List 86.
Nasadba hitro rastečega gojzdnega drevja.
6. Brest.
Navadni brest je lepo košato drevo, zraste 60 do 70 čevljev visoko in 12 do 15 čevljev v okrožju debelo. Hrestovina je rumena ali rumenk-Jjato  prižana, terda in težka, in se da lepo gladiti.
Perva imenitna lastnost tega drevesa je, da hitro raste. Če na vgodno zemljo pride, prekosi v tem vse druge domače in ptuje drevje. Les njegov je lep in terd.
Druga dobra lastnost brestovine ali brestovega lesa obstoji v tem, da je za rabo na suhem ravno tako dober kakor na mokrem; povsod je ter-pežen. Brestovina je pa mizarjem, strugarjem, posebno pa kolarjem jako všeč. Če bolj se to drevo stara, lepši in terdiši je les njegov.
Tretja predobra lastnost brestovega drevesa je ta, da se da na visoko izrediti; koristi pa tudi že ko nizka hosta; če se poseka, poganja hitro spet iz korenine, ter izraste vnovič prav naglo. Listje brestovo je kravam, kozam in ovcam ljuba hrana.v
Četerta imenitnost njegova je, da seme že poleti dozori; če tedaj tega kmalu po branju sadimo, dobimo že pred začetkom zime mlade precej visoke drevesca. Poslednjič preterpi to drevo nar hujši mraz, je z vsako zemljo zadovoljno, pa raste ravno tako rado na hribih, kakor po ravninah.
Ravno tako, če ne še bolj je živega priporočanja vreden
7. Mecesen.
Me česen je krasno drevo, — je krona vsega hovja. Kajti za pervo, on ne raste le veliko hitreje, kakor vse naše hovje, temoč les njegov je boljši in terpežniši od borovega, smrečjega in je-jovega lesa. Celo hrast je manj vreden od njega, ker ta bolj počasi in pa nestanovitno raste.
Mecesen raste naj rajše na planinah in po severni Europi, vmes hrastov in hojk; pa tudi pri nas mu je svet ugoden. ^Postane 2 čevlja debel in blizo 100 čevljev visok.
Mecesnovina je skorej nerazdertljiva; ne gnije in červi se je ne dotaknejo; čversta pa je kakor hrastovina ali nar boljša smrekovina. Navadno je bela, včasih tudi rumenkljata ali rudečkasta, ter je za stavbe neprecenljiva. (Na planinah so iz me-cesnovine napravljene hiše, ktere čez 200 let stoje, pa les je še tako terden, da ni mogoče noža va-nj zabosti.)
Nasadba mecesnovega drevja utegne gospodarjem veliko dobička nakloniti. Tako beremo , da na Angležkem je neki umen kmetovavec, po imenu John Sinclair, na svojem zemljišču bil veliko me-cesnov nasadil. Preteklo je od tiste dobe 60 let; izrastel je lep gojzd mecesnov, ki je zdaj velijo tisuč tolarjev vreden.
8. Jelše in verbe.
Na mokrih in močvirnatih krajih naj bi kmetje marljivo sadili jelše in verbe. Malo po malem izvlečejo te vso vlago iz tal, ter posušijo zemljo. Rastejo naglo, ter so neizmerno koristne. Posebno ob rekah in potokih , na bregovih in obalih je prav potrebno verbe saditi, ker one uterdijo in zaderžujejo zemljo proti sili derečih voda.
Verbe se dajo po natičih (vejicah) prav lahko nasaditi; le gledati je treba, ko se v zemljo vtaknejo, da se jim skorja ne oluši. Tako ranjeni natič bo sicer rastel, pa ne tako čversto, kakor bi bil sicer poganjal, če bi bil lepo cel in ne-oškodovan v zemljo prišel. Tedaj je treba, z železnim kolom jjm prej jamice narediti. —
Poslednjič je pa za nasadbo hostnega drevja potrebno tudi sad is če (Baumschule), v kterem naj se zmirej nekoliko tisuč mladih drevesic redi', ktere gospodar polagoma na prazne kraje v goj-zdih presaja. Prostor za tako sadišče se lahko vsred hoste najde, kjer nič druzega ne raste. Pri tem je pa treba dobro vediti, da drevesca v sadišču 8o le za to, da se prazni kraji po hosti dopol-nujejo; kajti ko bi mi hotli cele gojzde v sadiščih gojiti in presajevati, bi bilo to neizmerno delo. Nabere naj si tedaj gospodar veliko zrelega semena, ter naj si ga naseje po več krajih; pa tudi ko drevje seka, ne sme vsili velikih dreves posekati, temoc naj tam pa tam nektere stati pusti, od kterih preč bi veter seme saksebi raznoseL V mlade zaseke se tudi ne smejo živina in kravarice pušati, ktere bi mladi rasti vedno zopet veršičke odjedale ali rezale.
Konečno še to. O reji hostnega drevj a bi se dalo še mnogo zanimivega povedati; menimo pa, da za zdaj bo tega zadosti. Če, ljubi kmeto-vavci, to storite, kar smo vam v tih sostavkihrazložili in priporočali, si bo vsak izmed vas^ v desetih letih vrednost in korist svojega zemljišča tako povikšal, da bo naj manj trikrat več vredno.
                                                     J.Š.