj prida ni. Če rožnika solnce pripeka, pohlevno deži, veliko obeta žita, strdi. Če rožnika toplo dežuje, kašte in ulnjake napolnjuje. Kakeršno vreme je rožnika bilo, bode i grudna se ponovilo. • Imenski ' koledar • • 27.5. Bedin (Bedanec), Gustl, • Avguštin • 28.5. Gusta, Vilko, Ignac , (Nace) • 29.5. Maks, Majda (Magdale- • na), Hace a 30.5. Ferdinand (Ferdo), • Ivana, Milka • 31.5. Marija, Angela, Kocelj, a Nace • 1.6. Juš, Radovan, Fortun • (Fortunat) • 2.6. Erazem, Marcel, Peter, • Veljko • l C) Lunine mene • 28.5. prvi krajec (ob 20.21 h) Turn Poslej tudi sadike Sadjarji imajo spomladi polne roke dela, kar seveda ne pomeni, da s sadjem ni dela skozi vse leto. Tudi pri Kmetijski zadrugi Šaleška dolina naTurnu je tako. Že lani, ko so jeseni obrali jabolke, so se pričeli pripravljati na letošnjo letino. Dolgo so čakali na sadike jablan in jih končno dobili iz Nizozemske in Italije. Posadili sojih lani pred zmrzal-jo. Opravili so tudi zimsko in pomladansko rez, veliko dela pa so imeli tudi z oporami, ki so odslej bambusove. In kako kažejo jablane na Turnu? O tem je vodja delovne enote Turn Matjaž Jenšterle povedal naslednje: Mislim, da odkar sadjarimo na Turnu. še ni bilo tako obilnega cvet- enja. Nasprotno, pričakovali smo slabše od lanskega. Lepo vreme je pripomoglo, da so čebele pridno oplojevale jablane, brez njih ni plodov. Seveda je pred nami še veliko časa in lahko se zgodi še kaj nepredvidenega. Najbolj se seveda bojimo toče, ki je letos ponekod že pokazala zobe, pa tudi škrlup ne počiva. Tudi škropljenje smo opravili pravočasno. Letos smo sadovnjake povečali za hektar in pol, zmanjšujemo pa število pitancev. V približno petih ali šestih letih naj bi postali čisti sadjarji, dodatno pa naj bi sc ukvarjali s proizvodnjo sadik. Že letos imamo nekaj svojih, v prihodnjih letih pa bo pri nas že možno kupiti kakovostne sadike raznih vrst." B.Mugerle ■H KI "*£ 32 sr fši Savinjskem gaju v Mozirju vzel gorsko kolo in tako 17-letnega lastnika Denisa D., precej oškodoval. Več manjših prometnih nezgod V minulem tednu se je na območju Policijske postaje Mozirje zgodilo več prometnih nezgod z materialno škodo in lahkimi telesnimi poškodobami. V ponedeljek, 17. maja, dopoldne, je prišlo do nezgode pri bencinski črpalki v Mozirju. Franc S., 39 let iz Bočne je pri vzvratni vožnji zadel pešca Franca L., 36 let, iz "Cannabis Sativa", ki raste na | mnogtb delih sveta, uspeva pa | tudi pri nas. Marihuana ali "tra- j va", kot jo imenujejo, nastaja z . rezanjem ali drobljenjem ■ posušenih listov indijske kono- I pije in pripravljanjem teh za ka- | jenje. Ponavadi so pomešana še | semena in zdrobljena stebelca in- ■ dijske konoplje. Za cigarete up- J orabljajo papir za zvijanje ' cigaret, včasih pa marihuano I pomešajo s tobakom iz navadne | cigarete. Značilnost cigaret z | marihuano je ta. da konce cigaret . zvijejo, da sg vsebina ne raztre- ' sa. O učinkih marihuane je veli- I ko zmotnih predstav, dejstvo pa | je, da je uži vanje mari huane pov- | ezano z vrsto škodljivih ■ posledic. ■ Adil Huselja i I Nazarij in ga pri tem lažje telesno poškodoval. Istega dne, nekaj po 19. uri je v Goličnikovi ulici v Mozirju zaradi nepravilnega razvrščanja v križišču, voznik osebnega avtomobila 43-letni Štefan K. iz Mozirja, trčil v vozilo Irene J„ 35 let, iz Mozirja. 21. maja nekaj minut pred prvo uro zjutraj pa sta zaradi nepravilnega srečevanja trčila voznik delovnega stroja, last Komunale Mozirje, Radislav R.. 35 let, in voznik reševalnega vozila Franc K., 46 let iz Ljubnega ob Savinji. Obali in Zrilič spet pred sodniki Namesto po avto na odpad - tatvine Zriliču so enotno kazen s to novo sodbo zvišali na 13 let, Obaliju je niso mogli več - že ima 20 let zapora. Na celjskem sodišču sta se prejšnji teden spet znašla Adel Obali in Robert Zrilič, ki sta bila lani zaradi ropov na bencinskih črpalkah obsojena na visoke zaporne kazni. Tokrat sta se v druščini še treh soobtoženih zagovarjala zaradi kaznivega dejanja velike tatvine: v Velenju naj bi bila vzela dva osebna avtomobila, v Trbovljah še enega. Na sodišču sta se zagovarjala še Marko Zalaznik in Drago Dolar iz Kamnika, ki sta dva avtomobila kupila, in Leopold Pšeničnik iz Velenja, ki naj bi jima pomagal pri tatvini enega avtomobila. Pri tatvini osebnega avtomobila iz garaže v Trbovljah naj bi si namreč bil prej pod pretvezo, daje kupcc (Trbovljčan je avto prodajal prek oglasa v časniku) ogledal, kje ima avto shranjen, predvsem pa, če jc prave znamke. Obali in Zrilič se namreč nc bi bila rada še enkrat zmotila, kot sta sc v primeru tatvine, ko v Velenju s parkirnega prostora nista ukradla Audija 80 pravega tipa. Takega, da bi ustrezal "naročilu". Kot sta povedala, sla "prečesala" skoraj vso Slovenijo, da bi našla ustrezen avto, nazadnje sta sc poslužila oglasa in vloma v garažo. Že prej pa sta v Velenju vzela osebni avto Citroen AX 11. Povedala sta, da sta avtomobila kradla, ker sta rabila denar -vendar, kot je dejal Obali, se na kaj takega ne bi spomnila, če ju Dolar, pri katerem si je Zrilič hotel sposoditi denar, ne bi pobaral, če vesta za kak rabljen avto. Dejala naj bi mu bila, da mu ga bosta priskrbela z odpada v Avstriji ali Nemčiji. Obali paje dejal, da sta žc tedaj sklenila, da ga bosta ukradla. Tako Zalaznik in Dolar sta na sodišču zagotavljala, da se jima ni zdelo nič sumljivo, da sta vozila pripeljala ponoči, da so bila brez registracijskih tablic, brez dokumentov in še poškodovana. Zrilič je povedal, da sta denar - 6000 mark, - ki sta ga dobila za avtomobila ("ustrezali" niso vsi trije) porabila za kritje stroškov v hotelu Paka v Velenju in za plačilo najetih vozil. Oba je sodišče obsodilo na enaki kazni - po tri leta zapora. Ob tem je izreklo Robertu Zriliču tudi novo enotno zaporno kazen (za rope je po zvišanju višjega sodišča bil kaznovan na deset let in šest mesecev zapora) trinajst let zapora, za Obalija pa kazni niso mogli več zvišati, saj ga jc že temeljno sodišče za rope obsodilo na najvišjo možno kazen -20 let zapora. Marka Zalaznika so zaradi prikrivanja obsodili na eno leto zapora, pogojno za dve leti, Darka Dolarja za enako dejanje na 10 mesecev, pogojno za dve leti, Leopolda Pšeničnika pa na pol leta, pogojno za eno leto. ■ k SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 10.40 11.30 12.05 12.35 13.00 15.50 17.00 18.00 18.45 19.10 19.20 19.30 19.56 20.10 20.50 21.30 22.15 22.39 22.43 22.45 0.00 Zgodbe iz Školjke Slovenska ljudska glasba in godci: razvoj citer Analitična mehanika, ameriška izobraževalna serija Videomeh Poročila Oči kritike, ponovitev Otroški program, živ žav Regionalni študija Maribor Pari, TV igrica Risanka Tv nocoj TV dnevnik 2, vreme Šport Žarišče Glasba. show in cirkus: (čarobni svet glasbe, 2. oddaja) Tednik TV dnevnik 3 Šport TV Jutri SOVA (22.45 On in ona, ameriška nanizanka, 11/13; 23.10 Vrtinec, južnoafriška nadaljevanka 10/13) Video strani SLOVENIJA 2 16.00 Video strani 16.10 Film tedna: Draga Ema, ljuba Bobe. madžarski film 17.30 SOVA, ponovitev. V ŠPORTNEM DUHU, ameriška nanizanka 8/15:17.55 Vrtinecm južnoafriška nadaljevanka 9/13 18.45 Že veste 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2. vreme 19.56 Šport 20.00 Poslovna borza 20.10 Znanost. 20. oddaja 20.35 Povečava, CANNES '93 21.35 40 let CANNESA 73.10 Kolesarska dirka. Girod'lta- lija, posnetek 23.40 Video strani HRVASKIA 1 8.00 Dobrojutro Hrvaška, poročila, Zgodbe iz Manti-cella (135) 10.00 Poročila 10.05 TV šola razseljeni narod: židje 10.30 Zemljepis 11.00 TV leksikon 11.15 Nemški jezik 11.30 Naj bo igra (3) 12.00 Točno opoldne-poročila -Ko se svet vrti, serijski film (135) 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 S sliko na sliko, ponovitev 14.50 Stranege interlude. ponovitev (3/4) 15.40 Afternoon report 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanstveno ozračje 18.35 Santa Barbara (414) 19.18 Risanka 19.30 Dnevniki 20.05 Spekter 20.50 Glasbena oddaja 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 Dnevnik 2 23.00 S sliko na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 sanje brez meja HRVAŠKA 2 17.35 TV Koledar 17.45 Falling in love again, ameriški film 19.30 Dnevniki 20.05 Želite, milord? (4/6) 21.00 Strange interlude (4/6) 21.50 Maribora music show 22.20 Dokumentarni film 22.50 Pepsi Dj mag 23.50 Horoskop 8.30 Video strani 8.55 Batman, 15 epizoda ameriške nanizanke 9.20 Bitka za premoč, ameriški film 12.00 Že veste 12.30 Znanost, 20. oddaja 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Poslovna borza 13.15 Povečava: CANNES '93 14.15 40 let CANNESA 15.50 Video strani 16.00 Osmi dan, ponovitev 17.00 Dnevniki 17.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studijo Koper 18.45 Pari, TV Igrica 19.10 Risanka 19.20 TV nocoj 19.30 Tv dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Obiski na domu, ameriški film 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.39 Šport 22.43 TV jutri 22.45 SOVA, Ljubezenda. ljubezen ne, 3. epizoda ameriške nanizanke 32.10 Vrtinec, južnoafriška nadaljevanka (11/13) 0.00 Notranji glasovi, ameriška nadaljevanka 1/4 I.00 Vido strani SLOVENIJA 2_ 16.45 Glasba, show in cirkus: čarobni svet glasbe. 2. oddaja 17.30 SOVA, Ponovitev on in ona, ameriška nanizanka 11/13 17.55 Vrtinec, južnoafriška nadaljevanka 10/13 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 šport 20.00 Koncert simfonikov TRV Sla venija, prenos 22.00 Večerni gost 32.00 Kolesarska dirka girlod'lta-lija, posnetek 23.30 Video strani HRVAŠKA 1_ 8.00 Dobrojutro Hrvaška, poročila, Zgodbe iz Monti-calla 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 10.30 Izbor iz tujega programa: Kiparske tehnike, Religijski TV leksikon 11.00 Nemški jezik II.15 Bajke: Aladin in 40 hajdukov 11.30 MikserM 14.00 Poročila 10.05 s sliko na sliko, ponovitev 14.50 Strange interlude, ponovitev (4/4) 14.50 Afternoon Report 16.00 Poročil 16.05 Otrok 16.35 Malavizija, Boy from Andro-meda 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.10 Dokumentarna oddaja 18.40 Santa Barbara (415) 19.30 Dnevnik 1 20.05 Film-video-film 20.45 Hoodwinked, ameriški film 22.35 Dnevnik 2 23.00 S sliko na sliko 23.45 Poročilo v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 8.50 Radovedni Taček: smeti 9.05 OscarJunior 9.15 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 10.50 Pet prijateljev, angleška nanizanka 9/13 11.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 12.05 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Tednik 13.45 Večerni gost 15.10 Obisk na domu, ponovitev ameriškega filma 17.00 Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija, 9/11 18.00 RPL 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.20 TV nocoj 19.23 EPP 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.10 Utrip 20.30 Mednarodni pokal Slovenije v akrobatskem Rock'n'rollu 21.35 Poglej in zadeni 22.35 TV dnevnik 3, vreme 22.59 Šport 23.14 TV Jutri 23.20 SOVA, Dillinger, ameriški film 1.10 Video strani HRVAŠKA 2 17.55 Turbo limach show 19.30 Dnevniki 20.00 Meteorjeva izložba 20.05 Samci, humor, serija (1/6) 20.35 Clive James (2/14) 23.05 Nočna izmena: Lovejoy (11/12), Družina Addams (10/16), Pop Ročk (2/7), Comedyofterrors, ameriški film SLOVENIJA 2 13.30 13.45 14.40 16.00 16.55 18.50 19.15 19.30 19.56 20.10 21.10 22.00 Video strani Človek in glasba:, klasični Dunaj, 5. oddaja SOVA, ponovitev Športna sobota, NBA košarka CELJE: kvalifikacije za EP v odbojki (ž) Sloveina - Poljska, prenos Divji svet Živali, angleška poljudnoznanstvena serija, 6/25 TV nocoj TV dnevnik 2, vreme šport Studijo City J. Vautrin - D. Franck: Berlinska gospa, Koprodukcij-ska Nadaljevanka, 3/4 Sobotna noč: Videonoč Kolesarska dirka, posnetek iz Italije... Video strani HRVAŠKA 1 12.00 Poročila 12.05 Pomen življenja 12.35 Družina Addams 13.05 Stil življenja 13.50 Pozdrav iz domovine 14.20 Poročila 14.25 Prizma, multinacionalni magazin 15.10 Šibenik v vojni in miru, dokumentarna oddaja 15.55 Poročila 16.00 Televizija o televiziji 16.30 Ulica Sezam (14) 17.30 Risanka 18.00 Poročila 18.05 TV-izložba: Hrvaška fotografija od 1950 do danes 18.20 Santa Barbara 19.05 V začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.27 Nocoj... 19.30 Dnevniki 19.55 šport 19.58 Vreme 20.00 Tv Tednik 20.30 Mullerov ured, avstrijski film 22.10 Prihodnost v sedanjosti 22.55 Dnevnik 2 23.15 S sliko na sliko 00.00 Poročila v nemščini 00.05 Poročila 00.15 San brez meja HRVAŠKA 2 18.25 TV razpored 18.30 TV koledar 18.40 Cro Pop ročk, ponovitev 19.30 Dnevniki 19.55 Šport 19.58 Vremenska napoved 20.05 Črno-belo v barvi; Ročk: James Brown, Blues, Leto 1961, TOP lista, V avtobusu, New Orleans, ameriški film 00.00 Hitdepo 02.30 Horoskop 9.05 Živ žav, ponovitev 9.45 Hucklebery Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka 12/26 10.10 Onni in Manni, nemška nadaljevanka 1/6 11.00 20. mednarodni mladinski pevski festival Celje '93, prenos 12.00 Obzorja duha 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Domači ansambli 13.35 Sosedovi mulci, nizozemski film 16.05 Ognejno drevo thike, angleška nadaljevanka 5/7 17.00 TV dnevniki 17.10 Bruno L'Enfant du Diman-che, fancosko bolgarski film 18.30 Deni me kot pečat na svoje srce, posebna binkoštna oddaja 19.05 Risanka 19.15 Slovenski loto 19.20 Tv nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Na poti z dr. Stinglom, nemška dokumentarna serija 6/12 22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.29 TV jutri 22.30 SOVA; Hal Roach predstavlja: Dva mornarja, ameriška nanizanka 12/29 (čb); VRTINEC, južnoafriška nadaljevanka 12/13 SLOVENIJA 2 11.00 Vrnitev na otok zakladov 12.00 Mednarodni pokal Slovenije v akrobatskem Rock'n'rollu 13.00 Poglej in zadeni 14.00 Športna nedelja 19.18 Tv nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 Slovenski magazin 20.30 Ice palače, ameriški film 22.50 Športni pregled 23.35 Video strani HRVAŠKA 1 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Pustolovščine gozdne družbe, risana serija 6/13 13.55 Oskar medu detektivom 14.40 Opera box 15.10 Poročila 15.15 Družinski zabavnik 16.30 Ice Palače, ameriški film 18.50 Zajčeslavne pravljice (13) 19.15 TV fortuna 19.27 TV nocoj 19.30 Tv dnevniki 19.55 Šport 19.58 Vremenska napoved 20.05 Parnell, serijski film 3/4 21.00 Sedma noč 22.35 Dnevnik 2 23.00 S sliko na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sabje brez meja HRVAŠKA 2 13.50 TV koledar 14.00 Passaport, športna dokumentarna oddaja 14.30 Zakon o športu 14.45 Športna reportaža 14.55 Franckfurt: rokomet VVellau Badel 1862 Zagreb, 1. pol. 15.45 Rokomet, 2. polčas 16.30 Dopolnitev 19.30 Dnevniki 19.55 Šport 19.58 Vremenska napoved 20.05 Z jadri okoli sveta, dokume- natrna serija 7/12 20.35 Morske steze, dokumentarna serija 2/5 21.10 Lepi majski popki, serijski film 4/7 22.10 Šport 22.30 Hrvaška nogometna liga 23.40 Jazz okoli polnoči 00.10 Horoskop 00.15 TV raspored za ponedeljek moje srce - MOJE ZDRAVJE ZDRAVO ŽIV I M, NE KADIM GIBANJE JE ilvUENJE pravilna prehrana razvedrilo S PROSTI ttev REDIMO MERJENJE KRVNEGA PRITISKA 10.50 Batman, 16.epizoda, ameriška naanizanka 11.15 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 6/25 11.40 Znanje za znanje, učite se z nami 12.10 Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija 13.00 poročila 13.05 Slovenski magazin 13.35 Športni pregled 16.25 Dober daan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni taček, jezik 17.20 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 18.00 Regionalni studijo Maribor 18.45 16 črk, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.10 Mednarodna obzorja. Rusija 20.55 Omizje 22.15 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.43 TV jutri 22.45 SOVA; Samci in samke, angleška naniz., 7/7, VRTINEC, južnoafriška nadaljevanka 13/13 0.05 Video strani SLOVENIJA 2 HRVAŠKA 1 8.00 Dobrojutro Hrvaška 9.35 Pravljica iz Montcella (137) 10.00 TV šola 10.05 Veliki vrtiljak 10.30 Pesmi in zgodbe za vas 10.45 Hrvaški jezik 11.00 Narava 11.15 Mali vrtiljak 11.30 Ali ste vedeli 11.45 Mala kinoteka 12.00 Svet se vrti, serijski film (137) 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 S sliko na sliko, ponovitev 14.50 Lepi majski popki 15.45 Afernoon Report 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Silba, otok modrosti, dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.18 Risanka 19.27 TV danes 19.30 Tv dnevnik, šport, vreme 20.05 Hrvaška in svet 20.55 lllegal, ameriški film 22.20 Dopolnilo 22.35 Dnevnik 2 23.00 S sliko na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HRVAŠKA 2 18.00 Košarka: NBA liga, posnetek 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Meteorjeva izložba 20.05 2,4 otroka, humoristična serija 5/6 20.35 Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu 21.30 Wynne in Penkowsky, serijski film 1/3 22.25 Pomen življenja, dokumentarna oddaja 22.55 Vox 23.25 Horoskop 23.30 T V spored za torek 10.00 10.30 11.00 11.30 13.45 16.05 16.25 17.00 17.10 17.35 18.00 18.45 19.10 19.20 19.30 20.10 20.35 21.40 22.15 22.43 22.45 0.05 Pamet je boljša kot žamet 4x4 Čar raziskav, pogovor O moških, ženskah in otrocih, slovaška drama Sobotna noč Sedma steza Mostovi TV dnevnik 1 Huckleberry Finn in njegovi prijatelj Oscar Junior, 17.45 Lisica zvitorepka, risanka Regionalni studijo Koper 16. črk, TV igrica Risanka TV nocoj TV dnevnik 2, vreme, Šport Žarišče Magija in moda Kronika, kanadska dokumentarna serija 7/12 TV dnevnik 3, vreme, šport TV jutri SOVA; 'Alo, 'Alol, angleška nanizanka, Vrnitev Sherioc-ka Holmsa, angleška nanizanka 1/11 Video strani 15.05 Forum 15.20 TV mernik 15.35 Utrip 15.50 Zrcalo tedna 16.05 Nedeljskih 60, ponovitwv 17.05 Obzorja duha 17.35 SOVA, ponovitev 18.45 4x4 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport 20.10 Sedma steza 20.30 0 moških, ženskah in otrocih, slovaška drama 22.00 Čar raziskav - pogovorr z no- belovcem prof. Hubarjem 22.30 Pro & contra 23.30 Brane Rončel izza odbora 0.15 Video strani SLOVENIJA 2 HRVAŠKA 1 8.00 9.35 10.00 10.35 11.05 11.15 11.30 12.00 13.30 14.00 14.05 14.50 16.00 16.05 16.35 17.30 18.00 18.05 18.35 19.18 19.27 19.30 20.05 22.35 23.00 23.45 23.50 00.00 HRVAŠKA 2 19.30 20.05 20.35 21.10 22.00 23.10 23.40 32.45 Dnevnik 2, šport, vreme Detektiv Buntz 8/13 Vi in vaš video Wynne in Penkowsky, serijski film 2/3 Nikoli ni tako bilo, da ni nikakor bilo, ob 100 obletnici Miroslava Krleža Izven toka Horoskop TV spored za sredo 10.25 Beatman,17. epizoda ameriške nanizanke 10.50 Videošpon 11.30 Iz življenja za življenje, da ne bi bolelo 12.00 Kronika, kanadska dokumentarna serija 7/12 12.30 Na poti z dr. Stinglom, nemška dokum. serija 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza, ponovitev 13.15 Video strani 15.25 Trije semestri, švedska nadaljevanka 2/4 16.20 Svet poroča 17.00 TV dnevniki 17.10 Srce igrač, posnetek Šentjakobskega gledališča 18.45 16 črk. TV igrica 19.10 Risanka 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, Vreme, Šport 20.10 Žarišče 20.35 Rim tedna, Vse najboljše za rojstni dan, Turek, nemški film 22.25 TV dnevnik 3, vreme, Šport 22.53 TV jutri 22.55 SOVA. V športnem duhu, ameriš. naniz. Vrnitev Scherioka Holmesa, am-gleška nanizanka 2/11 0.10 Video strani 15.50 Mednarodna obzorja: Rusija 16.30 Ljudje in zemlja 17.00 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje, da ne bi bolelo 19.30 Tv dnevnik 2, vreme, šport 20.00 Poslovna borza 20.10 Trije semestri, Šved. nadaljevanka 2/4 21.05 Osmi dan 21.55 Videošpon 22.35 V službi Rock'n'Rolla 32.05 Svet poroča 23.40 Videomeh SLOVENIJA 2 14.00 Magija in moda 15.00 Omizje 16.15 Beverly Hills 90210, Ameriška nanizanka 22/22 17.00 SOVA, ponovitev 18.45 Analitična mehanika, ameriš. izobraževalna serija 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 , Vreme, Šport 20.10 Športna sreda 22.30 Akcent .. Video strani HRVAŠKA 1 Dobrojutro Hrvaška Zgodbe iz Monticella Poročila Narava: Travniki TV leksikon, gobe Ameriško-angleški jezik, 25 Mali-veliki svet svet se vrti (138) Monofon Poročila S sliko naa sliko, ponovitev Wynne in Penkowsky, ponovitev 15.40 Afetrnoon Report Poročila Ušimo se hrvaško Malavizija Hrvaška zemlja in ljudje Poročila UNICEF, izobraževalana oddaja Santaa Barbara (418) Risanka TV nocoj Tv dnevnik, šport, vreme Vvelikem planu, kontaktna oddaja Dnevnik 2 S sliko na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja 8.00 9.34 10.00 10.05 10.30 11.05 11.15 11.30 12.00 13.30 14.00 14.05 14.50 16.00 16.05 16.35 17.30 18.00 18.05 18.25 18.30 18.35 19.18 19.27 19.30 20.00 20.05 21.45 22.35 23.00 23.45 23.50 00.00 Dobro jutro Hrvaška Zhodbe iz Monticella (139) TV šola Pojemo pesnike Glasbena kultura Hrvaški leksikon Ameriško-angleški jezik Tom in Jerry, kot otroci (10) Svet se vrti, serijski film (139) Monofon Poročila S sliko na sliko (ponovitev) Wynne in Penkowsky, ponovitev 2/3 15.40 Afternoon Report Poročila Učimo se hrvaško Malavizija Hrvaška zemlja in ljudje Poročila Moja knjiga o džungli 19/27 Risanka LOTO 7/39 I. žrebanje Santa Barbara Risanka TV nocoj TV dnevnik 1, Vreme, Sprt Loto, II. žrebanje Le caavaleur - francoski film Hrvaška knjiga Dnevnik II. S sliko na sliko poročila v nemščini Poročila Sanje brez meja. HRVAŠKA 2 17.30 Tenis 1/8 končnice, posnetek 17.20 Tenis, 1/4, posnetek prvenstva iz Francije 19.30 Dnevnik 1, Vreme, Šport 20.00 Meteorjeva izložba in glasba 20.10 Končnica nogometnega prvenstva Hrvaške (2. tekma) Croatia - Hajduk, 1. polčas 21.15 Končnica nogometnega prvenstva Hrvaške, 2. polčas 22.20 Wynne in Penkowsky serijski film 3/3 233.10 Glasbeni večer 00.10 Horoskop 00.15 Tv spored za četrtek. GIP VEGRAD p.o. Velenje, Prešernova 9a PRODAJA NOVIH STANOVANJ V VELENJU V ŠALEKU PO CEN11.550 OEM/nf Izkoristite možnost najema ugodnega posojila pri stanovanjskem skladu republike Slovenije po 3 % realni obrestni meri za nakup našega stanovanja! Informacije: GIP VEGRAD VELENJE Prešernova 9/Ap.o. Telefon: 063/856-712 (int. 36), 855-933, 851-470 ČETRTEK, 27. MAJA SKY MOVIES PLUS 15.00 Echoes of a summer 17.00 Aceshigh 18.50 Kruli 21.00 Father 23.10 Heathers 00.55 Neoncity THE MOVIE CHANNEL 15.00 Impromptu 17.00 The little marines 19.00 lvory hunters 21.00 Almost an angel 23.00 Puppetmaster III 00.25 Julia&Julia EUROSPORT_ 09.00 Nogomet pokal evrop. prvakov 11.00 Tenis, Roland Garros, prenos 20.00 Športna poročila 20.30 NHL hokej 22.00 Tenis 23.00 Nogomet, kvalif. za SP 24.00 Formula ena 01.00 Športna poročila SKY ONE__ 14.00 Drugi svet • nadaljevanka 14.45 Santa Barbara 15.15 Sally Jesse Raphael 16.15 Različni udarci, zabavna igra 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze, nad. 18.30 Svet igre - akcijska nad. 19.30 E cesta 20.00 Rešitev - nadaljevanka 20.30 Družinske vezi, nad. 21.00 Melrose - nadaljevanka 22.00 Priložnosti - nadaljevanka 23.00 VV.K.R.P. v Cincinnatiju, nadaljevanka 23.30 Vesoljske steze. nad. 00.30 Žrebički - zabavna igra PRO 7_ 15.25 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke 18.05 Naš hrupni dom 18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Flashdance, amer. glas. film 22.00 T.J. Hooker 22.55 Satanski angel iz Nevade, amer. film RTL TELEVISION 14.05 Klic v sili. Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdoje tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Na pomoč, moji družini se blede 22.15 Dr. Marcus Welby 23.15 Goottschalkov shovv 24.00 Zakon 01.05 Grozljivo prijetna družina SATI_ 14.50 Pod Kalifornijskim soncem 15.45 Z dežnikom, šarmom in cilindrom 16.45 Tvegaj! 17.20 Pojdi na vse 18.30 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 V imenu pravičnosti 22.15 Tri črne kače, ital. pust. film 00.15 Krvavi plačilni dan, amer. gangst. film SAT 3_ 16.00 Pisatelji 17.10 Resnično živalsko 17.35 Kviz 18.00 Šport 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 20.00 Stari 21.00 Srečanja 21.45 Kurtuini žurnal 21.51 Športna poročila 22.30 Film 00.25 10 pred 10. AVSTRIJA 1_ 13.00 Čas v sliki 13.10 Me žene 13.35 Sinha Moča, serija 14.00 Z dušo in telesom 14.45 Bogovi in junaki natike 15.05 Tao. Tao, risnka 15.30 Am dam des 15.50 Alfred J. Kvvak, risanka 16.30 Heuraka, mini leksikon 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Baywatch, reševalni plavalci iz Malibuja serija. 19.22 Znanje 19.30 Čas v sliki 19.50 Šport 20.15 Rododendron in pršič, serija (Ida Krottendorf, Hans Jugen Baumier) 21.30 Ki jim ne odpuščamo, ameriški vestrn, 1960 (Burt Lancaster, Audrey Hep-byrn) 23.25 Čas v sliki 23.30 Nevarna igra, ameriški film 1963 (Martyn Stanbridge. Laura davenporf) 0.50 Model in vohljač._ PETEK, 28. MAJA SKY MOVIES PLUS 15.00 Reallife 17.00 They ali laughed 19.00 Troll 21.00 Dogfight 23.00 Predator2 00.50 American ninja 4 THE MOVIE CHANNEL 15.00 Hostile vvitness 17.00 Hansel and gretel 19.00 Waiting for the light 21.00 Misery 23.00 Heatvvave 00.35 Inthebestinterestofthe child EUROSPORT_ 09.00 Oddaja o golfu 10.00 Nogomet, kvalif. za SP 11.00 Tenis, Roland Garros - prenos 20.00 Športna poročila 20.30 NHL hokej 22.00 Tenis, Roland Garros 23.00 NBA košarka, ted. poročilo 23.30 Mednarodni moto šport 00.30 Moto dirke SKY ONE_ 14.45 Santa Barbara 15.45 Sally Jesse Raphael 16.15 Različni udarci, zabavna igra 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze, nadaljevanka 18.30 Svet igre, akc. nadalj. 19.30 E cesta 20.00 Rešitev - nadaljevanka 20.30 Družinske vezi, nadaljevanka 21.00 "V", nadaljevanka 22.00 Wrestling 23.00 Koda 3, dok. serija 23.30 Vesoljske steze, nadaljevanka 00.30 Žrebički PRO 7_ 13.55 Apači,ameriški vestem 15.25 Trd.toda prisrčen 16.20 Risanke 18.05 Naš hrupni dom 18.35 Bili Cosby show 19.05 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Flashdance,ameriški glasbeni film 22.00 T.J.Hooker 22.55 Satanski angel iz Nevade,ameriški film 00.35 Jacke in McCabe RTL TELEVISION 14.05 Klic v sili, Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdoje tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf 99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivna oddaja 19.45 Dobri časi,slabi časi 20.15 Na pomoč.moji družini se blede 22.15 Dr.Marcus Welby 23.15 Gottschalkov shovv SATI_ 14.50 Pod kalifornijskim soncem 15.45 Z dežnikom, šarmom in cilindrom 16.45 Tvegaj! 17.20 Pojdi na vse 18.30 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 V imenu pravičnosti 22.15 Kri črne kače.italjanski pustolovski film 00.15 Krvavi plačilni dan,ameriški gangsterski film SAT 3_ 15.50 Lirika za vse 16.00 Pisatelji 17.00 Mini čas v sliki-poročila za otroke 17.10 Resnično živalsko 17.35 Kviz 18.00 Šport 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 Dnevnik 20.00 Stari 21.00 Srečanja 21.45 Kulturni žurnal 21.51 Športna poročila 22.00 Čas v sliki 22.30 Film 00.25 10 pred 10. AVSTRIJA 1_ 18.05 Mi • 18.30 Baywatch, reševalni plavalci iz Malibuja serija. 19.22 Znanje 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Primer za dav, serija 21.15 Kulinarika iz Avstrije 21.25 Poglej od strani 21.35 Kako si uloviš milijonarja, ameriška filmska komedija 1953 23.05 Čas v sliki 23.10 Večerni šort 23.30 Beli pes z Beveriy Hillsa, ameriški film, l961chol, Paul VVinfield) 0.55 Tisoč mojstrovin SOBOTA, 29. MAJA SKY MOVIES PLUS 15.00 Teli me no lies 17.00 Rock-a-doodle 19.00 Dead men don't wear plaid 21.00 Repossesed 23.00 Boyz n the hood 00.55 Emmanuelle THE MOVIE CHANNEL 13.00 Shadov of a doubt 17.00 Afterthe shock 19.00 Problem child 21.00 The commitments 23.00 Flatliners EUROSPORTS_ 10.30 NBA košarka, ted. poročilo 11.00 Tenis-Roland Garros.prenos sledi Golf-Wentworth,prenos 20.30 NHL hokej-Stanleyev pokal 22.00 Tenis-Roland Garros.prenos 23.00 Boks 24.00 Golf-Wentworth SKY ONE_ 15.00 Družina Addams 15.30 Življenska dejstva 16.00 Risanke 17.00 Vojvode hazarda 18.00 Wrestling 19.00 Beverly Hills 20.00 Razred '96 21.00 Nerešene skrivnosti 22.00 Policaji 23.00 Wresling 24.00 Zabava ta teden PRO 7_ 15.00 Človek z druge zvezde 15.55 Rim 17.35 Blagoslovljena ekipa 18.25 Film 20.00 Poročila 20.15 Film 22.30 Rim 00.05 Neizprosna peterica RTL TELEVISION 15.40 Ekipa A 16.40 21. Jump street 17.45 Melrose Plače 18.45 Poročila 19.15 Beverly Hills 20.15 Gledališka predstava 22.00 Film 23.50 Erotični film 01.00 Moški magazin SATI_ 16.40 Tvegaj! 17.15 Pojdi na vse 18.00 Nogometna oddaja 19.30 Kolo sreče 20.15 Tahiti, amer. film 22.05 Igrani shovv 23.05 Ljubezenski internat, erot. film 00.25 Rosalie, franc. erot. film 3 SAT_ 14.15 Fats Domino 16.20 Lirika za vse 16.30 Foyer 17.10 Resnično živalsko 17.35 Kviz 19.00 Danes 19.30 Sporni primer 20.00 Stari: Jasnovidka 21.00 Fragment 21.45 Kulturni žurnal 21.51 Športna poročila 22.25 Odprto 00.10 10 pred 10. RTL 2_ 6.00 Otroški spored 9.55 Dojarska družina, Captain planet Thor 11.15 Zmajeva dežela 11.40 Želve 12.05 Winspector 12.30 Hary in Hendersonovi 12.55 Polna hiša 13.25 Princ z Bel-Aira 13.50 Ultraman 14.15 Policijska poročila 14.45 Knight Rider 15.40 A-team 16.40 21 Jump Street 17.45 Melrose Plače 18.45 Poročila 19.15 Beveriy Hillis 90210 20.00 Poslednja zvijača, kmečka burka 22.00 Divji v srcu, akcijska drama 1990 (Nicholas Caage, Laura Dem) 0.25 Nepremagljivi par, akcijski 2.05 Magazin za moške. AVSTRIJA 1_ 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Moj oče igralec, nemška melodrama 15.10 Lepote Češke 15.30 Blunders, risanka 15.35 Duck Talers, risanka 16.00 Otroški spored po željah 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Mladinski magazin 17.56 TV danes 18.05 Podoba Avstrije 18.30 Baywatch - reševalni plavalci iz Malibuja, serija (David Hasselhoff) 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Senik godcev 22.05 Zlata dekleta 22.30 V znamenju rdečega pajka, ameriški triler 0.00 Čas v sliki 0.05 K hudiču z denarjem, aame-riški film NEDELJA, 30. MAJA SKY MOVIES PLUS 15.35 Silentmovie 17.00 For your eyes only 19.10 Lookwho'stalkingtoo 20.30 Xposure 21.00 Carry on emmanuelle 23.00 Svvitch THE MOVIE CHANNEL 15.00 Sideout 17.00 The emperor's new clothes 19.00 91/2 ninjas 21.00 DocHollywood 23.00 Mortal thoughts 00.45 Ramblingrose EUROSPORT_ 09.00 Evrofun 09.30 NBA košarka, končnica 11.00 Tenis, Roland Garros. prenos sledi Golf - Wntworth, prenos 22.00 Tenis 23.00 Mednarodni moto šport 24.00 Boks SKY ONE_ 15.00 Traper John 16.00 Xposure 16.30 Oddaja o modi 17.00 Britanskih 40 18.00 VVrestling 19.00 Simpsonovi 20.00 Mini nadaljevanka 23.00 Pametni dečko 24.00 Hill Street Blues PRO 7_ 14.00 World Safari 14.55 Film 16.50 Film 18.35 Matlock 19.30 Reporter 20.00 Poročila 20.15 Film 22.05 Film 00.15 Jeklena peterica RTL TELEVISION 15.50 Rdeči blisk 16.50 Film 18.45 Poročila 19.10 Dan, kot noben drug. potovalni kviz 20.15 Rudi Carrell shovv 21.55 Spieglov TV magazin 23.00 Playboyev ljubezenski in spolni test 24.00 Kanal 4 SATI_ 15.30 Velike počitnice, franc. film 17.05 Počez čez galaksijo in potem levo 17.35 Beywatch, nadalj. 18.40 Nogometna oddaja 19.40 Kolo sreče 20.15 Frank Sinatra, amer. film 22.00 Kontaktna oddaja 24.00 Govoreča luna, amer. film 3 SAT_ 15.15 Glasbena oddaja 16.30 Računalniški shovv 17.00 Gradbeni spomeniki 17.30 V središču dogajanja 17.55 Mali vrt za male ljudi 18.15 Politika in gospodarstvo s švicarskega vidika 19.00 Danes 19.10 Znanost na zaslišanju 20.15 Odprto 22.20 Glasba in pogovor 23.20 Komisar 00.20 Lirika za vse RTL 2_ 13.30 Mlada kraljica ^lizabeta, zgodovinski 1953 (Jean Simmona) 15.30 Štirje jezdeci apokalipse, drama 1962 (Glenn Ford) 18.05 Poročila 18.15 Velikonočni sprehod, ponovitev filma 20.00 Poročila 20.15 Gola bomba, parodija 1980 22.00 Jimmy Reardon. drama 1987 23.35 Oh, ti moški, serija 0.25 Obiskovalci, znanstveno fantastični, 1985 (Marcus Vaughter). AVSTRIJA 1_ 13.40 Pustolovščine Toma So- wyerja, ameriški film 15.15 Koncert 15.20 Molitve iz božjega vrta 16.55 Mini čas v sliki v nedeljo 17.00 Moj oče, opica in jaz, 1971 18.30 Baywatch, serija 19.15 Loto 19.30 Čas v sliki 19.50 Šport 20.15 Levji brlog, 6. del 21.55 Kavalirz rožo, komeedija z glasbo 1.20 Ex linris 1.25 Tisoč mojstrovin PONEDELJEK, 31. MAJA SKY MOVIES PLUS 14.55 Superman III 17.00 Oscar 19.00 The tirne guardian 21.00 Hotshots! 23.00 Shattered 00.45 Futurekick THE MOVIE CHANNEL 15.00 The big picture 17.00 The pied piper of hamelin 18.00 Brer rabbit 20.30 Xposure 21.00 Toysoldiers 23.00 The further adventures of tennessee buck 00.35 Maywine EUROSPORT_ 09.00 Golf 11.00 Tenis sledi Golf 20.00 Športna poročila 21.00 Golf 22.00 Tenis 23.00 Nogomet, evrogoli 24.00 Boks SKY ONE_ 14.00 Drugi svet 14.45 Santa Barbara 15.15 Sally Jesse Raphael 16.15 Različni udarci, zabavna igra 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 18.30 Svet igre, akcijska nadaljevanka 19.30 E cesta 20.00 Rešitev 20.30 Družinske vezi 21.00 Mini nadaljevanka 23.00 Seinfeld, humor, nadalj. 23.30 Vesoljske steze 00.30 Žrebički PRO 7_ 15.25 Trd toda prisrčen 16.20 Risanke 18.05 Naš glasni dom 18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.15 Film 22.30 Jake in McCabe 00.05 Jeklena peterica RTL TELEVISION 14.00 Klic v sili Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf 99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Columbo 22.10 Quincy 23.35 Gong shovv 00.15 Teyuilla - Bonetti 01.50 Grozljivo prijetna družina SATI_ 15.20 Lana, amazonska kraljica, nemški film 16.40 Domači orkester, franc. film 18.00 Živali povsem zasebno 18.30 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Frank Sinatra, 2. del amer. filma 23.00 Novice, zgodbe 23.45 Kanal 4 00.45 Timber Jack, amer. film SAT 3_ 14.15 Koncert za oči in ušesa 15.05 Glasbena oddaja 15.50 Violinski koncert v G-duru 16.15 Klub seniorjev 17.10 A.J.Kvvak 17.35 Komisija za umore 18.00 Slike iz Avstrije 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 Računalniški show 20.00 Igrani film 21.51 Športna poročila 22.25 Apokalipsa W0W 22.50 Magazin 23.45 10 pred 10. RTL 2_ 16.00 Princ tat, akcijski (Tony Cur-tis) 17.30 Bliskovito kviz 18.00 Poročila 18.10 Vsi me poslušajo, komedija (Tom Hanks) 20.00 Poročila 20.15 Sijajni vohun (4) 21.05 VVrestling 22.00 Poštar zvoni zmeraj dvakrat, kriminalka (Lana Tur-ner, Johan Garfield) 0.00 Charlie Chaplin. AVSTRIJA 1_ 17.00 Prismojeni mesec, kanadski film 18.30 Baywatch, reševalni plavalci iz Malibuja, serija 19.22 Metamorfaze 19.30 Čas v sliki 20.15 Največjemu nemškemu za-bavljaču ob 80 letnici rojstva: Frankenfel (Caterina Valente, Paul Khun). 22.25 0 love Viena, avstrijska komedija 1991 (Dolores Schmidinger) 0.05 Čas v sliki 0.10 Izzven 1.40 Tisoč mojstrovin_ TOREK, 1. JUNIJA AVSTRIJA 1_ 17.00 Mini čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Baywatch. serija 19.22 Znanje 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum: obsedena od morskih psov 21.00 Animo - o živalih in ljudeh 21.07 Pogled s strani 21.20 Druga domovina, 6.del 23.20 Čas v sliki 23.25 Sum, ameriški čb. triler. SATI_ 9.05 Frank Sinatra, ponovitev 2. dela filma 11.40 Sosedje 12.05 Kolo sreče 12.45 Hali Gali, ponovitev 13.35 Mladi in nemirni, Sosedje, Pod kalirofnijskim soncem 15.45 Tvegaj kaj 17.20 Pojdi na vse 18.00 RR 18.30 Poročila 18.50 Šport 19.00 Kiipklap 19.30 Kolo sreče 20.15 Narodna glsba (Slavko Av-senik, Edit Prock in drugi) 21.10 K-kot kriminal, magazin 22.00 Urlich Mayer: Ugovarjam 23.00 Spriegel TV, reportaža 23.40 Čustva, erotični magazin (4) 0.10 Moški, oh moški I.05 Z dežnikom, šarmom in melo- no, serija. PRO 7_ 7.14 Trick 7, Naš glasni dom 10.00 Odonogo, ponovitev filma II.35 Ceste San Francisca 12.35 Bili Cosby 13.05 Colt za vse, primere 15.30 Remington Steele, serija 16.24 Trick 7 18.05 Naš glasni dom 18.35 Bili Cosby 19.05 Ceste San Francisca 20.00 Dnevnik 20.15 Ljubezen je zasebna zadeva, serija (Sam Jones) 22.10 Rojen za boj, akcijski, 1989 (Cynthia Rothrock) 23.45 S.VV.A.T. 0.50 Colt za vse pri mere. RTL___ 9.00 Šov ob devetih 10.00 Bogat in lep 10.30 Cena je vroča 11.00 Tvegano! 11.30 Družinski dvoboj 12.30 Santa Brabara 14.40 Kalifornija 15.00 Umor je njen hobi 16.00 Hans Meiser. 17.00 Kdo je tu šef 17.30 Prijazna družina 18.00 Enajst 99 18.45 Poročila 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Higlander, serija 21.15 Brez sledu. Charles Bauer išče (Olaf Kracht) 3.15 Zakon v LA 0.15 Zakon in red I.15 Prijazna družina DSF_ 2.00 Hop ali top 13.00 TV borza 13.45 Trening 14.00 Eleganca na ledu in parketu 15.00 Kolesarstvo, Giro d'ltalija. prenos 16.30 Jahanje 17.00 Svetovni šport 19.00 Hop ali top 19.30 DSF studijo 20.00 Šport 22.05 Ofenzivno, pogovor 23.00 Boks, ZDA 0.00 Studio 0.55 Jahanje. EUROSPORT_ 9.00 Golf. Anglija 10.00 Nogomet, ponovitev II.00 Tenis, Franch Open, prenos iz Pariza 19.00 Novice 20.00 Plavanje, mednarodni turnir 21.00 Nogomet, goli 22.00 Tenis, povzetek 23.00 Snukerji 1.00 Novice RTL 2_ 20.00 Poročila 20.15 25.000 dolarjev za igralca golfa (Benning), drama. 1966 (Robert Wagner) 22.00 Neenak zakon, črna komedija. 1989 23.35 Nori časi, pilotska zgodba k seriji, 1988 (timothy Daly) 0.25 25.000 dolarjev, ponovitev. 3 SAT__ 19.00 Danes 19.20 3 sat studijo 19.30 Kultura 20.00 Tranzit, tv film 21.45 Kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2, nato Deset pred deseto, Poročila. SREDA, 2. JUNIJA AVSTRIJA 1_ 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 17.56 TV danes 18.00 Čas v sliki 18.05 Me žene 18.30 Z dušo in telesom, serija 19.22 Znanje 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Morlock, kriminalka (Gotz George) 21.55 Pogledi s strani 22.05 Dva, serija, (Tony Curtis in Roger Moore) 22.55 Zapuščena ženska, francoski film 1992 0.20 Čas v sliki 0.25 Zelig. ameriški film, 1983 (Woody Allen, Mia Farrovv) 1.45 Tisoč mojstrovin. SATI_ 15.45 Z dežnikom,... 16.45 Tvegaj kaj 17.20 Pojdi na vse 18.00 RR 18.30 Poročila 18.50 Šport 19.00 Srcejeadut 19.30 Kolo sreče 20.15 Divje vode. 22.00 Schreinemakers v živo 23.35 Profesionalci, serija 0.30 Z dežnikom,... I.20 Kronzucker na poti, ponovitev PRO 7_ 6.19 Trick 7, Remington Steele 9.30 Testament, drama II.05 Cesta San Francisca 12.05 Bili Cosby 12.35 Colt za vse primere 13.25 Imperijski udarec, film 15.30 Remington Steele, serija 16.24 Trick 7 18.05 Naš glasni dom 18.35 Bili Cosby 19.05 Cesta San Francisca 20.00 Dnevnik 20.15 Cookle, kriminalka 22.00 JakeinMocabe 22.55 Borilni stroj, akcijski I.10 Highwaymann. RTL_ 7.00 Dobro jutro Nemčija 9.00 Šov ob devetih 10.00 Bogat in lep 10.30 Cena je vroča II.00 Tvegano 11.30 Družinski dvoboj 12.00 Točno opoldne 12.30 Santa Barbara 14.10 Kalifornija 15.00 Umor je njen hoby 16.00 Jans Meiser 17.00 Kdoje tu šef 17.30 Prijazna družina 18.00 Enajst 99, v živo 18.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Smrt nekega policista, kriminalka (Telly Savalas) 22.15 SternTV 23.15 Očim I. (Kili, Daddy, Kili) grozljivka 1.00 Prijazna družina I.40 Kdo je tu šef. DSF_ 12.00 Hop ali top 13.00 TV borza 14.00 Eleganca na parketu in ledu 15.00 Kolesarstvo. Giro d'ltalija 17.00 Svetovni šport 18.00 Steze slave (4) 19.00 Hop ali top 20.00 Svetovni šport 22.05 Ofenzivno, pogovor 23.00 Moški wrestling 0.00 DSF studijo 0.55 Zabava na vodi. EUROSPORT_ 9.00 Golf, magazin 10.00 Nogomet, goli II.00 Tenis, prenos iz Pariza 19.30 Novice 20.00 Boks 21.00 Hokej, NHL, StanleyCup 22.00 Atletski miting v Bratislavi 1.00 Novice RTL 2_ 15.40 He-man 16.05 Pravljice 16.30 S srcem in šalo. 17.05 Šerif Lobo (Claudie Akins) 18.05 Bliskovito, kviz 18.35 Dr. VVestphal 19.30 Benson 20.00 Poročila 20.15 Ognjena krila, akcijski 22.00 Nevarno blago, kriminalka 23.30 Nori časi, serija 0.20 Ognjena krila, ponovitev filma 3 SAT_ 18.00 Podobe iz Švice 19.00 Danes 19.30 Prav razdiralno, sodni repor- terji poročajo 20.00 Stari, serija 21.00 Izrael 4. del 22.00 Čas v sliki 22.25 Kulturni dnevnik 22.30 FBI, boj terorju, ameriški film v dveh delih 0.05 Deset pred deseto 0.30 Poročila. ODMEVI Uredništvu časopisa Naš čas Prosim, da v vašem časopisu objavile repliko na članek izpod peresa A.Božiča "Odstop predsednika SO Mozirje", kije izšel prejšnji teden. Zanimivo, da se Alfred Božič ni oglasil na članke, ki so bili že objavljeni pred nedavnim. V teh pismih so mu bila postavljena argumentirana konkretna javna vprašanja, kam je šel denar od poplav. Prav tako ni imel kaj odgovoriti, ko je namenska poplavniška sredstva plasiral v nenamenske svrhe. Pač pa se zviti lisjak Božič oglasi v Pismih bralcev "Našega časa" in "Savinjskih novic". Toda šele po tem, ko je uspel ob asistenci gospoda Rade-ta Rakuna ter s skupino poslancev izzbora združenega dela narediti skupščino nesklepčno. Nesklepčnost pa v Pismih bralcev Božič pripisuje koordinaciji vseh političnih strank v naši občini. Vedel je, da se bo na tej seji glasovalo o konstruktivni nezaupnici njemu in njegovi vladi. Večkrat sem že omenil, da sije Alfred Božič uzurpiral občinsko oblast. To paje tudi v svojem pismu bralcev neposredno priznal. Citiram: "Pri pripravi dnevnih redov skupščine, pri pripravi odlokov itd. Vse to breme sem nosil sam s svojimi sodelavci." Konec cilala. Višek uzurpaci je oblasti pa si je Božič dovolil na seji Skupščine 12.5.93. Predsedujoči skupščine Rade Rakun mu je dal besedo žc lakoj v začelku seje, ko se je postavljal in potrjeval sam dnevni red. Božič o dnevnem redu sploh ni razpravljal. Pač pa je začel brali referat (obstrukcijo), ki gaje sedaj objavil tudi v vašem časopisu. Z ozirom na to, da Božič ni poslanec, je bil njegov naslop na tej seji kršitev poslovnika parexclens. Njegov nastop ob tej priliki je imel točno določen in preštudiran namen. S tem referatom je hotel na skupščini stranke in poslance, ki ga ne podpirajo, z lažmi, ki jih jc v referatu polno, spreti med seboj. Takšne metode jc v preteklosti uporabil že večkrat, zato se marsikateri občani sprašujemo, če sc teh veščin le ni naučil v posebni šoli za te zadeve. Njegova nesramnost sega tako daleč, da se na moralo enostavno požvižga. V svojem referatu (pamfletu) laže in podtika, ter iz poštenih ljudi dela barabe in /opove. Sebe pa povzdiga v nebo kot reSitelja in največjega poštenjaka daleč naokrog. Vendar, če zavrtimo čas nekoliko nazaj, problem Božič ni od danes. RAMO Mozirje, Fekro Slovenj Gradec itd., pa tudi njegov večkrat opevani Elkroj, so teme, ki se jih naši občani še spominjajo. Zato sem prepričan, da poštenih poslancev v mozirski skupščini s tem pamfletom ne bo prepričal, da bi še naprej podpirali nepravilnosti in njegov način dela. žal pa ima Božič dosmrtno podporo v skupini poslancev. To je skupina karij-eristov, ki so jih prav poplave dvignile v samo nebo uspešnosti, kako dolgo, pa se bo videlo že kmalu. Prav ta skupina je na zadnji seji povzročila nesklepčnost. Zaradi širšega interesa javnosti bi bilo dobro, da se imena teh poslancev v prihodnosti tudi javno objavijo. Končni cilj Božiča in skupine okrog njega pa je, da se mozirska skupščina privede do pat pozicije. To bi Božiča lahko obdržalo na oblasti še dve leti, delal pa bi seveda lahko kar bi hotel. Nobeden več ga ne bi mogel kontrolirati kaj in kako dela. Skupščina bi v praksi dejansko razpadla, razpis volitev za novo pa praktično ni mogoč. Tako bi prišlo še do bolj izrazitega umazanega pretakanja denarja na relaciji občinski proračun, skladi, državna sredstva ter na drugi strani z Javnim podjetjem Komunala ter podjetji, v katerih ima Božič svoj interes. To je delal že sedaj. Vendar, ker so ga pošteni poslanci mozirske skupščine le pogruntali, se jih hoče otresti na tak način, kot sem predhodno zapisal. Če Božiču in njegovim ta projekt uspe, bomo vsi občani kaj kmalu čutili kaj je mafijska diktatura. Občani Podvoiovljeka sojo prvi, ko so se uprli z željo, da bi tudi oni radi cesto, ki je bila uničena v poplavi. Bralce v svojem pismu pod naslovom "Odstop predsednika SO Mozirje" hoče Božič prepričati tudi, daje žrtev osebnih interesov. Ti Božič, res da so osebni interesi povsod. Le da se nekateri pod to zavzemamo, da bi vsi občani v novi državi Sloveniji zaživeli v pravni ter pošteni družbi. Drugi pa (ki so v manjšini), da bi se v teh prekucniških časih na pre-finjen način nagrabili čim več družbenega premoženja (brez direktnih nakazil na tvoje zasebne žiro račune). Takšne osebne interese pa imaš ti Božič in tvoja skupina poslancev, ki te podpira. Tvoja brezobraznost sega tako daleč, da v te namene izrabljaš tudi mojo poplavniško tragedijo. Preko tega članka ti pa Božič povem tole. Zadeve glede poplav, ki se tičejo mene, vrtiš že skoraj tri leta. Zato je ta plošča žc obrabljena. Greš pa seveda tako daleč, da kot predsednik mozirske vlade (oprosti, izvršnega sveta), veš ločno koliko škode sem priglasil in koliko sem dobil, v javnosti pa podtikaš podatke, ki so laž. To si počenjal že vseskozi, pa tudi sedaj, ko ti gre za nohte. Upam, da te je sedaj zapustila tudi skupina obrtnikov, ki ti je takrat združno pomagala. Nazadnje Božič poznaš samo svojo resnico. To resnico hočeš vsiliti tudi večini. Kakšne metode za to uporabljaš, pa si zapisal čisto ob koncu tvojega pisanja (pamfleta). Takšne metode so sila nevarne ter s parlamentarno demokracijo nimajo nobene zveze. Zato takšni ljudje kot si ti na tako občutljivih in odgovornih mestih, ki ga zasedaš sedaj, nimate kaj iskati. Posledice bi bile za naše občane prehude. Zato odstopi! Ivan Kreft, dipl. Ing. Odstop predsednika SO Mozirje - drugič Toliko neresnic, polresnic, izmišljotin kot jih jer zaslediti in ki so povsem očitne že nepoučenemu bralcu o dogajanjih v zvezi in okrog občinske skupščine, njenega izvršnega sveta in predsednika izvršnega sveta, je težko najti na tako zgoščenem delu vašega časopisnega prostora. Gospod Božič sije poleg tega privoščil še celo vrsto obrekovanj na račun cele vrste posameznikov, ki so se ne krivi ne dolžni znašli v pismu, polnem zmešnjav. Ker verjamem, da nekaterim vendarle ni povsem jasno, kaj se pravzaprav okrog te mozirske skupščine in njenega izvršnega sveta dogaja, sem se odločil, da predstavim tudi del mojih pogledov. Gospod Božič v svojem pismu pravi, da se odstop bivšega župana nič ne pozna, ker, da delo sedaj teče bolje, ko je vodenje skupščine prevzel gospod Rakun. V pojasnilo bralcu bom navedel, kaj so pristojnosti predsednika skupščine (prepis iz statuta SO Mozirje): - predstavlja skupščino (komentar A.P.: to je častna funkcija) - sklicuje in vodi skupno sejo vseh treh zborov skupščine občine - podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema skupščina občine na skupni seji zborov - skrbi za izvajanje statuta in poslovnika skupščine občine - skrbi za javnost dela skupščine in uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini - daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj - opravlja druge naloge, ki so mu dane s poslovnikom skupščine občine. Pristojnosti in odgovornost izvršnega sveta skupščine in s tem seveda tudi njegovega predsednika pa so bistveno večje, kar je opredeljeno v aktih občinske skupščine in v zakonodaji. Pogosta prisotnost gospoda Rakuna na sedežu občinske skupščine paje mogočeskrita tudi v njegovi izjavi na enem od sestankov koordinacije političnih strank v smislu: "Ali se sploh zavedate, da s konstruktivno nezaupnico predsedniku IS SO Mozirje tudi meni gori pod nogami." Politične stranke smo skupščini namreč predlagale, da od ustreznih' institucij zahteva revizijo proračunske in izvenproračunske porabe, za katero sta zadolžena IS SO Mozirje in Javno podjetje Komunala Mozirje. Kot je bralcem verjetno znano, je g.Rakun direktor JP Komunala! Če imata g.Božič in g.Rakun čisto vest in je vse potekalo po predpisih in če sla prepričana, da imata dovolj podpore med delegati, ne bi bilo potrebno, da s prošnjami po obstrukciji (neudeležba na seji skupščine) preprečita glasovanje o predlaganem predsedniku IS SO Mozirje. Bojim pa se, da to niso bile le prošnje. Ker mi gospod Božič, da sem v treh letih storil zelo malo za to občino, bi spomnil na svoje sodelovanje pri dogodkih, ki so usodno posegali v življenje naše nastajajoče države in doline. Bralec se spomni, da so v maju leta 1990 skušali jugoslovanski vojaki odpeljati orožje in opremo občinskega štaba TO iz naših skladišč. Takrat smo skupaj z gospodom Novak Zdravkom, takratnim občinskim sekretarjem za obrambo in gospodom Purnat Nikom, poveljnikom občinskega štaba TO, ob sodelovanju njunih sodelavcev in pripadnikov TO, to preprečili. Gospod Božič v prvih dneh ni sodeloval v teh aktivnostih, saj je uradno začel z delom kot predsednik IS z junijem. Katastrofalne poplave 1 novembra 1990 so usodno zarezale v življenje naše doline. Mnogo ljudi je sodelovalo in postavljalov nevarnost tudi svoja življenja pri reševanju ljudi in premoženja.Moj prispevek je bil, priznam, skromen, a vendarle sem se že od i .novembra zvečer prebijal skupaj s predstavniki kinološkega društva in policije preko Črnivca v Podvolovljek. Pot do Luč so nadaljevali predstavniki kinološkega društva s psi. 2.novem-bra zvečer, ko so Lučani in posredno vsi prebivalciob Savinji trepetali, kaj je s plazom v Podvolovljeku, smo se skušali s strokovnjaki Geološkega zavoda iz Ljubljane prebiti preko Florjana in krnice nadplaz v Podvolovljek. Bil sem prvi uradni predstavnik občine, kije preko Črne na Koroškem prispel v Luče in to 3.novembra, torej dva dni po katastrofi. Že 2.novembra sem vodil komisijo, ki je obiskala vsa prizadeta podjetja in večino najbvolj prizadetih obrtnikov v občini. Spomnil bi tudi, da sem prvi dan agresijeJugo armade na Slovenijo 27 junija 91 obiskal enoto TO, ki je branila eno od možnih smeri preboja agresorja v našo dolino. Bil sem tudi edini od občinskih funkcionarjev, kije v času agresije "dežural" čez noč v občinskem štabu.Vse to zveni kot samohvala, ki jo s težkim srcem pišem, OPRAVIČILO vendar čutim za dolžnost, da na to svoje sodelovanje spomnim tudi gospoda Božiča. Na kadrovsko kuhinjo, ki jo omenja gospod Božič v zvezi z ZKZ, s primatom ene ali dveh družin, sem že odgovoril z drugo besedo v tem pismu. Na koncu bi se rad gospodu Božiču zahvalil za njegovo pismo, saj je na ta način predstavil svoj pravi ob-razin način lastnega delovanja. Verjamem, da so sedaj tudi tisti, ki so bili dosedaj v dvomih, spoznali bistvo problema. To bistvo se najbolj odraža v besedilu iz dogovora vseh v občini delujočih političnih strank: "Politične stranke bomo zagotovile polno politično, moralno in materialno podporo kandidatuin z vsemi sredstvi preprečile morebitni revanšizem, direktno ali posredno naperjen proti kandidatu, družinskemu članu ali njegovemu področju delovanja. To velja tudi za morebitni revanšizem proti skupščinskim poslancem, funkcionarjem skupščine in političnih strank ter ostalim občanom." Bojim se, da bo treba to podporo zagotavljati prav kmalu. Delegat SO Mozirje inbivši predsednik SO Mozirje: Andrej Presečnik, dipi.ing.agr. Odstop predsednika SO Mozirje Marsikdo od bralcev, ki bolje pozna mozirske politične razmere, je bil verjetno osupel nad številnimi neumnostmi in lažmi, ki jih v svojem pismu z zgornjim naslovom objavil Alfred Božič. Sam nad njegovim sramotilnim spisom nisem bil presenečen, saj dobro poznam moralno erozijo njegovega značaja in njegov izrazito skromen intelektualen domet. Zato se v polemiko z njim ne bi bilo vredno spuščati, če ne bi kar nekajkrat omenil mojega imena. Božič mi med drugim očita, da sem na zasedanju občinske skupščine, dne 20.5.1993, s svojo intervencijo dosegel, da mu je bila odvzeta beseda. Pri tem pa zamolči, daje kar med razpravoo dnevnem redu hotel prebrati svoj 12 strani dolg referat, čeprav sploh ni član občinske skupščine in o dnevnem redu sploh ne more razpravljati. Vsi navzoči v občinski skupščini lahko dobijo besedo le, ko jim (če jim) to dovolijo poslanci. Res je tragično, da moramo po treh letih službovanja poslanci učiti predsednika IS prvih korakov demokracije. V njegovem pamfletu je napisano toliko laži, da na vse ni mogoče odgovarjati. Omejil se bom le na nekatere. Prva lažje trditev, da se doslej po časopisju ni oglašal, ker se mu "preprosto ni zdelo vredno prati umazanega perila". Tudi manj informiran bralec se bo lahko spomnil, da so, odkar je Alfred Božič postal predsednik IS, vsi lokalni, pa tudi osrednji slovenski časopisi, polni njegovih afer, intervjujev in izjav, v katerih je blatil mozirskega župana in poslance, se prepiral s strankami, govoril o "štirih norih glavah", javno grozil krajanom Luč itd.itd. Drugo veliko lažje zapisal, ko pravi, daje on "tisti Božič, ki se je že v prejšnjem režimu upal upreti takratnemu režimu in bil izključen iz partije". V resnici je ta "veliki borec proti prejšnjemu režimu" v partijo vstopil dvakrat in bil dvakrat izključen. Starejši partijski kadri vedo povedati, da zaradi afer in anonimnega prijavljanja svojih najožjih službenih in strankarskih kolegov, česar celo takratna partija ni mogla mirno požreti. Arhivi o tem še obstajajo. Naslednja lažje trditev, da se je Demosovim strankam zameril, ker da ni "hotel biti eksekutor za njihove bolne ambicije" in v nadaljevanju našteva celo vrsto imen, ki da bi jih moral odstraniti s položajev. O večini teh ljudi niti v Demosu, niti v skupoščinski komisiji za volitve in imenovanja, ki po zakonu daje soglasja k nekaterim funkcijam, nismo nikoli razpravljali. Tisti pa, ki so morali dobiti soglasje, so ga vedno dobili tudi s podporo Demosovih strank. Ne poznam nobenega primera, da bi kdo v mozirski občini izgubil funkcijo ali službo, ali bil kakorkoli drugače maltretiran s strani Demosovih strank. Izjema je bil le gospod Novak, kije bil kritiziran v skupščini, zaradi pošiljanja nabornikov na Kosovo, kar po tedanjih slovenskih zakonih ni bilo več dopustno. Posebno perverzno se mi zdi v tej zvezi omenjati ime dr.Urlepa, ki se je zameril izključno in samo Alfredu Božiču in to zato, ker ni zaupal izračunom plač, ki jih je za splošno zdravstvo opravljala firma Božič d.o.o. in ker se je uprl sporom, v katere je zgornjesavinjske zdravstvene zavode pri odcepljanju od ZC Velenje s svojo nepopustljivo avtoritarnostjo in aroganco zapletel Alfred Božič. Božičevo paranoično razglabljanje o političnih strankah spominja na pravljico o devetih razbojnikih, ki preganjajo nedolžno žrtev. Kritičen bralec se bo gotovo vprašal, kako je mogoče, da so se v vseh devetih političnih strankah zbrali sami nepridipravi, medtem ko naj bi bilo s predsednikom IS vse v redu. Menim, da je Božič svojo kredibilnost kot predsednik IS izgubil, ko so mu vse stranke s podpisom odrekle podporo, svojo priljubljenost med občani paje lahko preveril na zadnjih volitvah,ko je kot kandidat za poslanca v Državni zbor dobil le 1,8 odstotka glasov. Prepričan sem, da se pri ponovljenih volitvah njegova priljubljenost nc bi več merila v odstotkih, ampak samo še v promilah. Posebno pozornost zasluži Boži-čeva zgodba o terenskem vozilu PUCH. Ta avtomobil so poslanci Republiške skupščine po poplavah leta 1990 kupili Zdravstveni postaji Luče in tamkajšnjemu zdravniku, takratnemu poslanskemu kolegu, zaradi katastrofalno slabih cest v KS Luče (ki pa tudi danes predvsem po zaslugi Alfreda Božiča niso veliko boljše). Avto je bil kupljen 12.decembra 1990 za 400.000 DIN, kar je bila zaradi takratnega nerazumnega tečaja Markovičevega dinarja (I DEM =7 DIN) zelo nizka cena. Po tej ceni je lahko takrat takšen avto kupil vsak državljan. Jeseni 1992 je Zgornjesav-injski zdravstveni dom vsem zdravnikom in patronažnim sestram pod enakimi pogoji odprodal službene avtomobile. Prodajne pogodbe je pripravila firma Božič d.o.o. V prodajni pogodbi zap.št.l 1 z dne 10.9.1992 je napisano, daje znašala revalorizirana vrednost dve leti starega vozila PUCH 1.237.947 SIT in daje bil prodan z 20 odstotnim popustom za 990.358 SIT (fotokopiji obeh pogodb sta v uredništvu časopisa). To pomeni, da Alfred Božič, magister ekonomije, ki je to pogodbo sestavljal, ni znal ali pa (bolj verjetno) ni hotel pravilno pretvoriti niti nakupne, niti prodajne cene avtomobila v DEM, s kalerimi operira v svojem članku. Ko sem se prodaji avtomobila, ki je bil podarjen, uprl, mi je zagrozil, da bo avto, če ga ne odkupim jaz, prodan na dražbi (verjetno podobno kot oba reševalna avtomobila, pri katerih pa vse podrobnosti te razvpite kupčije poznata le Božič in gospod Podsedenšek). Ker gre za očitno zlonamernost in ker je predsednik IS javno sprožil to vprašanje izključno z namenom, da me moralno diskreditira, tudi sam javno zahtevam: I .da se razveljavi prodajna pogodba št. 11 z dne 10.9.1992 2.da se kupcu (to je meni) vrne ves denar s pripadajočimi obrestmi vred 3.da se avto PUCH vrne tistemu, komur je bil podarjen, to je Zdravstveni postaji Luče in zdravniku v Lučah. To pa sem bil in bom ostal jaz, pa naj si Alfred Božič še tako prizadeva, da bi bilo drugače. Zanimivo bo videti, kakšno maščevanje si bo predsednik IS v svoji nesramnosti izmislil do izida naslednje številke tega časopisa. Poleg nesramnosti paje Božičeva najočitnejša značajska lastnost brezs-ramnost. Brez sramuje npr.pri organizaciji igre Fair play jemal velike denarje soobčanom in celo svojim prijateljem ter se potem norčeval, da je to pač davek na njihovo neumnost. Brez sramuje meni in še nekaterim, ki jih je hotel pridobiti za igro, kazal svojo devizno hranilno knjigo z izkupičkom nekaj sto tisoč ATS. Vprašanje, koliko tega dohodka je prijavil in plačal dohodnine, bi si mo- rale zastaviti davčne službe in oddelek za gospodarski kriminal pri UJV Celje. Brez sramu je na zasedanju SO Mozirje, dne 2.4.1993, odgovornost za to lumparijo naprtil svojemu sinu, čeprav je žrtve za igro Fair play novačil sam in tudi sam (predsednik IS!) vodil firmo za organizacijo takšnih iger. Brez sramuje zdravstvu v občini Mozirje za usluge firme Božič d.o.o.zaračunaval takšne denarje, da so se nad njimi zgražali tudi najbolj liberalni ekonomisti. S svojim pismom se je Alfred Božič sam legitimiral kot lažnivec in kot presenetljivo dober poznavalec metod bivših tajnih služb. Zelo očitno je, da poskuša z lažmi in podtikanji spreti med sabo svoje nasprotnike, saj si le na ta način lahko podaljša svoje politično umiranje. Z istimi metodami je v občini Mozirje najprej spri, nato pa uničil Demos, kasneje pa še NDS iz katere je bil, žal, prepozno izključen. Posebno politično neumnost paje Božič pokazal pri dokazovanju, da si jc prizadeval za normalno delovanje skupščine in da ni vplival na odsotnost poslancev v ZZD. Takole pravi: "Res je, da sem prosil nekatere, naj mi pomagajo poiskati resnico, pa četudi zobstrukcij o..." (sic!). Ob tem pa se moramo poimensko vprašati, kakšni motivi so vodili poslance ZZD, ki so s svojo odsotnostjo povzročili nesklepčnost, ko je bila na dnevnem redu konstruktivna nezaupnica predsedniku IS. Zanimivo bi bilo slišati, kakšni osebni interesi so jih pri tem vodili, kajti družbeni interes blokada skupščine zagotovo ni. Tonč Žunter, dr. med. Sporočilo javnosti Zdravniki Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje smo na seji strokovnega kolegija, dne 24.5.1993, razpravljali o nekaterih izjavah gospoda Alfreda Božiča na seji SO Mozirje in v lokalnem tisku ter v zvezi s tem sprejeli naslednji ugotovitvi: I trditev g.Božiča na seji zborov SO Mozirje, dne 2.4.199.3, da smo si v zdravstvu obračunavali osebne dohodkenezakonito in da smo zdravniki služili na račun sester in ostalih "zdravstvenih delavcev, je neresnična. Osebne dohodke dobivamo po tarifnem pravilniku, ki nam ga je izdelala firma Božič d.o.o., višino plač pa nam je doslej prav tako izračunavala firma Božič d.o.o. 2.Dr.Anton Žunter je odkupil službeni avtomobil znamke PUCH pod enakimi pogoji kot ostali zdravniki in patronažne sestre. Pogodbe je pripravila in prodajo tehnično izpeljala firma Božič d.o.o. Zdravniki, zaposleni v splošnem zdravstvu Mozirje G.Božiču, predsedniku IS SO Mozirje Vaše pisanje v tedniku Naš čas 20.maja je seveda vašpogled na stvar, ki je glede nekaterih gospodov točen. Toda dejstva so tudi: - nekatere direktorje niste zamenjali, ker so "vaši" (tudi Vi ste bili pri komunistih) - dejstvo je tudi, da denar JE IZGINIL (zato pa to obravnava oddelek za gospodarski kriminal UNZ Celje) - Vaši izstavljeni računi za 12.000 DEM , ob realni vrednosti 700 - 850 DEM za dela za Zdravstveni zavod (človeka, ki je s strani ZZ to podpisal, imenujete za "šefa" nekaterim, ki kritizirajo tako Vas kot njega) - da bi Vi lahko predlagali rešitev za cesto v Podvolovljeku - kot smo jo mi, pa Vam to ne odgovarja, ker bi denar dobila KS in ne občina - če se že sklicujete na zakonitost, pa Vas prosimo, da poskrbite za nadomestne volitve odbornikov v SO Mozirje, ki so odstopili. NSZS bo sprožila pobudo, da se zadeve v SO in IS SO Mozirje raziščejo in razjasnijo PREDNOSTNO! Če je vse tako, kot pravite Vi, bo to ustrezalo tudi Vam! NSZS - Nacional socialna zveze Slovenije; Generalni tajnik Matjaž Gerlanc Inšpektorji na ogledu kanala Trebušnice Ker so občani prijavili, daje pohodna plošča zaprtega kanala v katerem teče Trebušnica počena, in da obstaja možnost, da se poruši, si je vodnogospodarska inšpekcija zadevo ogledala. V petek, 21. maja, je komisija, ki so jo sestavljali vodja inšpektorata, vodnogospodarska inšpekcija, cestna inšpekcija, komunalna inšpekcija, predstavniki Nivoja in Komunalnega podjetja Velenje opravila ogled. V kanal so vstopili pri Policijski postaji, prehodili celotno traso in iz kanala izstopili pri iztoku Trebušnice v Pako, ob mostu na Jenkovi cesti. Komisija je vizuelno ugotovila, daje na posameznih delih pohodne plošče viden posedek, na vezni ojačitvi pa so vidne razpoke. V katasterskih dokumentih je kanal označen, vendar je v kanalu samem težje določiti kraj posameznih dogodkov. Stopnje nevarnosti porušitve komisija ni bila v stanju določiti, zato predlaga IS SO Velenje, da se zagotovijo sredstva za strokovno oceno dejanskega stanja in za nadzor tudi v naprej. Vodnogospodarski Inšpektor: Amalija Trauner V prispevku Alfreda Božiča (in ne Franca Božiča) "Odstop predsednika SO Mozirje", objavljenem v Našem času 20.maja 1993, smo pri prepisovanju izpustili besedico "ne". Stavek se pravilno glasi: "Veliki večini naših občanov je znano, prav gotovo pa vsem Lučanom, daje zdravstvena postaja Luče in nedr.Žunter dobila kot dar osebni avto PUCH, ki je vreden cca 80.000 DEM kot pomoč poslancev Republike Slovenije po poplavah iz leta 1990." Za neljubi napaki se opravičujemo! KINC IKIINC riNC HBBI1 DOM KULTURE VELENJE Sobota, 29.5. NAPOVEDANA PREMIERA filma DRACULAje prestavljena na 5.6.! Nedelja, 30.5. OTROŠKI FILMSKI MARATON Ponedeljek, 31.5. ob 20. uri KOSEC (The Lawnmower Man) srhljivka Film je posnet po noveli Ste-phana Kinga in je prava mojstrovina horor žanra. Preprostega, zaostalega fanta je znanost povzdignila v boga. Odlični specialni efekti, čarobnosti računalniške zmogljivosti... KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 30.5. ob 10. uri PETELINJI ROČK - amriška risanka. Nedelja, 30.5. ob 17. uri KOSEC - amriška srhljivka. KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 30.5. ob 14. uri PETELINJI ROČK 1 risanka za najmlajše! Vjuniju vam bo Kiino Velenje predstavilo še naslednje filme: DRACULA Julija Roberts v filmu V POSTELJI S SOVRAŽNIKOM in PRVA LJUBEZEN IGRA SOLZ, BEETHOVEN ter OBLEGANI! Pričakujejo vaš obisk! Kino Velenje se opravičuje za morebitne spremembe programa! DEŽURSTVA Občina Velenje Zdravniki: četrtek, 27. maja: dopoldne dr. Žuber, popoldne dr. V.Renko, nočna dr. Slavič in dr. Pirtovšek; petek, 28. maja: dopoldne dr.O. renko, popoldne dr. Urbane, nočna dr. Ramšak in dr. Friškovec; sobota in nedelja, 29. in 30. maja: dopoldne in popoldne dr. Rus, nočni dr. Kozorog; ponedeljek, 31. maja: dopoldne dr. Slavič, popoldne dr. Janežič, nočna dr. O. renko in dr. Bola. Zobozdravstvo: soboto in nedeljo, 29. in 30. maja, dr. Majda Budna. Veterinarska postaja Šoštanj: od 28. maja do 4. junija: Ivo Zagožen, Jerihova 38, Velenje, telefon: 858-704. Občina Mozirje Veterinarska postaja Mozirje: od 24. do 30. maja: Marjan Lešnik, Ljubija, telefon: 831 - 219; od 31. maja do 6. junija: Drago Zagožen, Ljubno, telefon: 841 -769. g| TAKOPEC 0 vam nudi • VSA SERVISNA IN GARANCIJSKA POPRAVILA • Prodaja celotnega programa vozil. OPEL $ Prodaja rezervnih delov in dodatne opreme © PRODAJA IN VGRADNJA ALARMNIH NAPRAV « Kleparska in ličarska dela « Vaše staro ali poškodovano vozilo vzamemo v račun « Nudimo nadomestno vozilo v času popravila vašega vozila • LEASING - KREDIT Na zalogi modeli CORSA že od 19.420 DEM dalje Se priporočamo in vam želimo srečno vožnjo! IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA IfcžOatooIk^aaOOcS Poslovalnica Velenje, Šaleška 1 ITA - Izletnikova turistična agencija vas vabi na najcenejše družinske počitnice v KLUB ITA v Poreču, Hotel MATERADA (Špadiči). Termin: 3. -10. julij 1993 Cena na osebo: 280 DEM, možnost plačila v 2 obrokih Cena vključuje: - 7 polnih penzionov v hotelu MATERADA, tur. taksa -1 ura tenisa, najema sandolina, namiznega tenisa, mini golfa in pikada po osebi - 5 krogov na ski-liftu v Zeleni laguni - vstopnica za INTERNATIONAL CLUB dne 6.7 - tekmovanje v odbojki - otroški vrtec in zabavni večer z glasbo in animacijo 8.7. - informacijski center ITA POSEBNI POPUSTI ZA OTROKE! Prijave in informacije: IZLETNIK - ITA, poslovalnica VELENJE (avtobusna postaja), tel. 858-798 Dr. Dušanka Janežič - Blatnik obveščam svoje paciente, da s 1. junijem začnem delati v zasebni splošni ambulanti v Velenju na Stanetovi 45 (v parku nad kotalkališčem). Obisk pri meni vam zagotavlja enake zavarovalne standarde in pogoje zdravljenja kot ste jih imeli do sedaj. Vabim vse, ki ste me izbrali za svojo zdravnico, da me v primeru bolezni poiščete vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Lahko me dobite in se naročite po telefonu 854-739. ZADNJI ABONMAJSKI KONCERT Napovedani zadnji abonmajski koncert odpade! V zadnjem abonmajskem koncertu, jutri, v petek, 28. maja, ob 20.30 v dvorani Glasbene šole Velenje, bi se morala velenjskemu občinstvu prvič predstaviti slavna zagrebška so-pranistka Ljiljana Molnar - Talajič. Zaradi bolezni koncerta ne bo. TEATAR U GOSTIMA" GOSTUJE 9.JUNIJA Zadnja predstava letošnjega gledališkega abonmaja, ki je v maju odpadla, pa bo v sredo, 9. junija, ko bo v Velenju gostovalo zagrebško gledališče Teatar u gostima s komedijo NIŠAM JA RAPPAPORT. Pripravili v koprodukciji s satiričnim kabaretom Jazavac. Delo je režural Relja Bašič. Sekretariat za družbene dejavnosti občine Velenje na podlagi sklepa Izvršnega sveta občine Velenje OBJAVLJA JAVNI RAZPIS o podelitvi koncesije na delu Centralnega otroškega igrišča ob Šaleiki cesti Velenje Koncesija na delu Centralnega otroškega igrišča Velenje bo podeljena za dobo enega leta pod naslednjimi pogoji: 1. Koncesionar lahko na najetem delu otroškega igrišča opravjja profitno dejavnost za svoj račun. Vrste dejavnosti ne smejo biti v nasprotju z namenom otroškega igrišča in se dogovorijo s pogodbo o koncesiji. 2. Izvajanje dejavnosti iz prve točke tega razpisa ne sme ovirati delovanja neprofitnega dela otroškega igrišča. 3. Ostale medsebojne obveznosti koncesionarja in koncendenta se dogovorijo s pogodbo o koncesiji. Prijave sprejema Sekretariat za družbene dejavnosti občine Velenje do 15.6.1993, Efenkova 61, Velenje { p.p. 91), tel. St. 855-491. . ■ ▲FRIZERSKI SALON ^Nataša ▼BI Šalek 84, tel. 856 947 ŠPORTNA ZVEZA VELENJE, Foitova 2 Objavlja prosta dela in naloge STROKOVNEGA DELAVCA Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo najmanj višjo strokovno izobrazbo - Fakulteta za šport - kandidat mora k prošnji priložiti svoje gledanje na šport v občini in na strokovno delo, ki ga bo pokrival na Športni zvezi Velenje, - kandidat se zaposli s 1. septembrom 1993, - rok za oddajo prošnje je 20.6.1993 Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev sprejemamo na gomjI naslov. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili. I Športna zveza Velenje ^Sf? MATJAŽ MARKETING POLZELA, tel.: 721-052 Odpiralni čas: delavnik od 8.00-16.00 sobota od 9.00-12.00 N0V0 NOVO NOVO ■ SUBARU SUBARU TOV. CENA IMPREZA Sedan IGL/BX 21.570 DEM IMPREZA Compact IGL/BX 22.160 DEM NAJCENEJŠI AVTO V SLOVENIJI TAVRIAZAZ TIP 1102 CENA DO REG. 609.477.00 SIT IZJEMNO UGODNA CENA DIAHATSU CHARADE 1.0 cena do reg. 15.280 DEM ZASTOPSTVO ZA VOZILA SUBARU, ROVER IN LAND ROVER MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT - najnižja obrestna mera v Sloveniji SUBARU TOV. CENA VIVI0 2 WD 11.500 DEM JUSTYJ12 4WD 15.000 DEM LEGACY RANGER DL1.8 4 WD 22.000 DEM MOBim ■ možnost nakupa In montaže - tudi LEASING in ODLOŽENO PLAČILO RABLJENI AVTOMOBILI: TIP LETNIK CENA GOLF JL 79 3.700 DEM JUGO 45 Koral 89 4.300 DEM JUGO 60 Koral 89 5.100 DEM HONDA CMC 1.51 91 17.000 DEM 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 20.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 ; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 21.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 22.MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Minute za film; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Kvazi kviz; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 23.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljki utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; ( vmes od 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidneje. PONEDELJEK, 24.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 25.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopim; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi ; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 26.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Rešimo probleme skupaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Zivžav; 19.00 Na svidenje. ►<3 H M H VELEBLAGOVNICA VELENJE d.o.o Trgovsko podjetja, Šalolko 21, 63320 Velenje, Tel.: 063 / 854-181, Fax: 854-133 NASLEDNJIH PET POTNIKOV ZA DEŽELO JAGOD STAŠA ŠTAJNPIHER, Efenkova 9, Velenje ŽE^KO MARIČ, Šalek 84, Velenje JOŽE SKORNŠEK, Sp. Črnova 1 2 PETER OSTROVRŠNIK, Florjan 150, Šoštanj KATKA MARIČ, Škale 175, Velenje gostišče GDAD VRBOVEC NAZARJE tel. 832 800 V izjemno lepo urejenem amBientu v starem gradu VrBovec vas va6ijo z Solato izbiro l(u{inariJ(e in široko ponudbo S(ovensi(iJi vin. V gostišču je tudi poročna dvorana! 'Del čas: vsakdan razen nedelje od 10. - 22. ure Priporoča se l(g(eJ(tiv grada Vdovec Avtocented Meh d.o.o. (Servis in prodaja 63320 Velenje, Koroška 7/b, tel.: 063/ 856 824, fax: 063/ 857 005 VWCaddy1990 VW Golf diesel 1990 Ponudba novih vozil: VW GOLF akcija! VW VENT0 VW Transporter Audi 100 Audi8° LEASING!!! # poblaščeno servisiranje in prodaja vozil # prodaja rezervnih delov in opreme # garancije ODDAM VEČJI GOSTINSKI LOKAL V CENTRU ŽALCA.8 850-134 vsak dan razen petka popoldne in sobote do 21. ure. STROJENE LISIČJE KOŽE, prodam. 8 882-467 zvečer. V VELENJU KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO, DVO IN TRO-SOBNO STANOVANJE. 8856-899 od 7. do 14. ure. JUGO 45, letnik 89, registriran do 13.4.94, prodam za 4000 dem. 8 858-265. LEPO VSELJIVO HIŠO 7 x 8 z vrtom v Letušu prodam. 8 21-774. MIREN ZAKONSKI PAR z enim otrokom išče prazno garsonjaro ali enosobno stanovanje v Velenju. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro "Nujno". V NOVO ODPRTEM BISTROJU iščemo natakarico prijetnega videza, možnost stanovanja. 8 855-380. PREPROGO 3 x 2 m prodam za 4000 sit in psiho za 2000 sit ter žensko kolo za 12.000 sit. 8857-187. DVOSOBNO STANOVANJE NA STANTETOVI proti doplačilu zamenjam za trosobno. 8 853 617. mali OGLASI ran objekt. 8 in fax 831-954 zvečer 844-353. KUPIM RŽENO SLAMO ŠKOP. Ivan Tajnšek, Skorno 39, Šmartno ob Paki. ENOSOBNO STANOVANJE V BANJA LUKI, komplet opremljeno, stil rustika, velikosti 47 m2, zamenjam za enako v Velenju ali Celju. 8 0602-42-209, Slovena-gent. DOBRO OHRANJENO TRAKTORSKO ŠKROPILNICO METALNA-RAU, 3301 prodam. 8 885-149 dopoldan 885-252 popoldan ali zvečer. TIM DIPLOMIRANIH INŽINIRJEV INŠTRUIRA MATEMATIKO, strižemo živo mejo. 8 857-257. SIMENTALKO PO PRVEM TELETU PRODAM. 8 721-064 zvečer. ANTENSKI SISTEMI! Montaža in popravilo klasičnih in satelitskih anten. Sprejejri Zagreb 3, Beograd itd. Satefltske antene od 420 dem dalje. 8 858-611. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE OBVEŠČA, da bo v nedeljo 30.5. ob 9. do 9.30 uri prodajala mlade kokoši nesnice rjave pasme Hisex, cepljene, stare 6 mesecev v Šaleku pri Stropniku. 80602-61-202. POGODBENO ZAPOSLIM DEKLE za strežbo v gostinskem lokalu. 8 892-006, popoldan. V MOZIRJU NA PODVRHU prodam do I. plošče pozidan in izoli- ENOOSNI TRAKTOR LAMBURGI-Nl z vsemi priključki prodam. 8 885-357. DOBRO OHRANJEN VW1300 , letnik 1970,1, lastnik, prodam. Mravljak, 882-326. ENOSOBNO STANOVANJE, ali garsonjero v Velenju, najamem. Plačilo v naprej. 8 857-210. IŠČEM SOBO V SREDIŠČU VELENJA ALI BLIZU GORENJA z možnostjo kuhanja. 8 061-714-892 zvečer. TOMOS AVTOMATIC 3 KLSG, lepo ohranjen, zelo ugodno prodam. 8 850746. VISO SUPER E, letnik 82, ohranjeno, ugodno prodam. 8 852-044. RAČUNALNIK SPEKTRUM Z DODATNO OPREMO 36 kaset, z igricami, prodam. 8 855-637. MANJŠE POSESTVO na lepi sončni legi v zgornji Savinjski dolini, prodam. 8 841-104. AVTO 126 P , letnik 1986, prodam. 8851-647. V MIRNEM DELU VELENJA, oddam v najem sobo, mirni osebi. 8 858-222. ZA KEMPIRANJE PRODAM ŠOTOR za 4 osebe, mizo s stoli, vetrobran, kuhalnik. 8 854-013. OSEBNI AVTO HROŠČ, letnik 1975 in vespo letnik 85, oba odlično ohranjena, prodam. 8 858-265. LEŽIŠČE PRODAM. Cena po dogovoru. E. Železnik, Cankarjeva 1 B, Velenje. APN 4 MS,letnik 1988, prodam. 8 882-358. ZASTAVA 101, letnik 1979 prodam. 8 851-128. NOV ROČNI ŠIVALNI STROJ ugodno prodam. 8 851-931. DVA TELETA SIVČKA, od 90 do 100 kg in kravo simentalko, brejo, četrto tele, prodam. 8 778-512. ŠKOTSKE OVČARJE, MLADIČE Z RODOVNIKOM, cepljene, ugodno prodam. 8 854-582. DIATONIČNO HARMONIKO poučujem. Srečko Podgoršek, Šalek 81, Velenje. 8 851-306. VIDEO RECORDER PANASONIC SD-30 najnovejši model prodam za 950 dem. 8 858-810. ROLETE IN ZALUZIJE izdelujem in montiram. 8 24-296, mobi-tel 0609-612-634. VOSNjJAK TRGOVINA IN MONTAŽA l/naši prodajalni pri železniški postaji vŠEMPETRU, telefon: 063/701-685 dobite aprila po zelo ugodnih cenah zemeljske, energetske in druge kable ter ostali elektro, vodovodni materijal in materijal za centralno ogrevanje. Zemeljski kabli že za: RADIATORJI DE LONGHI PPOU 4X6 192SIT/m 600X600 8260SIT/kos PPOO 4X10 289SIT/m 600x1080 12000SIT/kos PPUU4X16X2,5 249SIT/m Nakup v trgovini Vošnjakpomeni PRIHRANEK. 107,8 MHz KADI« VULKHJB TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41 - 157, 41 -267 računovodstvo 42-404, fax 42-264 V trgovinah ERA za vas: ŠIDL DIMNIK 016 m 3.129.75 SIT BETONSKO OKNO 100X60 KOM. 4.179.12 SIT TERVOLII. MEHKI m! 3.000.00 SIT TtRACO PLOŠČE 20X20 KOM. 47.36 SIT SIUKAT OPEKA BELA KOM. 50.85 SIT TERACO PLOŠČE 25X25 KOM. 62.88 SIT VOTLAK 6/1 ORMOŽ KOM. 44.73 SIT PARKET LAMELNI HRASTI. m! 1.054.17 SIT POROUT 6 cm KOM. 39.09 SIT OKNO 120 X 140 TERMOTON KOM. 15.572.70 SIT LEPA IZBIRA VHODNIH VRAT IN KERAMIČNIH PLOŠČICI Cene so s prometnim davkom! ERA Gradbeni material, Koroška 2/a, telefon (063) 853 448 Tam, kjer si ti, ^ ZAHVALA m sonca ne iuci, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, in nihče ne ve, ljubegaadedija kako zelo, zelo boli. MILANA PIRCA 30.12.1932-17.5.1993 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, za izrečena sožalja ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Polesu in ostalemu osebju bolnišnice Topolšica, za dolgoletno skrb in zdravljenje. Hvala vsem govornikom, častni straži RLV in GD, pevcem, MoPZ Kajuh, godbi RLV, gospodu župniku, vsem GD in PD ter njihovim praporščakom. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga imeli radi. Žalujoči: žena Zofka, sin Milan z družino, hčerka Romana z družino, sestra Pavla s sinom Zlatkom. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice FRANČIŠKE SEVČNIKAR 1.2.1903 -17.5.1993 Vsem, ki ste nam ob tem žalostnem dogodku stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za maše se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo dr. Kralju za dolgoletno in skrbno zdravljenje, enako župniku g. Horvatu za obiske na domu in pogrebni obred. Zahvala velja tudi vsem sodelujočim na njeni zadnji poti. VSI NJENI Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ zmagal bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. Vse se vrača, cvetoča pomlad, prelepi mesec maj, A TEB ENI... V SPOMIN MIRANU MELANSKU 14.10.1963-29.5.1991 Kruta usoda, zakaj si tako krivična! Zakaj, zakaj, zakaj? Kadar smo zlomljeni, ne jočemo - krvavimo. TVOJA NEUTOLAŽLJIVA MAMA ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, daje tragično preminila LJUDMILA GOLOB rojena 14.9.1928 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki soji darovali cvetje in jo pospremili v velikem številu na njeni zadnji poti. Žalujoči: Hčerki Romana in Dragica z družinama ter ostali sorodniki. -M "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetji je NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: tMfll 11 Jt»*t in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. KORAJŽNICOPRNIKI O cesti med Ljubnim in Lučami seveda ne kaže izgubljati besed; pri tistih, ki bi lahko pomagali, itak ne zaležejo. Cesta pa s svojo smrtno nevarnostjo grozi čedalje bolj. Čedalje več je na njej točk, ob katerih se zamisli že voznik "piči pokija", kaj si ob vsem tem mislijo voznik tovornjakov, predvsem pa vozniki rednih, delavskih, turističnih in šolskih avtobusov, ne vemo. Vsekakor morajo biti ob vsej odgovornosti presneto korajžni in še bolj spretni, že kar coprniki, če želijo taka in podobna mesta varno prevoziti. ■ foto: jp Že drugič na Goro Oljko - bosi Dobri dve uri hoje Naborni dnevi v Velenju Športniki in športnice Schiedama (Nizozemska) in Essiingena (Nemčija) na sprejemu v dvorani Skupščine občine Velenje ■ foto: bm Velenje - gostitelj srečanja športnikov in športnic partnerskih mest Prvega nevsakdanjega pohoda "bosi na Goro Oljko", katerega pobudnik je bil Edo Pristovšek, so se lani udeležili le štirje moški pohodniki, to soboto pa se je pred gostiščem Hartl, odkoder so tudi krenili na nenavadno pot, zbralo kar 20 udeležencev. Razveseljivo je to, da je bilo med njimi tudi nekaj žen in deklet, ki so sklenile moškim dokazati, da se lahko z njimi enakovredno kosajo tudi v tej zvrsti rekreacije. Najmlajši udeleženec je bil star 8, Od ponedel jka do petka potekajo v občini Velenje naborne svečanosti. Mladi fantje, bodoči slovenski vojaki (letnik 1975 in starejši), so se morali zglasiti pred komisijo, ki jim je glede na njihove telesne sposobnosti in lastne želje doložila rod služenja. Iz vseh krajevnih skupnosti velenjske občine se je in se še bo pred naborno komisijo /vrstilo okrog 400 fantov. Prvi,tretji, četrti in peti dan so k naboru prihajali fantje i/, mestnih krajevnih skupnosti, v torek pa so se na nabor z lepo okrašenimi vozovi s konjsko vprego in traktorji vdom obrambe v Velenju pripeljali fantje iz i/.venmestnih krajevnih skupnosti. Še pred tem je bil v Šmartnem ob Paki bogat kulturni program, ki gaje pripravilo tamkajšnje kulturno društvo. Brez pretiravanja lahko zapišemo, daje letošnji tradicionalni nabor v Velenju potekal najbolj svečano in praznično. To se je videlo tudi na vzorno okrašenih vozovih in traktorjih ter v narod- Prijatelji ostajajo prijatelji Velenje je bilo konec prejšnjega tedna gostitelj srečanja športnikov in športnic partnerskih mest. Zal, so se ga od sedmih Velenju partnerskih mest udeležili le prijatelji i z Schiedama in Essiingena. Iz neznanih razlogov seje gostitelju izneveril francoski Vienne. Za pestro bivanje med nami jim je gostitelj -Skupščina občine Velenje pripravil pester program bivanja. Tako so si udeleženci ogledali nekaj znamenitosti Šaleške doline in bljižnjih krajev. Sploh živahno paje bilo na športnih srečanjih. Ob tej priložnosti jih je v sejni dvorani velenjske občinske skupščine sprejel tudi velenjski župan Pankrac Semečnik. Izrekel jim je prisrčno dobrodošlico in izrazil zadovoljstvo, ker so se odzvali vabilu za sodelovanje. Med drugim je povedal, da imajo srečanja res bolj protokolarni pomen. Toda, pri tem gre tudi za pozornost in zahvalo za pomoč. "Vsebina vaših športnih srečanj je globlja kot jim ga pripisujete sami. Iz teh srečanj raste jo občut ja za spoznavanje različnosti. V zgodovini je prav ta največkrat pripeljala do vojn. To se žal še vedno dogaja tudi nedaleč stran od nas," je poudaril Pankrac Semečnik. Svoja razmišljanjaje sklenil z ugotovitvijo, da je partnerstvo namenjeno boljšemu spoznavanju, vzajemnemu spoštovanju med ljudmi. Zato bi bilo lepo in prav, če bi ga ohranjali tudi v prihodnje. Po izmenjavi spominskih daril so se udeleženci odpravili na izlet v Savinjski gaj v Moziije. Več o tem srečanju bomo poročali v prihodnji številki Našega časa. ■ tp DELAJO IN PONUJAJO - V Logarski dolini ne razpravljajo veliko, prednost so dali delu pri urejanju te čudovite doline in naj reče kdorkoli karkoli (velja za tiste, ki napredka nočejo videti), napori so vidni skoraj na vsakem koraku. Lični smerokazi, ograje, klopi, koši za smeti, parkirišča in še marsikaj je takega, ki tej toliko opevani dolini le krepi videz urejenosti in reda. Naj to znajo ceniti tudi obiskovalci, domačini se trudijo, tudi s ponudbo. ■ foto: JP najstarejši pa 53 let. Za prijetnješo "trnovo" pot je gostišče Hartl pohodnike pogostilo s šil-cem močnega, Gorenje Servic pa jim je ob vrnitvi pripravil hmeljev napitek. Po vrnitvi z Gore Oljke nam je Anton Štih povedal, da so za pot na eno stran porabili natanko dve uri in sedem minut.Kljub temu, daje bila pot precej zahtevna, zlasti po makadamu, so vsi prišli na cilj bosi, je še dodal Anton Štih. ■ B.M. Na tej fotografiji so bile noge še spočite In čile m foto B.M. nih nošah, ki so jih oblekli nekateri fantje. V pogovoru so naborniki povedali, da so ponosni, da bodo vojake služili pod slovensko zastavo in za slovenstvo. Starši so jim čestitali, dekleta pa pripela rdeče nageljne, da o veselju, ko so prihajali na nabor, ne pišemo posebej. Povsod sta jih spremljali pesem in harmonika. Bodoče vojake je najprej nagovoril sekretar sekretariata za obrambo občine Velenje Bojan Trnovšek, zatem pa še poveljnik 8.PŠTO Viktor Kranjc. Med drugim je dejal, da mlkadinec na naboru postane mož. Zaželel jim je tudi uspešno usposobljenost in pripravo za obrambo domovine. Nabornike so spremljali tudi drugi gostje in pripadniki TO. Ob tej priložnostije ljubljanska televizija posnela tudi film o velenjskem naboru, ki je tokrat res potekal po stari slovenski šegi. ■ B.Mugerle Nabor, ki ga bomo še dolgo pomnili Pred domom obrambe sta fante pozdravila Bojan Trnovšek In Viktor Kranjc