LETO XVI	ŠTEVILKA 28 (540)	VELENJE, 25. JULIJA 1980	CENA 5 DINARJEV	YU ISSN 0350-5561
Izvršni svet skupščine SRS
Predsedstvo OS ZSS Velenje
Rezultati gospodarjenja
Včeraj je bila 33. seja predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Velenje. Na seji so ocenili potek obravnave rezultatov gospodarjenja za prvo polletje letošnjega leta. Ocenili so, kako so v delovnih organizacijah izvedli razširjene seje izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, kjer so ocenili poročilo o gospodarjenju, ga po potrebi dopolnili in ga sprejeli kot osnovo na zborih delavcev. Na seji pa so se tudi dogovorili za potrebne ukrepe za pospešitev aktivnosti v sredinah, kjer te niso stekle kot je bilo dogovorjeno.
Predsedstvo občinskega sveta
zveze sindikatov Slovenije Velenje je na zadnji seji pregledalo tudi, kako se v naši občini pripravljamo na drugo konferenco zveze sindikatov Slovenije, spregovorili pa so tudi o aktualnih integracijskih procesih v občini Velenje. Največ pozornosti so namenili poteku integracije med trgovskima podjetjema Ero Velenje ter Vinom iz šmartnega ob Paki.
Obravnavali pa so še poročilo o finančnem poslovanju občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Velenje za letošnje prvo polletje.
MT
Izvršni svet SO Mozirje
KZS občine Mozirje
Organiziranost in učinkovitost
Ocena in ukrepi
Poročali smo že, da je komite občinske konference ZKS Velenje sklenil, da je treba nemudoma oceniti delo upravnih organov in izvršnega sveta skupščine občine, občinske skupščine ter skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, prav tako pa tudi, organov družbenopolitičnih organizacij ter organov družbenega nadzora.
Do konca meseca julija mora izvršni svet skupščine občine Velenje oceniti lastno delo ter delo upravnih organov in predlagati potrebne ukrepe za večjo učinkovitost dela. Prav tako do konca julija pa mora predsedstvo občinske skupščine izdelati oceno dela organov občinske skupščine.
Do konca meseca avgusta morajo izvršni organi samoupravnih interesnih skupnosti oceniti delo skupščin SIS, izvršilni organi družbenopolitičnih organizacij pa učinkovitost dela družbenopolitičnih organizacij. Posebne delovne skupine pa bodo do konca prihodnjega meseca ocenile učinkovitost dela organov družbenega nadzora in kontrole, vključno z organi delavskega nadzora v združenem delu. •
Do srede septembra pa mora, kot je sklenil komite OK ZK Velenje, izvršni svet skupščine občine Velenje oceniti delo poslovodnih organov.
Šaleška magistrata
NNNP1980-1981
Do letošnjega oktobra
Že v preteklem šolskem letu so se na vseh osnovnih šolah v Velenju srečevali s precejšnjo prostorsko stisko. Za šolsko leto 1980/1981 upovedujejo še večjo gnečo. Prav zaradi tega že vsi nestrpno pričakujemo peto osnovno šolo, ki bo predvidoma končana do prihodnje pomladi, sprejela pa bo lahko 650 učencev.
0 trgovini in gostinstvu
V začetku prejšnjega tedna so se na 54. redni seji sestali člani izvr-Snega sveta skupščine občine. Mozirje. Med drugimi točkami iz obširnega dnevnega reda kaže omeniti razpravo o izhodiščih za preobrazbo delovne organizacije Mera iz Celja v sestavljeno organizacijo združenega dela. S tem naj bi zagotovili čvrstejše združevanje trgovine, kmetijstva, mlin-sko-predelovalne industrije ter gostinstva in turizma na področju celjske regije. Napori, ;xi jih je na to področje usmerjala sestavljena organizacija združenega dela Dobrina, namreč niso rodili ustreznih sadov, t	,
Veliko pozornosti so člani izvr-inega sveta namenili tudi razpravi o ureditvenem prostorskem programu za razvoj letne in zimske rekreacije v Logarski dolini. Na podlagi tega programa ta naravni biser naj ne bi bil več le rezervat perspektivnega turizma. Krajevna
skupnost Solčava je v vseh dosedanjih poskusih naletela na skoraj nepremostljive ovire. Sedaj je v sodelovanju z drugimi dejavniki pripravila minimalni ureditveni program, ki ne terja nobenih večjih sprememb v prostoru, vsekakor pa bo spodbudil nadaljnji razvoj turizma v tem delu Gbrnje Savinjske doline. V začetku bodo uredili parkirišča in prostor za kampiranje, pridobiti pa nameravajo tudi površine in naprave za smučanje in tako oživiti še zimski turizem.
V nadaljevanju seje so se člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje seznanili še s poročili o lovstvu in vodnem gospodarstvu in jih dopolnjene sprejeli, med drugim pa so dali še soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi enote območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet v Mozirju.
J. P.
Ob vpisu posojila za ceste, smo se občani naše občine odločili tudi za izgradnjo Šaleške magistrate, ki naj bi bolje povezala našo občino z občino Mozirje.
Takrat smo načrtovali, da bo cesta dograjena do lanskega oktobra, vendar pa so se pri gradnji srečevali z mnogimi težavami. Teren, po katerem poteka ta cesta je mnogo težji kot so načrtovali, večja pa so tudi stroški, kot so predvidevali Šaleška magistrala je sedaj zgrajena v dolžini pet in pol kilometrov, urediti pa je potrebno še petsto metrov dolg odsek te ceste, na samem začetku. To je na predelu, kjer je stalo, rudniško skladišče razstreliva. Dela pri gradnji so v polnem teku, kljub temu, da še ni rešeno finančno vprašanje
Premalo sodelovanja
V sredo zjutraj so se na redni seji sešli člani izvršnega odbora kmetijske zemljiške skupnosti skupščine občine Mozirje. Najprej so razpravljali o trimesečnem finančnem položaju skupnosti, saj je njena blagajna vseskozi več ali manj prazna. V nadaljevanju seje so se lotili podrobnega preučevanja poteka akcije za melioracijo 220 ha zamočvirjenih zemljišč in akcije
za ponovno ureditev pomembnejših planinskih pašnikov. Med drugim so ocenili da obe akciji sicer ugodno potekaka, čeprav . je na meitu tudi ugotovitev, da zaradi njunega nespornega pomena in zaradi siromašnosti kmetijske zemljiške skupnosti nekaj let sodelovanja in pomoči ostalih dejavnikov vsekakor ne bo hilo odveč.	j. p.
Nova sestava
Po kolektivnem dopustu, ki je trajal od 3. do 22. julija, so zadnjo sredo spet stekli tekoči trakovi in stroji v TGO Gorenje Velenje. Delavci v vseh tozdih nadaljujejo s prizadevanji za dosego proizvodnega načrta ter za nadaljnje povečanje izvoza.
Med kolektivnim dopustom pa v TGO Gorenje Velenje seveda ni manjkalo dela za zaposlene v tozdu Vzdrževanje, ki so morali, kot je že v navadi, opraviti dela, načrtovana za čas kolektivnega dopusta.
25 let GD Škale
V nedeljo, 27. julija bodo člani GD Škale skupaj s prebivalci krajevne skupnosti Škale — Hrastovec, proslavili srebrni jubilej gasilstva v Skalah. Slavje, ki bo zdniženo s prevzemom gasilskega avtomobila, se bo začelo ob 16. uri. Za to priložnost pripravljajo tudi zanimiv kulturni program.
Od jeseni do spomladi
Septembra lani smo v naši republiki organizirali množično akcijo Nič nas ne sme presenetiti, ki je dala vrsto pomembnih rezultatov pri krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še zlasti pa pri usposabljanju občanov in delovnih ljudi ter samoupravnih in drugih subjektov za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V akciji je prišla v celoti do izraza razvita socialistična samoupravna zavest in pripravljenost delovnih ljudi in občanov, da pod idejnim vodstvom zveze komunistov s kar največjo prizadevnostjo odločno branijo in obranijo svobodo in neodvisnost ter varujejo naše samoupravne družbene odnose. Lanska akcija je po svoji vsebini in oblikah delovanja SZDL presegla pričakovanja in se v praksi potrdila kot pomembna oblika preveijanja celotne družbene organiziranosti, pripravljenosti in praktične usposobljenosti za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, obenem pa je bistveno prispevala k pod-ružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter tudi k splošni stabilnosti našega razvoja.
Seveda pa je lanska akcija NNNP opozorila tudi nekatere pomankljivosti in slabostmi, in da je treba med drugim v prihodnje še bolj razvijati takšne oblike družbenopolitičnih aktivnosti, ki bodo resnično vključile vse delovne ljudi in občane. Glede na to, da so naše obrambne priprave sestavni del našega vsakodnevnega dela in da bi bili tudi v prihodnje kar najbolj pripravljeni za morebitno potrebno obrambo pridobitev naše narodnoosvobodilne revolucije, bomo v naši re-
publiki tudi letos nadaljevali s takšno obliko usposabljanja. Nova akcija se bo začela jeseni, trajala pa bo vse do spomladi prihodnjega leta.
Tudi v Šaleški dolini smo se na novo akcijo že začeli pripravljati. Pred dnevi so se med drugim sestali na prvi seji člani koordinacijskega odbora za akcijo NNNP in spregovorili o osnovnih izhodiščih za njen potek. Tako so člani koordinacijskega odbora poudarili, da mora biti tudi letos akcija politično mobilizacijska in kar najbolj množična, prispevati k nadaljnemu podružbljanju delovnih ljudi in občanov, zlasti mladine za uresničevanje njihovih nalog v SLO in DS. Pri vsem tem ima v seveda pomembno in odgovorno vlogo socialistična zveza kot fronta organiziranih socialističnih sil na čelu z zvezo komunistov. Pri usposabljanju pa je nepogrešljiva tudi dejavnost zveze rezervnih vojaških starešin. Organizacije SZDL so skupaj z drugimi družbenopolitičnimi in družbenimi dejavniki ter drugimi nosilci SLO in DS tudi osnovni nosilci politične akcije. V krajevnih skupnostih bodo usklajevala konkretne dejavnosti vodstva krajevnih organizacij SZDL skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, v tozdih pa osnovne organizacije sindikata skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Tako naj bi do 30. septembra v vseh krajevnih skupnostih, tozdih, samoupravnih interesnih skupnostih gospodarstva in negospodarstva, družbenopolitičnih organizacijah drugih organizacijah in društvih ter skupnostih že izdelali programe aktivnosti za izvajanje nalog s področja SLO in DS na podlagi sprejetih izhodišč.
S. VOVK
Dela na Šaleški magistrati so po krajši prekinitvi spet v polnem razmahu
Skupščina SR Slovenije je 16. julija na skupnem zasedanju vseh treh zborov na predlog predsedstva SR Slovenije soglasno izvolila za novega predsednika izvršnega sveta skupščine SRS Janeza Zemljariča. Izvolila je tudi 3 podpredsednike in 18 članov izvršnega sveta.
Za podpredsednike IS skupščine SRS so bili izvoljeni Jože Florjančič, Vlado Klemenčič in Dušan Šinigoj. Novi člani republiškega izvršnega sveta pa so Boris Čižmek, Tomaž Ertl, Andrej Grahor, Jernej Jan, Tatjana Kosovel, Martin Košir, Ivo Marenk, Jože Pacek, Majda Po|janšek, Milivoj Samar, Marjan Simič, Anton Slapernik, Borut Šnuderl, dr. Lojze Ude, Tone Vahen, Marko Vraničar, dr. Iztok Winkler in Marija Zupančič-Vičar.
za dokončno izgradnjo. Gradbeni odbor kljub temu upa, da jim bo uspelo razrešiti tudi to težavo in da bo cesta dograjena do letošnjega občinskega praznika. Ne moremo si dovoliti, da ne bi dokončali tako
velike naložbe, v katero smo vložili že 150 milijonov dinarjev, zato so prepričani, da bomo v občini zagotovili še manjkajočih 30 milijonov dinarjev.
M. Z.
Ugodne varnostne razmere
Prometna varnost
Se večja varnost premoženja
Zakaj vozimo prehitro?
Na Upravi javne varnosti v Ceiiu je bil prejšnji teden reden polletni pogovor z novinarji, na katerem so vse navzoče seznanili o njihovem delu v prvih šestih mesecih letos oziroma z varnostnimi razmerami in stanjem na področju kriminala, javnega reda in miru, prometne varnosti in odgovarjali na novinarska vprašanja.
V	uvodni besedi so poudarili, da so varnostne razmere na celjskem območju v tem obdobju ugodne, da seje izboljšala stopnja raziskanosti kaznivih dejanj, da so ljudje vse bolj osveščeni in priza-devnejši pri izvajanju samozaščitnih ukrepov.
V	prvem polletju letos smo na območju Uprave javne varnosti Celje zabeležili 1903 kaznivih dejanj, od tega 1731 primerov klasičnega kriminala in 172 kaznivih dejanj v gospodarstvu. Delavci UJV pa so raziskali 1361 primerov. Čeprav se je število kaznivih dejanj v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 331 primerov, se je njihova
raziskanost v primerjalnem obdobju povečala za 8 odstotkov. To kaže na boljšo kvaliteto dela, večjo prizadevnost in še večjo učinkovitost pri delu delavcev-uprave javne varnosti. V klasičnem kriminal u izstopajo tatvine iz industrijskih objektov, tatvine motornih koles, tatvine iz stanovanj, odvzem motornih vozil in tatvine iz motornih vozil. Vse to kaže na še vedno pomankljivo samozaščitno dejavnost posameznikov kot nekaterih sredin kot tudi na nedosledno izvajanje posameznih varnostnin ukrepov. Zlasti zelo budni moramo biti v času dopustov, še posebej v organizacijah. kjer se odločajo za kolektivni letni oddih. Glede na to. da so se v zadnjem času povečale nekatere tatvine iz stanovanj in avtomobilov v družbenih prostorih, industrijskih objektih, gradbiščih, delavci uprave javne varnosti opozarjajo, da bi se vse to lahko zmanjšalo, če bi si še bolj prizadevali za boljšo varnost družbenega in osebnega premoženja. Mnogim okvaram, lomom
in drugim napakam na strojih bi se lahko izognili, če bi posamezniki, ki so zadolženi za upravljanje s stroji, bolj upoštevali navodila o ravnanju s stroji ter napravami in jih tudi redno vzdrževali. Številne nesreče pri delu v nekaterih organizacijah združenega dela opozarjajo na pomanjkljivo kontrolo odgovornih za varnost pri delu. Tudi kraje iz avtomobilov lahko sami preprečimo. s tem. da ne puščamo dragocenih vrednih predmetov, dokumentov in denarja v avtomobilih, morda celo v nezaklenjenih, ali v stanovanjih, da ne pozabimo zakleniti stanovanja, ko oddidemo za dalj časa od doma in pri tem morda za nameček na vratih še napišemo, koliko časa nas ne bo.
Za naše območje predstavljajo v zadnjem času veliko težavo železniške nesreče, katere je v večini primerih zakrivil človek, ki ni izpolnjeval potrebnih varnostnih ukrepov. Materialno škodo teh • nesreč ocenjujejo na več sto milijonov dinarjev.
Razmere v prometni varnosti so bile v prvem polletju letos veliko bolj spodbudne kot pa v enakem obdobju lani. Čeprav stalno narašča gostota prometa, so na našem območju v tem obdobju zabeležili 397 prometnih nesreč ali 45 manj kot jani. S smrtnim izidom se je zgodilo 37 nesreč. V njih je izgubilo življenje 40 oseb ali dve manj kot lani, poškodovalo pa se je 360 udeležencev v prometu ali 42 manj kot lani. Pri tem je razveseljiv 'podatek, da med smrtnimi žrtvami ni bilo predšolskih in šoloobveznih otrok, kar kaže, da temu vprašanju na šolah in vrtcih namenjajo vse več pozornosti. Najstarejši žrtvi je bilo 82 let, najmlajši pa 16 let.
V 360 prometnih nesrečah je bilo 459 poškodovanih oseb ali 57 manj kot lani, povzročeno škodo na avtomobilih pa so ocenili na približno 751 milijonov dinarjev^--Tolletju
Med vzroki prometnih nesreč je še vedno na prvem mestu prevelika hitrost, sledijo pa ji izsiljevanje prednosti, vožnja pod vplivom vinjenosti in nepravilno prehitevanje. Tudi med vzroki za prometne nesreče s smrtnim izidom je na prvem mestu nepravilna hitrost,
sledi ji vožnja pod vplivom alkohola več kot polovico vseh prometnih nesreč (54,9 %), na drugem mestu so vozniki koles z motorji, na tretjem pešci, tem pa sledijo vozniki tovornjakov. Tudi med povzročitelji prometnih nesreč so na prvem mestu vozniki osebnih avtomobilov. Med žrtvami prometnih nesreč pa je bilo 13 voznikov osebnih vozil, 9 voznikov koles z motorjem itd. Vozniki s celjsko registracijo so povzročili skorajda 90 odstotkov vseh nesreč.
Največ prometnih nesreč se je zgodilo v petkih (18,6) in ponedeljkih (17,6), kar kaže na veliko gostoto prometa v teh dnevih. Najmanj nesreč pa se je pripetilo v torkih in sobotah.
Podobno kot vselej doslej, so miličniki tudi v letošnjem prvem z raznimi preventivnimi ukrepi opozarjali na previdno vožnjo in dosledno spoštovanje "cestno prometnih predpisov. Zaradi hujših prekrškov je sodnik za prekrške dobil 5599 prijav,
miličniki so manuaLiiu kaznovali 16.344 voznikov; to je za 5168 več kot lani. Med njimi največ zaradi prevelike hitrosti, kar kaže da novi. radar—multanova uspešno opravlja svoje delo. Vozniških dovoljenj so odvzeli kar 1172 ali ^42 več kot lani, 731 voznikov pa je bilo ob prometno dovoljenje, ker njihovo vozilo ni bilo popolno. Med raznimi preventivnimi akcijami (vzgoja pešcev in kolesarjev) pa so izrekli še okrog 12.000 opozoril oziroma še veliko več, vsaj miličniki vseh niti niso zabeležili.
K boljši prometni varnosti lahko in seveda moramo največ prispevati sami. Predvsem moramo dosledno spoštovati ccstno prometne predpise. V letošnjem poletju, kose vreme skorajda vsako uro spreminja, moramo biti še bolj pozorni do razmer na cesti, od časa do časa poglejmo na gume, če že so brezhibne, ne varčujmo z lučmi, da nas bo nasprotnik pravočasno opazil, tudi s pretirano počasno vožnjo ne jezimo voznikov za nami.
Ne spravljajmo neposušenega sena
Na novinarski konferenci so delavci UJV še posebej omenili požar v Ljubiji v mozirski občini, ko je 13. julija zgorelo gospodarsko poslopje., pri čemer je nastala precejšnja materialna škoda. Ogenj je izbruhnil zaradi preslabo posušenega sena oziroma trave. V tem poletnem muhastem vremenu, naši kmetovalci dobesedno lovijo sončne trenutke in pogosto seno spravljajo še neposušeno. Mokrota pa povzroči kemičen proces, ki lahko zaneti ogenj.
Zato uprava javne varnosti poziva kmetovalce, daje seno, bolje zavreči kot pa neposušenega spraviti. Škoda bo v tem primeru veliko manjša, kot pa če se seno vžge in pri tem zgori celotno gospodarsko poslopje.
Izoipiili so se predpisov
Ceneje do mercedesov
Kako priti do bophavtomobilov po cenejši poti in se pri tem izogniti celi vrsti predpisov oziroma dajatev?! Tako so verjetno razmišljali nekateri odgovorni delavci v večih slovenskih delovnih organizacijah, med njimi tudi v celjskih Kovinotehni ter Ingradu, žalskem Hmezdu in velenjskem Rudarsko elektroenergetskem kombinatu.
S pomočjo Autocommerca Ljubljana, ki je uvoznik mercedesovih rezervnih delov, so uvozili dele za kompletna osebna vozila kot dele za tekoče investicijsko vzdrževanje. V Autocommercu pa so namesto rednega vzdrževanja iz teh delov sestavljali zanje nove avtomobile. S tem so v navedenih delovnih organizacijah dobili takšne avtomobile veliko ceneje, kot pa če bi ga uvozili zakonito. Vrednost tako sestavljenega vozila so ocenili na približno 700 do 750 tisoč dinarjev, če pa bi upoštevali
vse dajatve (carinske, prometni davek. . .), ki so se jim v delovni organizacijah s takšnim nakupom izognili, bi avto stal več kot milijon dinarjev.
Delavci uprave javne varnosti so ugotovili, da v tem ljubljanskem kolektivu niso odpisovali in uničevali starih dotrajanih delov ali številk motorjev kot to določajo predpisi, saj so našli še dvoje ,,odpisanih" vozil, ki sta še danes v prometu. Eno se je po smešnem toda zvitem zapetljaju znašlo pri vnaprej dogovorjenem kupcu. Najprej so ga prodali na odpad za samo 6000 (!) dinarjev kot staro železo po kilogramih, nato pa je vozilo prišlo v roke že čakajočemu kupcu. Njegovo vrednost so pozneje ocenili na 80 tisoč dinarjev..
Na podlagi ugotovitev so deset odgovornih oseb v omenjenih delovnih organizacijah, ki so vede-
li za takšen nakup mercedesov, prijavili temeljnemu javnemu tožilstvu, ker so med drugim kršili predpise o deviznem poslovanju, izognili so se raznim predpisnim dajatvam, zlorabili samoupravljanje saj svojim samoupravnim organom niso povedali, da gre za nakup novih avtomobilov, ampak le za popravilo vozila, v enem primeru pa gre tudi za jemanje podkupnine. Podobno bo treba proučiti tudi odgovornost posameznikov v Autocommercu, ki se je — kot kaže — pojavil kot podbudnik takšnega izdelovanja mercedesov.
Poleg prijav temeljnim sodiščem, so delavci uprave javne varnosti o tem čudnem in nezakonitem pridobivanju novih mercedesov seznanili tudi samoupravne organe v navedenih organizacijah, da tudi sami raziščejo, kako je prišlo do tega gospodarskega kriminala.
Postaja milice Moziije
Visoka stopnja varnosti
Delavci postaje milice v Mozirju so v minulem letu uspešno uresničili vse zastavljene naloge in tako dali obilen prispevek k zares ugodnim varnostnim razmeram v Gornji Savinjski dolini. Svojo, sicer zelo razgibano dejavnost, so v lanskem letu okrepili zlasti na področju nadaljnjega uveljavljanja zakona o združenem delu in pri po-družbljanju sistema družbene samozaščite. Skupaj z ostalimi nosilci samozaščite so v veliki meri •.manjšali vse obstoječe varnostne probleme, k dobrim varnostnim -izmeram pa so izdatno pripomo-;*li tudi delovni ljudje in občani, ki v:e bolj sprejemajo naloge na področju družbene samozaščite kot svoje vsakdanje opravilo. V njihovo zavest je torej že prodrlo spoznanje, da je skrb za varnost in zaščito stvar vseh nas in ne le posameznih strokovnih služb. Zaradi vseh teh dosežkov nalog na tem področju seveda n.' bodo zanemarili, položaj v sveti: in doma vsekakor terja še več dela in naporov.
V primerjavi z leti poprej je kriminaliteta v upadanju, prav tako število kršitev javnega reda in miru ter prometne varnosti. Znatno se je zmanjšalo število prometnih nesreč, manj je bilo lani tudi nesreč s smrtnim izidom in drugimi hujšimi posledicami. Precej ugodnejša je bila v tem obdobju še raziskanost kaznivih dejanj. Klub vsem ugotovitvam in zares dobrim varnostnim razmeram pa so delavci milice svo--je obsežne naloge usmerili v zagotovitev še večje stopaje varnosti in : aščite vseh delovnih ljudi in občanov ter družbe kot celote.
V teh naporih seveda ne bodo osamljeni. Se vnaprej jim bodo v pomoč strokovne službe uprave javne varnosti, prebivalci v krajevnih skupnostih in delovni ljudje v združenem delu, pa tudi sodelovanje z mejnima enotama JLA ob državni meji je bilo že doslej na zelo visoki ravni. Najlepši obet boljšega bodočega sodelovanja je stanje v varnostnih okoliših in odlično sodelovanje njihovih vodij z vsemi ustreznimi dejavniki.
Družbena samozaščita se torej v vseh sredinah vse bolj uveljavlja. V preteklem letu so povsod veliko postorili pri dopolnjevanju ustreznih aktov, nikjer pa seveda niso pozabili na praktično usposabljanje delovnih ljudi in občanov. V preteklem letu so tako v Gornji Savinjski dolini pridobili 959 pripadnikov enot narodne zaščite, od tega 665 v združenem delu. Za ravnanje z orožjem so usposobili 143 pripadnikov, vendar bi na tem področju opravili še veliko več dela, če se ne bi znova pojavljale težave pri nakupih potrebnega orožja in streliva. Pri uresničevanju vseh teh in ostalih nalog je bil delež miličnikov, zlasti vodij varnostnih okolišev, resnično tehten. Pripadniki enot narodne zaščite so svoje naloge izvrševali v številnih primerih, tako v krajevnih skupnostih, kot v organizacijah združenega dela. V nobenem od teh primerov ni bilo omembe vrednih nepravilnosti kar prav tako potrjuje ugotovitev, da občani in delovni ljudje naloge iz tega spleta svojih družbenih pravic in dolžnosti opravljajo z vso potrebno mero resnosti in odgovornosti. J. P.
Te dni smo dobili v naše uredništvo pismo in fotografijo prostora ob Jenkovi cesti v Velenju, kjer je bilo včasih otroško igrišče. Letos so tam začeli graditi glasbeno šolo. Pred stanovanjske zgradbe ob Tomšičevi cesti so narili kupe zemlje, ki jo je že prekril plevel. Večkrat je bilo stanovalcem obljubljeno, da jo bodo odstranili, vendar je vse doslej ostalo le pri obljubah. Ob deževju, tega nam letos poleti resnično ne manjka, nastajajo ob stanovanjskih zgradbah mala jezera.
Stanovalci si prizadevajo, da bi bila okolica hiš lepa, o čemer pričajo tudi rože na balkonih, so pa nezadovoljni, da tisti, ki bi morali odstraniti zemljo, ne opravijo svoje. Zakaj ne, pa stanovalci vse doslej ne vedo?
Še vedno največ nesreč zaradi prihranitve vožnje
Kršitve javnega reda in miru
V Velenju so pretepi pogosti
V prvih šestih mesecih letos so na območju celjskih občin rahlo porastli prekrški v javnem redu in miru v primerjavi z enakim obdobjem lani. Pri sodniku za prekrške so miličniki vložili 1043 predlogov za obravnavo proti 1474 kršiteljem, ki so storili 1666 prekrškov.
Na prvem mestu so še vedno prepiri in kričanje, na drugem pretepanje-, na tretjem mestu pa omaloževanje pooblaščenih uradnih oseb. Največ kršitev javnega reda in miru je še vedno v gostinskih lokalih ali v njihovi bližini. K izboljšanju stanja na tem področju lahko veliko prispeva tudi strežno osebje v lokalih s tem, da ne točijo alkohola vinjenim osebam. Pri tem je še zanimiv podatek, da skoraj polovico kršitev javnega reda in miru naredijo osebe do 25. leta starosti, med kršitelji pa se je povečalo število povratnikov.
Na celjskem območju je zlasti veliko kršitev javnega reda in miru v velenjski občini. Zadnja večja kršitev oziroma kaznivo dejanje se je zgodilo v soboto, 12. julija pred obratom družbene prehrane Rek Velenje, ko je bil med pretepom hudo poškodovan Hajrudin Pašalič, 23.
Hajrudin Pašalič je bil na večerji. V obratu so bili tedaj tudi Umi Ljuba, njegov brat Evšvef, Uluri Islam in Gaši Djeladin, vsi zaposleni na Rek. Med njimi in Pašali-čem je prišlo do prepira. Odšli so na ploščad pred obrat in nadaljevali prepir. Tam je vseh pet napadalcev (z njimi je bil še eden) potegnilo nože in Pašaliča večkrat zabodlo, nato pa so pobegnili v okolico Velenja, a so jih kmalu prijeli. Pašaliča so prepeljali v
celjsko bolnišnico, vendar ni bil v
življenjski nevarnosti.
»NAŠ ČAS«, glasilo SZDL, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o. Velenje, Foitova 10.
»NAŠ ČAS« ie bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal ko štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR« kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca
1973	naprej.
Uredništvo: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Janez Plesnik, Boris Zakošek, Mira Zakošek, Tatjana Kelenc (novinarji) ter Vlado Besednjak (oblikovanje).
Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Foitova 10, poštni predal 89. 63320 Velenje. telefoni (063 ) 850—087, 850—316, 850—317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za tujino 420 dinaijev).
Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava in tisk: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov ih fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421—1/72 od 8. februarja
1974	ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvo-
| dov.	M
Tovarna usnja Šoštanj
Za večji izvoz
Med vzdrževalci v Gorenju
Devalvacija dinarja odpira nove možnosti
Gradili bodo v tujini
V prvih šestih mesecih letošnjega leta so v tovarni usnja Šoštanj dosegli slabše poslovne rezultate kot so načrtovali in delno tudi v primerjavi z enakim obdobjem lani. Ker pa so letos uspeli upočasniti rast porabljenih sredstev sta dohodek in čisti dohodek višja kot v preteklem letu, še vedno pa ne dosegata načrtovane viši-hodek v primerjavi s planom giblje v višini 70. odstotkov, porabljena sredstva so dosegla 69 odstotkov, dohodek 72 odstotkov, čisti dohodek pa je vprimeri s planom tudi na višini sedemdesetih odstotkov.
Glavni razlog za slabše poslovne rezultate je premajhna prodaja podplatnega usnja, ki trenutno na svetovnih trgih in tudi pri nas ni preveč iskan. Zaradi visokih cen podplatnega usnja, so čevljarji za-Seli uporabljati nadomestke kot so guma, neolit in poliuretan. Kljub restrikcijam uvoza, pa zaradi velikih zalog teh materialov pri čevljarski industriji, potrošnja podplatnega usnja vsaj do konca letošnjega leta ne bo bistveno porastla. V tovarni usnja Šoštanj so zaradi omenjenih težav že v mesecu maju izvršili delno preusmeritev proizvodnje. Zmanjšali so obseg proizvodnje podplatnega usnja in začeli izdelovati več tehničnega in galanterijskega usnja. Obenem pa so še bolj intenzivno kot doslej iskali možnosti za prodor svojih izdelkov na tuja tržišča. Velik korak naprej je bil narejen tudi pri urejanju medsebojnih družbenoekonomskih odnosov
Delovna organizacija Vegrad si je v letošnja stabilizacijska prizadevanja zapisala tudi to, da mora v bodoče še več pozornosti posvečati izvozu. To ji v veliki meri tudi uspeva, saj je sektor inozemstvo v Nemški demokratični republiki zelo uspešen, na tujem pa se uveljavlja tudi tozd Vemont.
Ta temeljna organizacija združenega dela seje prvič na tujem uveljavila pred dvema letoma. Takrat so kakovostno in v pogodbenih rokih dobavili in postavili železobeton-ske konstrukcije tipa Vemont za proizvodnjo halo tovarne smuči Elan v Brnici Dri Be-
ljaku na avstrijskem Koroškem. Proizvodna hala ima tri tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin.
Pred nedavnim je Vegrad podpisal pogodbo za dobavo in montažo železobetonskih elementov za postavitev osuševalne dvorane celuloze v tovarni celuloze Obir v kraju Rebrca pri Železni kapli. Pogodbo so podpisali z avstrijsko gradbeno firmo Schicher iz Sinčje vasi. Hala bo velika okoli tisoč kvadratnih metrov, vrednost dobavljenega materiala in montaže pa bo znašala približno l.430.000 avstrijskih šilingov. V prvih dneh avgusta bo Vegrad dobavil železobetonske nosilce
Bo povpraševanje po podplatnem usnju poraslo?
med tozdom tovarna usnja Šoštanj in delovno organizacijo industrija usnja Vrhnika, saj se morajo dogovoriti le še o problematiki pokrivanja stroškov delovne skupnosti skupnih'služb ter popraviti obračun svinjskih kož za preteklo leto.
V tovarni usnja Šoštanj ugotavljajo, da bi kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja lahko dosegli še boljše poslovne rezultate, če bi v prihodnje uspeli kar se da skrčiti število neopravičenih izostankov z dela in število bolniških, odpraviti neodgovoren odnos posameznikov do surovin in delovnih sredstev ter lagodnost,
neodgovornost in indolentnost nekaterih delavcev do poslovne, proizvodne in samoupravne problematike. Z devalvacijo dinarja se f je sicer povečala možnost nastopa na tujih tržiščih in tudi pri nas, saj so se zaradi uvoza podražili vsi nadomestki za podplatno usnje. To so vsekakor pozitivni učinki, ki pa jih bodo uspeli izkoristiti le s smoternejšo realizacijo stabilizacijskega programa, boljšim izkoriščanjem tehnologije, s smoternejšim vlaganjem sredstev in učinkovitejšim kvalitetnejšim in odgovornejšim delom vseh delavcev v temeljni organizaciji.
Boris Zakošek
Doseči morajo boljše rezultate
V organizacijah združenega dela delavci sedaj obravnavamo polletne rezultate gospodarjenja, ocenjujemo poslovno uspešnost ter ugotavljamo vzroke za bolj ali manj zadovoljive rezultate. Čimboljše poslovanje pa je jasno želja vsake organizacije združenega dela, še posebno sedaj, ko je ob zaostreni gospodarski situaciji potrebno nenehno dokazovanje, potrjevanje planiranih usmeritev, iskanje intenzivnejših programov, povečevanje delovne storilnosti in delovne discipline.
Delovna organizacija Ve-plas Velenje je ena od tistih organizacij združenega dela, ki so jo stabilizacijski ukrepi močno prizadeli. Svoj program so v tej DO namreč zelo vezali na uvožene materiale, aiso pa si še uspeli zagotoviti enakovredne prodaje svojih izdelkov na tujih tržiščih. Tako sedaj po šestih mesecih poslovanja v letošnjem letu ne beležijo takšnih rezultatov ( gospodarjenja kot so v začetku leta načrtovali in si želeli. Na manjšo poslovno uspešnost je vplivalo tudi pomanjkanje potrebnih materialov za proizvodnjo nekaterih izdelkov. Kljub tem težavam so v
delovni organizaciji v letošnjem letu proizvodnjo povečali za 24 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, kar pa je vendarle komaj 72 odstotkov od načrtovane proizvodnje. Lanskoletni rezultati so preseženi predvsem zaradi večjih zmogljivosti in usposobitve dodatnih prostorov. Predvidoma naj bi v tozdu Integral dosegli 18,4 milijone dinarjev dohodka v tozdu Galip pa 11,2 milijona dohodka. V delovni organizaciji se poleg omenjenih težav srečujejo tudi s problemom zastarele tehnologije ter z veliko fluk-tuacijo delavcev, ki zaradi nizkih osebnih dohodkov pogosto odhajajo v druge organizacije združenega dela. Tudi produktivnost dela ni takšna kot so na začetku letošnjega leta načrtovali.
Poslovno poročilo, ki so ga delavci delovne organizacije že obravnavali, predvideva tudi ukrepe za izboljšanje gospodarskega položaja. Tako morajo predvsem povečati izvoz, saj si bodo le na ta način zagotovili sredstva za prepotrebne uvožene surovine. Bolj kot doslej pa bodo morali svojo proizvodnjo preusmeriti na domače surovine.
Dokončno naj bi uredili
tudi sistem nagrajevanja po delu zaostrili delovno disciplino, izpopolnili planiranje ter povečali produktivnost.
V delovni organizaciji Ve-plas so že opravili prvo fazo obravnave zaključnih računov. Sedaj pa bodo na zborih delavcev dopolnili in potrdili
Železobetonske konstrukcije Vemont s katerimi seje Vegrad že uveljavil na domačem tržišču, z njimi pa gradijo tudi na tujem
in stebre, v začetku septembra pa še ostale železobetonske elemente in fasadne plošče.
V Vegradu so zadovoljni, da bodo ponovno delali v Avstriji, saj se bodo tako betonske konstrukcije Vemont, ki so znane širom po naši domovini, uveljavile tudi na tujem.
S to industrijsko halo v Re-bernici Vegrad nadaljuje tudi z izgradnjo slovenskih gospodarskih objektov na avstrijskem Koroškem, saj sta tako Elan kot Obir podjetji, pri katerih so udeležene organizacije združenega dela iz Slovenije.
predlagane usmeritve ter skušali s še boljšim in uspešnejšim delom v drugi polovici letošnjega leta doseči planirano proizvodnjo. Če bodo uspeli zadostiti vsem zastavljenim usmeritvam, jim bo to prav gotovo uspelo.
Boris Zakošek
DO Plastika
Preveč bolniških izostankov
Kako prodreti na tuja tržišča?
V delovni organizaciji Plastika sozda Rek Velenje je zaposlenih nekaj nad 1^60 delavcev. Sestavljena je iz tozdov Plastični izdelki in Kovinski izdelki ter galanterija in delovne skupnosti skupnih služb. V tozdu Kovinski izdelki ter galanterija izdelujejo kompleten pribor za avtomatsko pakiranje, v drugem tozdu pa predelujejo plastične materiale, in sicer plastične trakove, sintetične niti in embalažo za mlekarsko industrijo. Proizvodni program obeh tozdov je tesno povezan in eden brez drugega ne bi bila kompletna. Drug drugega dopolnjujeta in tako skupaj nastopata na tržišču ter si zagotavljata svoj obstoj. Doslej so naše organizacije te avtomate v glavnem uvažale iz zahoda, z razvojem domače proizvodnje pa v delovni organizaciji vidijo veliko bodočnost. Pravijo, da so tako na celotnem jugoslovanskem kot vzhodnem tržišču prvi proizvajalci na tem področju. Proizvajajo več vrst avtomatov, proizvodnja pa je vezana na viskokvalitet-no strojno ter elektronsko obdelavo. Sedanje ime delovne organizacije ne ustreza. V začetku so resda začeli s proizvodnjo oziroma predelavo plastičnih materialov, vendar sedaj njihov proizvodni program ne zajema predelave plastike, ampak je to pakiranje in embaliranje.
Tozd plastični izdelki je dobil status invalidskega tozda, in je torej posebnega družbenega pomena, saj so 48 odstotkov vseh zaposlenih delovnih invalidov. V tem tozdu je proizvodnja precej mehanizirana, vendar morajo kar 70 odstotkov vsega reproduk-
cijskega materiala za proizvod-, njo uvoziti. Tako visoka odvisnost od uvoza pa jim povzroča težave v poslovanju, vendar upajo, da bodo čez približno dve leti večino tega materiala dobili na domačem tržišču, saj so petroke-mijski objekti že v izgradnji. To pa bi pomenilo, da bi 70 odstotkov vseh potrebnih surovin dobili doma. Obenem upajo, da bodo z nadaljnjo širitvijo
programa v tozdu plastični izdelki omogočili še večjo zaposlitev delovnih invalidov in tako delno
pripomogli k reševanju tega perečega vprašanja v občini. Menijo, da bi se morali pri namenskem zbiranju sredstev za to vključiti tudi drugi.
Ko smo obiskali delovno organizacijo, so bili delavci na kolektivnem dopustu, zato potrebnih podatkov o gospodarjenju še nismo mogli dobiti. Prvi podatki pa so kazali, da so v Plastiki v prvih šestih mesecih uresničili zastavljeni letni proizvodni načrt s 95 odstotki, načrta niso izpolnili zaradi slabše proizvodnje v tozdu Kovinski izdelki, kjer so imeli težave z oskrbo s surovinami. Dalj časa pesti pomanjkanje strokovnih delavcev, v februaiju so ukinili obrat galanterije, kjer so izdelovali za Rek zaščitna sredstva. S cenami namreč niso bili konkurenčni na domačem trgu. S tem so morali delavce premestiti na druga delovna mesta, za katera še niso bili usposobljeni. V tem tozdu pa tudi niso zadovoljni z izostanki delavcev z dela zaradi bolniške, da je bila v prvem polletju letos, prevelika. V tozdu Plastični izdelki je v prvem poletju izostalo z dela zaradi
bolniške 16 odstotkov zaposlenih, v tozdu Kovinski izdelki 10,4 odtotke, v delovni skupnosti skupnih služb pa 8,6 odstotka. Tako so na ravni celotne delovne organizacije v tem obdobju zabeležili 3,8 odstotno povečanje izostankov z dela v primeijavi z lani. Da bi to vprašanje le nekoliko omilili so imenovali posebno komisijo, ki redno spremlja to bolniško in občasno obiskuje delavce na domu. Ob vsem tem je skorajda nerazumljiv tako visok odstotek bolniških v tozdu Kovinski izdelki, kjer je poprečna starost 22 let. Menijo, da ti delavci predvsem v času, ko so izven organizacije, premalo skrbijo za svoje zdravje. V skladu z vsemi ukrepi in resolucijami bodo storili vse, da bi do konca leta vendarle izpolnili zastavljeni načrt. Tako so na tozdih zaostrili odgovornost, zlasti do tistih delavcev, ki menda že kar načrtujejo bolniško. Menijo, da je tolikšna bolniška nerazumljiva, ker so njihovi delovni pogoji vendar precej lažji, v primeijavi z drugimi delovnimi organizacijami, kjer pa so izostanki zaradi bolniške precej manjši. Še bolj dosledno bodo. izvajali nagrajevanje po delu, varčevanje na vseh področjih, kar največjo delovno odgovornost ter disciplino, in s tem čim večji izkoristek delovnega časa. Bolj kot doslej bodo spodbujali inventivno dejavnost, in skušali še bolj izkoristiti možnosti izvoza na vzhodno in zahodno tržišče. Načrtujejo, da bodo letos izvozili izdelkov v vrednosti 4,32 milijonov dinarjev.
S. VOVK
Veliko dela tudi v času kolektivnega dopusta
V mnoge velenjske delovne organizacije združenega dela so se v teh dneh vrnili na svoja delovna mesta številni delavci. Med kolektivnim dopustom so si nabirali novih moči za nadaljnje delo. Nekateri med njimi pa so imeli ravno v tem času največ dela. To so bili vzdrževalci strojev in drugih naprav. Odpravili smo se v tovarno gospodinjske opreme Gorenje in zabeležili naslenje odgovore.
VIKTOR KOTNIK: „V dneh,
ko so se mnogi naši delavci izpostavljali sončnim žarkom in brezkrbno preživljali svoj dopust kje ob morju, smo imeli vzdrževalci največ dela. Popravljali smo trakove, čistili stroje, zamenjavali obrabljene dele z novimi. Dela je bilo več kot preveč. Mi v tem času nismo poznali počitka. Poskrbeti smo morali za to, da so bili stroji pripravljeni za ponoven začetek proizvodnje. šele po vrnitvi delavcev ob stroje, se bodo lahko odpravili moji sodelavci na zaslužen počitek. Jaz sem že bil na oddihu, pred kolektivnim dopustom. Bil sem v Rabcu.
JOŽE Kugler: „Stroji v Gorenju so ponovno zaropotali. S kolektivnega dopusta se je vrnilo mnogo delavcev, polnih novih delovnih moči. Vzdrževalci pasmo imeli ravno takrat polne roke dela. V tem kratkem času smo morali popraviti, stroje, ki jih v Gorenju ni malo, zamenjati trakove, in še in še. Tudi za mano so že do-pustniški dnevi. Izkoristil sem nekaj sončnih dni pred kolektivnim dopustom in se z družino odpravil na: Lošinj. Prejšnja leta delavci tozda vzdrževanje v času kolektivnega dopusta nismo mogli na letovanje. Letos pa so lahko tisti vzdrževalci, katerih žene so zaposlene v Gorenju, odšli na oddih v času kolektivnega dopusta.
BOJAN KLANCNIK:
,,Dopustniški dnevi so za mnoge naše delavce končani. Večina delavce tozda vzdrževanje pa se odpravljajo na zaslužen počitek šele sedaj, saj prej ni bilo časa. Med kolektivnim dopustom smo opravljali dela, ki jih med redno proizvodnjo nismo mogli. Razdeljeni smo bili na skupine in vsaka je opravljala vzdrževalna dela v svoji hali. Jaz bom vse proste dni porabil za delo doma. Gradim hišo, pa tudi prihranjena sredstva sem porabil za nakup gradbenega materiala."
4i\=
Številka 28 (540) - 25. julija 1980
Občinska konferenca SZDL Velenje-svet za vzgojo in izobraževanje
Stališča in sklepi
Temeljni smotri vzgoje in izobraževanja v naših družbenih pogojih, zapisani v programu ZK Jugoslavije, sprejetem na XI. kongresu ZKJ, so služili za osnovo problemski konferenci o vlogi in položaju vzgoje in izobraževanja v občini Velenje, ki jo je organizirala Občinska konferenca SZDL Velenje.
Problemska konferenca je zajela celotno področje vzgoje in izobraževanja, od predšolske vzgoje, vzgoje in izobraževanja v osnovnih šolah, v glasbeni šoli, v delavski univerzi ter naloge ob prehodu v usmerjeno izobraževanje. Problematika vzgoje in izobraževanja je bila obravnavana z vidika prizadevanj ožje in širše družbenopolitične skupnosti za doseganje ciljev gospodarske ustalitve.
Na osnovi gradiva, ki ga je za problemsko konferenco pripravila posebna delovna skupina in so ga obravnavali vsi delegati problemske konference v svojih sredinah ter razprave na problemski konferenci, so bila sprejeta stališča in sklepi, ki morajo postati sestavni del srednjeročnih programov OSOV in OIS, srednjeročnega programa razvoja občine Velenje, vzgojno-izobraževalnih ustanov in srednjeročnih planov KS in OZD.
Sprejeta stališča predstavljajo politično usmeritev za razvoj vzgoje in izobraževanja v občini Velenje v obdobju 1981-1985.
STALIŠČA IN SKLEPI:
1.	Zaostajanje v razvoju organiziranega varstva predšolskih otrok in osnovnega šolstva je posledica ekstenzivnega zaposlovanja v preteklih letih. Zato so organizacije združenega dela dolžne dosledno uresničevati resolucijske restrikcije o zaposlovanju in same nosijo neposredno odgovornost za materialno osnovo nadaljnjega razvoja vzgoje in izobraževanja. Združeno delo mora v celoti prevzeti odgovornost za čim bolj usklajeno razmerje med stopnjo zaposlovanja in razvojem vzgoje in izobraževanja.
2.	Način financiranja dogovorjenih programov SIS moramo spremeniti tako, da bodo sredstva, ki se zbirajo preko prispevnih stopenj, ostala na tekočih računih OZD vse do takrat, ko jih je potrebno izločiti za določeno investicijo ali za izvedbo dogovorjenega programa.
3.	Nemudoma moramo izpeljati sklepe Komiteja za družbene dejavnosti in skupščine občine Velenje o združevanju sredstev za izgradnjo objektov na področju družbenih dejavnosti. Osnova za združevanje sredstev mora biti dogovorjen prednostni red izgradnje teh objektov, usklajen z materialnimi zmožnostmi združenega dela, s stabilizacijskimi ukrepi in referendumskim programom.
Predlogov za investicije v objekte za potrebe družbenih dejavnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju je trikrat več kot pa znašajo materialne zmožnosti združenega dela. Zato je nujno takoj pretresti upravičenost in nujnost teh investicij in se v skladu s prizadevanji za uresničitev ciljev gospodarske stabilizacije dogovoriti za vrstni red realizacije posamezne investicije. Pri tem je potrebno upoštevati stanje na področju vzgoje in izobraževanja in dati prioriteto temu področju.
Naloga IS SO Velenje — julij 1980.
4.	Nedogovorjeni odnosi med investitorji, projektanti in izvajalci gradbenih del ovirajo tekočo in pravočasno izgradnjo objektov za potrebe vzgoje in izobraževanja.
Zato moramo te odnose natančno definirati, razmejiti odgovornost in izvajati ukrepe za tiste, ki dogovorov ne spoštujejo.
Zaostriti moramo družbeni nadzor nad gibanjem cen in kvaliteto izgradnje objektov na področju otroškega varstva in šolstva in sicer:
—	s strožjim nadzorom pri izgradnji posameznega objekta,
—	s sankcioniranjem prekoračitev rokov izgradnje, ki nastajajo zaradi subjektivnih vzrokov.
S konkretnimi ukrepi moramo prekiniti sedanjo prakso, da se izdela za vsak objekt popolnoma nov načrt, namesto, da bi uspešne projekte večkrat ponovili in s tem bistveno zmanjšali stroške posameznega objekta. To vprašanje bi kazalo v občini Velenje urediti za vsa področja z ustreznim odlokom.
Naloga IS, OIS, OSOV, projektantskih organizacij,...
5. Obstoječi vzgojnovarstveni in osnovnošolski objekti niso dovolj funkcionalni in polno izkoriščeni. Zato moramo graditi funkcionalne, večnamenske — kombinirane objekte, ki bodo polno izkoriščeni skozi ves dan.
Pri načrtovanju gradnje vrtcev moramo proučiti možnosti za gradnjo dvoetažnih vrtcev, da bi tako bolj racionalno izkoristili prostor in sredstva.
S takšnim odnosom do izgradnje vzgojnoizobraževalnih objektov se morata OSOV in OIS s polno mero odgovornosti vključiti v stabilizacijska prizadevanja širše družbene skupnosti in to stališče upoštevati pri načrtovanju novih objektov v naslednjem srednjeročnem obdobju.
6.	Delegati občinske skupnosti otroškega varstva morajo na prvi naslednji seji skupščine obravnavati predlog strokovne službe in IO OSOV o nadaljnjem razvoju in izvajanju otroškega varstva. Predlog strokovne službe mora biti oblikovan na osnovi dileme, ki je bila izpostavljena na problemski konferenci: ali večini predšolskih otrok zagotoviti organizirano družbeno varstvo, vendar na nekoliko nižjem kvalitetnem nivoju, ali pa to varstvo omogočiti le manjšemu številu otrok, pa zato v boljših pogojih.
Predlog strokovne službe OSOV mora zajeti tudi način prilagoditve otroškega varstva delovnemu času delavk — otroško varstvo v dveh izmenah. Rok — september 1980 Odgovoren za pripravo predloga je IO OSOV.
7.	Posamezne OZD, ki ne spoštujejo resolucijskih določil in ki zaposlujejo pretežno nekvalificirano delovno silo, morajo v bodoče prevzeti odgovornost za reševanje problema varstva otrok svojih delavcev z gradnjo lastnih vzgojnovarstvenih objektov.
Na osnovi analize o zajetju otrok v organizirano družbeno varstvo glede na zaposlitev staršev, se morajo povezati OSOV in OZD in se dogovoriti o možnostih dodatnega združevanja sredstev za financiranje izgradnje VVZ. Na ta način bomo preprečili prenašanje bremen ekstenzivnega zaposlovanja z ene na drugo OZD. Rok — september 1980
8. Vzgojnovarstvene organizacije morajo postati center predšolske vzgoje otrok v krajevni skupnosti. Zato se morajo usmeriti k vsem otrokom v svojem okolju in delovati tudi med starši. Da bi to dosegli, se morajo povezati z vsemi dejavniki v KS in občini.
Pomembno vlogo pri vzgoji otrok v KS imajo tudi društva prijateljev mladine. Ta ponekod že uspešno delujejo, drugod, predvsem v KS mesta Velenje, pa sploh še niso ustanovljena. Ker so prav otroci, ki živijo v mestu, najbolj izpostavljeni negativnim vplivom okolja, ki jim ne nudi možnosti za delo in igro, je nujno preko akcije
KO SZDL takoj ustanoviti društva prijateljev mladine v teh KS in vanje vključiti vse, ki so pripravljeni svoj prosti čas posvetiti delu z otroki.
Naloga KO SZDL, kjer še niso ustanovljena DPM:
Rok — konec septembra 1980: Bevče, Velenje levi breg, desni breg, Bele vode, Cirkovce, Družmirje-Gaberke, Podkraj-Kavče, Ravne, Lokovica, Paka, Stara vas, Staro Velenje, Plešivec, Skorno-Fiorjan in Gorenje.
9.	S sodelovanjem in skupnimi prizadevanji vseh samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev prijateljev mladine v KS je potrebno omogočiti vsem otrokom obisk male šole v obsegu in kvaliteti, kot ga določa novi zakon o družbenem varstvu otrok. Zato je potrebno otrokom iz KS, kjer nimajo prostorov za izvajanje male šole, organizirati prevoz v najbližjo malo šolo.
10.	Delegati na problemski konferenci so bili enotnega mnenja, da vse do uskladitve republiških zakonodaj s področja družbenega varstva otrok ostane zbiranje sredstev in dodeljevanje otroškega dodatka še naprej v pristojnosti Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije.
11.	Najodgovornejšo vlogo pri podružbljanju vzgoje in izobraževanja imajo vse subjektivne sile, organizirane v frontni SZDL. S svojim delovanjem so dolžne prispevati k povezovanju delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter delavcev v združenem delu z življenjem in delom osnovnih šol.
Delovni načrt šole mora postati rezultat skupnih prizadevanj delovnih ljudi in občanov KS ter delavcev TOZD v posameznem šolskem okolišu. Z razvijanjem svobodne menjave dela, s samoupravnim sporazumevanjem med šolami in uporabniki vzgojnoizobraževalnih storitev, s skupnim načrtovanjem vzgojnoizobraževalnega dela v šoli, KS in TOZD, z vključevanjem družbenih organizacij in društev v delovni načrt šole, z vključevanjem zunanjih sodelavcev v svete šol, z aktivnostjo staršev v svetih staršev moramo doseči napredek pri podružbljanju vzgojnoizobraževalnega dela.
Šole se morajo povezati z vsemi institucijami, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, predvsem z vzgojno varstvenimi ustanovami, z glasbeno šolo, z Zvezo kulturnih in z Zvezo telesnokulturnih organizacij v občini in tako s skupnim sodelovanjem , preko vključevanja v kulturna in telesnokulturna društva prispevati k razvoju delovnih sposobnosti in navad učencev.
Pokroviteljstva OZD nad šolami ne smejo pomeniti materialnih privilegijev za posamezne šole, ampak se morajo polno odražati v skupno dogovorjenih programih sodelovanja, predvsem na področju svobodnih dejavnosti in poklicnega usmerjanja.
12. Vzgoja in izobraževanje v osnovnih šolah morata temeljiti na marksizmu kot idejni osnovi, na znanstveni teoriji in revolucionarni praksi delavskega razreda, na samoupravljanju, na spoštovanju človekove osebnos'\
Večji povdarek pa moramo dati predvsem ustvarjalni vlogi človeka pri delu, razvijanju odnosa do dela kot temeljne vrednote, razvijanju delovnih in drugih ustvarjalnih sposobnosti in navad, oblikovanju smisla za gospodarnost in ustreznega odnosa do pridobivanja in potrošnje materialnih dobrin.
Z lastnimi vzgledi in boljšim in drugačnim vrednotenjem dela si moramo vsi, tako starši kot učitelji, prizadevati za delovno vzgojo, ki mora postati sestavni del našega vsakdanjega življenja.
Da bi te temeljne vzgojnoizobra-ževalne smotre v večji meri uresničevali, mora VIZ izdelati program permanentnega idejnopolitičnega izobraževanja učiteljev.
13.	Poklicni vzgoji in poklicnemu usmerjanju kot sestavnemu delu vzgojnoizobraževalnega dela v osnovnih šolah, moramo dati večji povdarek. Poleg že ustaljenih oblik usmerjanja v poklice morajo šole iskati nove metode in načine dela v neposrednih stikih učencev z delavci v združenem delu, v sodelovanju zunanjih sodelavcev v vzgOjnoizobraževalnem procesu, v organiziranju tehniških krožkov v delavnicah OZD, v stalnem informiranju o potrebah združenega dela po poklicih, v drugačnem vrednotenju proizvodnega dela.
K uresničevanju nove vsebine šole, kot jo opredeljuje novi zakon o osnovni šoli, bodo OZD prispevale tudi z zagotavljanjem kadrov za izvajanje interesnih dejavnosti.
Osnovne šole morajo svoje programe poklicnega usmerjanja prilagoditi potrebam združenega dela in se posveti predvsem usmerjanju:
—	v proizvodne poklice,
—	v tehniške poklice,
—	v poklice za potrebe SLO in družbene samozaščite,
—	moške mladine v učiteljski poklic, da bi tako presegli sedanjo feninizacijo tega poklica.
Da bi to nalogo čimbolj uspešno izpeljali, je potrebno preko ustreznih oblik obveščanja učencem in staršem prikazati, katere poklice bo naša družba in gospodarstvo v prihodnosti potrebovalo.
Konkretne metode tega obveščanja mora pripraviti Svet za vzgojo in izobraževanje v mesecu septembru 1980.
Svet za vzgojo in izobraževanje mora pripraviti tudi program politične aktivnosti, s katero moramo doseči:
—	spremembo vrednotenja manuelnih poklicev,
—	spremembo štipendijske politike, katera mora vzpodbujati odločanje mladine za proizvodne poklice.
14.	Vzgojnovarstvene in vzgoj-noizobraževalne ustanove morajo prevzeti skrb za skladen telesni in duševni razvoj otrok, za razvoj njihovih telesnih sposobnosti in jih navajati na trajno telesnokulturno aktivnost kot osnovo človekovega zdravega življenja.
Takšna vzgoja in športna dejavnost v teh sredinah mora postati temelj nadaljnjega razvoja telesno-kulturne dejavnosti.
Učencem nižjih razredov osnovne šole moramo zagotoviti predmetni pouk telesne vzgoje, v srednjih šolah pa organizirano usmerjeno telesno vzgojo. Telesna kultura mora dobiti v programih vzgojnoizobraževalnih organizacij enakopravno mesto, tako v redni kot izvenšolski dejavnosti.
Pogoj za izboljšanje psihofizičnih sposobnosti otrok je tesno sodelovanje in usklajevanje programov, na osnovi srednjeročnih usmeritev med nosilci telesnokul-turne vzgoje v šolah in ostalimi nosilci telesne kulture. To sodelovanje pa se mora razvijati tako na strokovnem področju kot tudi pri koriščenju telesnokulturnih objektov.
Vzgojnoizobraževalne organizacije morajo upoštevati programe selekcij in šolskih športnih društev in omogočiti učencem, da bodo lahko usklajevali zahteve učnega procesa in športnega udejstvova-nja.
15.	Vključevanje učencev v življenje in delo kraja moramo izpeljati predvsem preko dela pionirske organizacije, ki si prizadeva predvsem za razvijanje ustvarjalnega dela, družbenega živ-
ljenja in dejavnosti otrok. Naloga OZPM in OK ZSMS je zagotoviti kontinuiteto dela mladine ob prehodu iz pionirske organizacije v mladinsko _ organizacijo. V ta namen sta "dolžni obe organizaciji izdelati program dejavnosti, s katerimi bomo dosegli to kontinuiteto.
Število šoloobveznih otrok narašča preko planiranega obsega, zato je ogroženo izvajanje zastavljenih vzgojnoizobraževalnih smotrov. V naši občini obiskuje celodnevno osnovno šolo 23 % vseh učencev, s čimer močno prekoračujemo republiško poprečje, ki znaša le 10,29 Vo učencev. Tako imamo na eni strani visok odstotek učencev v celodnevni osnovni šoli na račun povečane diferenciacije pogojev in rezultatov vzgojno izobraževalnega dela. S tem, ko skoraj četrtina naših učencev tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju nimajo nobenih možnosti za prehod v boljše pogoje dela, hote ali nehote odlagamo uresničevanje resolucij-skega načela o izenačenju pogojev šolanja naših učencev.
Da bi to stanje presegli, moramo proučiti še druge možne variante postopnega prehoda v celodnevno osnovno šolo, med njimi tudi možnost horizontalnega uvajanja celodnevne osnovne šole.
Vodstvo VIZ je odgovorno, da pred začetkom V. osnovne šole pripravi konkretno, strokovno opredeljen predlog nadaljnega uvajanja COS in razrešitev glede organiziranosti COŠ v OŠ Veljka Vlahoviča in V. osnovni šoli.
Uspešnost celodnevne osnovne šole se mora odražati v boljših učnih in vzgojnih rezultatih, predvsem pa v bogatejšem in kvalitetnejšem obsegu svobodnih dejavnosti in tesnejši povezavi s temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Analizo uresničevanja teh smotrov morajo izdelati vodstva osnovnih šol s celodnevno organizacijo in VIZ do konca leta 1980.
17. Zaradi hitrega naraščanja števila šoloobveznih otrok moramo čimprej začeti z izgradnjo VI. osnovne šole. Na osnovi dogovorjenega programa izgradnje objektov, ki se gradijo z zbranimi sredstvi samoprispevka, je najoptimalnejša varianta, da pričnemo z gradnjo VI. osnovne šole konec leta 1983. Šola pa mora biti zgrajena in začeti z delom v šolskem letu 1985-86.
Občinska izobraževalna skupnost in VIZ odgovarjata, da bodo dokumentacija in druge idejne rešitve glede izgradnje tega objekta pripravljene pravočasno in da bo v srednjeročnem programu OIS opredeljena dinamika zbiranja sredtev in izgradnje VI. osnovne šole.
Vsa potrebna dokumentacija mora biti pripravljena do konca leta 1983.
Vodstvo VIZ in OIS mora takoj pripraviti predlog za ravnatelja V. in VI. osnovne šole v izgradnji.
Z doslednim izvajanjem nadzora nad gradnjo VI. osnovne šole se morata OIS in VIZ pridružiti k varčevanju in stabilizacijskim prizadevanjem.
18. OIS in VIZ morata pripraviti predlog racionalizacije stroškov za delovanje podružničnih šol glede na upadajoče število otrok. Da bi preprečili odhajanje prebivalcev iz KS, kjer v zadnjem času upada število mladih družin, moramo pri sprejemanju srednjeročnega plana razvoja in prostorskega plana občine Velenje, omogočiti individualno stanovanjsko izgradnjo in preprečiti odhajanje prebivalcev iz teh KS.
Delegati iz KS so na problemski konferenci izpostavili probleme in-
vesticijskega vzdrževanja podružničnih šol. Zato morata VIZ in OIS do konca avgusta 1980 zbrati vse potrebe podružničnih šol v zvezi z investicijskim vzdrževanjem, in jih vključiti v srednjeročni program OIS.
Naloga IS, predlagateljev prostorskega plana in KS.
19.	Do konca leta 1980 moramo uskladiti organiziranost OIS z zakonom o svobodni menjavi dela, ustanovitvi enote OIS in v njih povezati uporabnike storitev ene ali več vzgojnoizobraževalnih organizacij, skupaj z delavci te organizacije in z drugimi izvajalci, da bi tako uresničili svobodno menjavo dela. Istočasno moramo pono-vino proučiti ustreznost obstoječe organiziranosti in razvejanosti osnovnošolske mreže.
Naloga OIS, VIZ, Komiteja za družbene dejavnosti, DPO.
20.	Kadrovska in stanovanjska problematika na področju vzgoje in izobraževanja mora postati sestavni del srednjeročnih programov OIS in OSOV.
21.	Zaradi neusklajenih osebnih dohodkov delavcev v vzgojnoizo-braževalnem delu (zlasti VVZ) imenuje OS ZSS Velenje posebno komisijo, ki bo pregledala vse elemente, ki so osnova za osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca v družbeni sferi.
22.	Velenjsko glasbeno šolo tareta dva osnovna problema: neustrezni prostori za delo in pomanjkanje kadrov. Zaradi pomena, ki ga ima ta šola za vzgojo kadrov za delo v kulturnih društvih, pri ograniziranju in sodelovanju v kulturnih prireditvah v občini, ji moramo dati ustrezno mesto v sistemu vzgoje in izobraževanja in njen program vključiti v program občinske izobraževalne skupnosti.
Čimprej je potrebno razrešiti tudi prostorsko problematiko za delo šole in se v okviru komiteja za družbene dejavnosti dogovoriti za način in roke rešitve tega problema tako, da se skladno z zakonskimi in materialnimi možnostmi dogradi nov objekt do konca leta 1982.
23.	Delavski univerzi, kot osrednji nosilki družbenopolitičnega izobraževanja in dopolnilnega izo- * braževanja v usmerjenem izobraževanju, moramo dati mesto v sis- : temu vzgoje in izobraževanja ter zagotoviti družbeni vpliv na oblikovanje njenih programov dela. Zato moramo njen program vključiti v program občinske izobraževalne skupnosti, ga finančno ovrednotiti in se z uporabniki dogovoriti za financiranje tega programa. Program Delavske univerze mora biti zajet v srednjeročnem programu OIS.
24.	Izvajalci in uporabniki v okviru republiške in posebnih izobraževalnih skupnosti še niso dovolj jasno opredelili programov, ki so podlaga za konkretnejše opredelitve nalog združenega dela ob prehodu v usmerjeno izobraževanje, zato delegati problemske konference predlagajo, da OK ZKS Velenje v jesenskem obdobju skliče problemsko konferenco o pro-biematiti prehoda v usmerjeno izobraževanje.
Do tega roka morajo OZD in vzgojnoizobraževalne organizacije že izvajati naloge iz Zakona o usmerjenem izobraževanju (predvsem planiranje kadrov, zagotavljanje pogojev za proizvodno delo in delovno prakso) in do sklica i problemske konference pripraviti ; oceno uresničevanja nalog v zvezi s prehodom v usmerjeno izobraževanje.
Koordinacijski odbor za usmerjeno izobraževanje mora do konca avgusta 1980 pripraviti gradivo za to konfernco.

80-letnica Lesne industrije v Nazarjah
Novi delovni uspehi
V Nazarjah bodo letos proslavili 80-letnic3 lesne industrije. Na slavje se seveda vneto pripravljajo in ga bodo združili s prireditvami, ki se bodo ob letošnjem prazniku občine Mozirje zvrstile v tem kraju 12. septembra in v naslednjih dneh. Nazarje bo tokrat veliko pridobilo. Nove delovne zmage bodo slavili v Elkroju, v krajevni skupnosti bodo izročili namenu sodobni kulturni dom, pa tudi sla-vljenec — Lesna industrija Gorenje Glin Nazarje — pri tem ne bo ostal ob strani. Lesarji bodo bogatejši za novo tovarno za oplemenitenje in predelavo ivernih plošč ter za novo žagalnico za drobno oblovino. Te pridobitve, zlasti seveda tovarna, bodo znatno dvignile raven predelave lesne surovine in lesarji bodo z novimi izdelki pričeli osvajati tržišče. Nekatere med njimi izdelujejo že sedaj, druge pa že snujejo. Slavili bodo torej z novimi delovnimi zmagami in skupno z ostalimi krajevnimi dejavniki,pa tudi z vsemi občani in delovnimi ljudmi Gornje Savinjske doline.
Osem desetletij je dolga doba, vendar predelava lesa na tem področju sega še veliko let nazaj. Izkoriščanje in predelava lesa v Gornji Savinjski dolini opredeljujeta delo in življenje njenih prebivalcev že več stoletij. Dokaz za to je med drugim bogato naro-
dopisno izročilo, ki so ga dolini zapustili njeni ,,flosarji", še danes pa o lesu in delu z njim pričajo žage ,,venecijanke" ob Savinji, Dreti, njunih pritokih in strugah ob njih. Žal, jih je danes že zelo malo in ob tem dejstvu bi veljalo ukrepati. Leto 1900 pa je le mejnik, ki
priča o prvih začetkih industrijske predelave lesa in morda ob tem ne bo odveč nekaj najpomembnejših zgodovinskih podatkov o nastanku in razvoju današnje Lesne industrije Gorenje Glin Nazarje in njenih predhodnikov.
Prvi industrijski objekt so v
Nazarjah zgradili v letu 1901. Bila je to žaga z letno zmogljivostjo 18.000 kubičnih metrov, njen lastnik pa je bila italijanska družba Fratelli Feltrinelli. Sest let poznaje je žago prevzela uprava veleposes-tva ljubljanske škofije v Gornjem gradu in z njo upravljala vse do začetka druge svetovne vojne. Omeniti velja še podatek, da so v letu 1930 v Nazarjah zgradili takrat največjo zabojarno v Sloveniji in jo v letih 1934 in 1937 še dogradili.
Med drugo vojno so bile te zmogljivosti delno onesposobljene, saj so partizani v veliki meri preprečili proizvodnjo, ki je služila potrebam nacističnih zavojevalcev. Z osvoboditvijo se seveda pričenja novo obdobje napredka lesne industrije. Vsi industrijski objekti in gozdovi škofijskega veleposestva so postali družbena last. Prva tri leta sta bila lesarstvo in gozdarstvo združena, leta 1948 pa so ustanovili Gozdno gospodarstvo Nazarje in Lesno industrijsko podjetje LIP Nazarje. Ob tem je najpomembnejši podatek, da so v tem podjetju že 8. oktobra 1950 izvolili prvi delavski svet in upravni odbor. Prvi je štel 55, drugi pa 11 članov.
Sedem let kasneje, leta 1957, se je LIP združil z Zadružnim lesnim podjetjem iz Mozirja in to je nov mejnik v združevanju zmogljivosti predelave lesa v Gornji Savinjski dolini. Obenem je lesna industrija na tem področju dobila nov zagon in po vrsti so v naslednjih letih rasli novi objekti. Ze leta 1960 so dogradili prostore za proizvodnjo stavbnega pohištva z letno zmogljivostjo 60.000 kosov in
sušilnico, le dve leti kasneje pa je steklo delo v novem obratu za sekano in luščeno embalažo, temu pa je v letih 1965 in 1966 sledila sodobno opremljena žagalnica, ki lahko na leto razreže 120.000 kubičnih metrov hlodovine. Kaj kmalu zatem so končali naslednjo pomembno naložbo. Leta 1971 je namreš stekla proizvodnja v tovarni ivernih plošč, katere zmogljivosti so z novimi vlaganji čez štiri leta še povečali. V to obdobje sodi tudi izgradnja novih proizvodnih prostorov v stavbnem pohištvu z letno zmogljivostjo 200.000 kosov ter nova kotlarna, še pred tem pa so namenu izročili sodobne prostore družbene prehrane.
To so bila tudi leta samoupravnih preobrazb. V letu 1974 se je enovita delovna organizacija GLIN Nazarje, ki je z združitvijo gozdarstva in lesarstva nastala sedem let poprej, razdelila na temeljni organizaciji gozdarstva in lesne industrije, njima pa se je pridružila še gornjegrajska Smreka. V
razdobjih po dve leti so sledile nove spremembe. Najprej so leta 1976 nastale tri organizacije združenega dela, Glin, Gozdno gospodarstvo in Smreka, ki so se povezale v sestavljeno organizacijo STIK Mozirje. Gozdarji in lesarji so v svojih sredinah oblikovali še vrsto temeljnih organizacij združenega dela.
Takšna oblika združevanja pa ni rodila željenih sadov. Le dve-leti kasneje se je Lesna industrija Glin izločila iz sestava sozda STIK in se priključila sestavljeni organizaciji Gorenje. S tem se je zaključilo tudi dveletno obdobje STlK-a. Priključitvi h Gorenju so sledile nekatere nove samoupravne spremembe, prekinjena pa ni bila veriga novih delovnih zmag, ki jih bodo izročili namenu ob letošnjem prazniku občine Mozirje in ob njihovem visokem jubileju.
J. P.
Del tovarniških objektov v Nazarjah
Turizem v Logarski dolini
Nogometaši Rudaija začeli s pripravami
Končno z mrtve točke
Preobilica besed je že bila napisanih in še več jih je bilo izrečenih o ozjemnih možnostih razvoja turizma v Gornji Savinjski dolini, vsemu temu pa dejanja še zdaleč niso sledila. Pičlost in razdrobljenost gostinske in turistične ponudbe nista kaj prida obeta hitrejšega razvoja, čeprav posameznih naporov in uspehov ne smemo zanemarjati. Ovire so bile seveda tudi drugačne narave in te so v največji meri zavrle razvoj najlepšega dela Gornje Savinjske doline in njenega naravnega bisera Logarske doline. Njen prostor ima zaradi sv ojih enkratnih naravnih lepot širši družbeni pomen, kar pa seveda ne opravičuje polževe hitrosti zakonskega, prostorskega in urbanističnega urejevanja doline, ki se je vleklo v nedogled in šele sedaj krenilo z mrtve točke.
Zastoj in celo nazadovanje sta več kot očitna in tega se v mozirski občini, in v krajevni skupnosti Solčava še posebej v celoti zavedajo. V Solčavi se s takšnim stanjem nikoli niso mogli niti smeli sprijazniti. V svojih številnih iskanjih najrazličnejših rešitev so vedno naleteli na domala nepremagljive ovire in vsa prizadevanja niso obrodila sadov. Puške niso vrgli v koruzo in prav zadnjem času so
se, s pomočjo nekaterih drugih dejavnikov, pospešeno lotili dela. Pripravili so minimalni program, ki ne terja večjih prostorskih sprememb, z njim pa naj bi spravili v red nekatere nepravilnosti, spodbudili nadaljnji razvoj in končno le popestrili ponudbo Logarske doline.
Zlasti pravi korak v tej smeri je več kot nujen. Urediti namreč nameravajo parkirišča in prostor za kampiranje. Oboje je doslej krajevni skupnosti povzročalo številne nevšečnosti in dolini povzročilo veliko škode. Z uresničitvijo te naloge bodo obiskovalce Logarske doline usmerjali na zato določene prostore, ki jih bodo seveda primerno nadzorovali in vzdrževali. Ze kar na začetku se samo s tem ne nameravajo zadovoljiti in želijo urediti še površine za smučanje. Ob že urejenih progah za smučarski tek bo Logarska dolina .ako tudi pozimi postala valjivejša za številne obiskovalce.
Parkirišča in prostor za kampiranje so že pričeli urejevati. Leži nekaj stp metrov pred planinskim domom v Logarski dolini in bo poleti služil obiskovalcem z avtomobilskimi prikolicami in šotori, pozimi pa ga bo dopolnjevalo še smučišče. Kamp bo meril dva hektara in pol, smučišče pa nekaj
manj kot dva. k vsemu temu sodi še urejeno parkirišče ob glavni cesti ter otroška in športna igrišča. Obstajajo seveda tudi možnosti za nadaljnje širjenje vsakega izmed omenjenih delov, čeprav so delno omejene. In še nekaj so se dogovorili. Ob smučišču in kampu so namreč nadvse primerni tereni za izgradnjo smučarske skakalnice, ki jo je že dalj časa nameraval zgraditi smučarsko skakalni klub iz Ljubnega. Potrebna bodo le manjša zemeljska dela, skakalnica bo omogočala skoke do 100 metrov, skakalci bi vlečnico uporabljali skupaj z ostalimi smučarji, zaradi ugodnih snežnih razmer pa bi bili skoki možni od pozne jeseni do pozne pomladi.
V kampu ne bo manjkalo ostalih objektov. Uredili bodo vse potrebne sanitarije, prostor za pripravljanje jedi na žaru in ob cesti postavili večnamenski objekt. V tej brunarici bodo našli prostor informacijska pisarna, bife z manjšo kuhinjo in vrtom ter manjša trgovina. Začetek je torej tukaj in veljalo bi napeti vse moči, da bi se z njim in z novimi koraki, ob pravi meri okusa in domiselnosti, Logarska dolina le predramila iz turistične otopelosti.
J. P.
Večja skrb vzgoji lastnih igralcev
Nogometaši velenjskega Rudarja se že marljivo pripravljajo za novo
prvenstveno sezono v drugi zvezni nogometni ligi—zahod. Sedaj so na desetdnevnih pripravah pod vodstvom novega trenerja Aca Krivošeja v Ravnah na Koroškem. Nazaj v Velenje se bodo vrnili v nedeljo, čas do začetka novega prvenstva 17. avgusta, ko se bodo v prvi tekmi srečali na domačem igrišču z moštvom Jedinstva iz Brčkega, pa bodo odigrali več prijateljskih tekem. Ze 3. avgusta se bodo v Velenje sestali z novim prvoligašem Zagrebom.
Sedanje delo izvršnega odbora Rudarja, ki ga vodi Franc Druks, napoveduje takšno delo tako na strokovnem kot organizacijskem področju, da bo zadovoljilo ljubitelje nogometa v dolini. Izvršni odbor, ki ima v tem času seveda največ dela z rešitvijo vprašanja financiranja kluba, je sklenil, da je treba klub postaviti na trdne dolgoročne temelje. O tem so Sicer govorili vsa tri leta doslej, odkar so se ,,rudarji" uvrstili v drugo ligo, sedaj pa so začeli tako tudi delati. Prvič so se
izognili lahko rečemo kar množičnemu nakupu igralcev, saj so do začetka priprav pritegnili v svoje vrste le tri nove igralce, in to Raukoviča, ki je že bil v Velenju, vendar je moral lani klub zapustiti zaradi prestrogosti prejšnjega trenerja, Antonijeviča, srednjega napadalca OFK Beograda in vratarja ljubljanske Olimpije Mrkulina. Rudar se je sicer dogovoril tudi z Narandžo in Kolo-ničem (oba Varteks), da bosta prišla v Velenje, vendar jih prve dni ni bilo. Uprava se je odrekla uslug tudi nekaterih starejših igralcev. Odšli so Glišič, Hohnjec, Serbo, Dubovina, pa tudi Karalič in Tomič. Dveletna pogodba je potekla tudi Oruču, vendar se je vrnil nazaj k Rudarju. Trenerju Aci Krivošeju pa pri delu pomaga Dušan Stanič, ki je v Velenje prav tako prišel iz Famosa.
Ob svojem prihodu k Rudarju je novi trener povedal: ,,Rudar je v preteklem prvenstvu osvojil relativno dobro deseto mesto, kar me seveda zavezuje, da nadaljujem s takšnim delom. Kot povsod dru-
god, je tudi pri nas sedaj na začetku veliko težav pa tudi negotovosti, ki jih pogojuje nadaljnja bodoča organiziranost ligaškega tekmovanja. Zame je še toliko težje, ker ne poznam Rudaija, sposobnosti posameznih igralcev, od katerih jih je precej odflo, v delo pa smo vključili več mladih nogometašev. No, te začetne težave bomo kmalu prebrodili in si prizadevali, da v možnostih kasneje, ko se bo začelo prvenstvo, kar najbolj zadovoljimo naše gledalce. Delo sedaj teče normalno, igralci marljivo in disciplinirano trenirajo, to velia tudi za mladince Klajiča, Marjana, Smita, Marja-noviča, Dizdareviča in Damjan o-viča. Sedaj -smo v stanju, da moramo v delo kluba vključiti vse sile, da povežemo mladost z izkustvom. Moje osnovno vodilo za naslednjo sezono je, da bodo igrali tisti, ki bodo sposobni, ne pa ime-
S. VOVK
Motiv iz Logarske doline
Prvi dogovor
6i\5
Številka 28 (540) - 25. julija 1980
»Tako ti pravi pevec DolgoKrak,« je nadaljeval Skakač s svoja dolgočasna razmotrivanja, čeprav ga ni nihče poslušal. Gojmir je strmel v novo odkriti čudež, drobna svojat pa se je iznova ojunačila in ščebetala v tisočerih glasovih, spjajočih se med seboj v nerazumljivo, navadnim ušesom neslišno trepeta-nje.
»Povej mi torej, vsegavedni Dolgokrak«, seje obrnil deček k njemu in ga prekinil, »povej mi, kam je izginila moja kresnica?«
Odgovora ni bilo, zakaj žabji pevec se je kar na tihem izmuznil nekam med listje in prst, kakor daje pred kom pobegnil, iz daljave pa seje začulo sirovo, odurno petje in hripavo povriskavanje. Gozd je oživel: v tiho noč je hrumela objestna pesem, čudna v svojem načinu, vendar zanimiva in poslušanja vredna:
Ha-hoj, ha-hoj, ha-li, ha-la, ha-li, ha-la, nocoj, nocoj
imamo ga, imamo ga... Ha-hoj, ha-hoj, ha-li, ha, la, ha-li, ha-la, zapoj, zapoj,
Bliže in bliže seje pomikalo.
Med vejami so se zasvetile plamenice, petje je postajalo glasnejše in glasnejše in končno je oril ves gozd neprestanih odmevov, prihajajočih in bliskoma se spet izgubljajočih v daljavi, hrumenje je naraščalo in se večalo, modrikasta svetloba pa se je morala umakniti krvavordečemu blesku plamenic, ki je obseval s čarobnimi odsevi čudni sprevod, pomikajoči se skozi les.
Med debli in vejami, ki so se odmikale kar same od sebe, je v divjem diru drevela kopa grdolicih škratov z gorečimi bakljami v rokah, obskakovaje okrogel podstavek, ki so ga z občudovanja vredno lahkoto in spretnostjo nosili štirje škratje. Na podstavku je stal lep mlad mož z dolgimi lasmi, z lutnjo v levi roki, prepevaje venomer slične stihe. Obdajala gaje hripavajata in spremljala z veselim, zmagoslavnim vriščem. Pevčev glas je bil čudovit po svoji blaeozvočnosti in milini, njegova lutnja je brnela v nepopisno lepih zvokih, ki jih je izvabljala iz nje njegova umetniška roka, prebirajoča srebrne strune.
Ce je za hip postal, so takoj zavreščali nenasitni škratje in vpili: »Kurent, poj! Kurent, poj!«
Kurent je bil božanski pevec, znan širom slovenske domovine.
»Kurent in škratje!« seje zgrozil Gojmir in se plašno stisnil pod grmovje, da bi ga dreveča druhal ne zalotila ter ne odvedla s seboj. Na nesrečo pa je bil njih pohod zavzel natančno smer proti njegovemu skrivališču, hipoma poteptal praprot in grmovje naokrog in polomil veje, ki so mu bile na poti. Zadnji nekaj šepajoči škrat seje spotaknil ob ležečem dečkovem telesu, jezno zarenčal, obstal za hip ter pogledal okoli sebe in pod svoje kopitaste noge. Komaj je bil opazil skritega Gojmira, je poskočil in presunljivo zažvižgal na svoj prst: dreveči sprevod je nagloma obstal, zadnji škratje pa so pohiteli nazaj, da zaznajo vzrok nenadnega klica.
»Človek, človek!« seje drl zaostali dolgobradi in grdogledi škrat in z divjimi skoki plesalokrog dečka, polmrtvega od groze, s krvavečo plamenico v roki ter se vmes grohotal z razklanim glasom.
»Človek, človek... Kje, kje?« so zavreščali njegovi drugovi, se prerivali in silili nazaj. Z zmagoslavnim tuljenjem so obdali trepetajočega uboščka, dva škrata sta ga pograbila in ga vlekla v sredino razuzdanega pohoda, ki je mahoma zdrevel dalje, vriskajoč, lomeč veje, tuleč in pojoč, kadarkoli je zasviral mojster Kurent novo kitico njihove enolične, venomer se ponavljajoče pesmi. Za ujetega dečka se pevec niti zmenil ni, kakor da ga ni zapazil: zamaknjen v iskreče se višave je brenkal in pel svoje čudne, nenavadne, toda lepe melodije, ki so se zdaj plazile po tleh, ob drevesih in vejah, zdaj splavale nakvišku, postale nekaj trenutkov in nato v besnem toku zadrevele spet navzdol, navzele obliko poskočnega plesa in se končavale z divjim vrtenjem. Od časa so časa je sredi pestmi nenadoma obstal, kakor da seje nečesa spomnil, udaril po strunah in povzel pesem škratov:
[ Gustav Šilih ]	
Nekoč jezi	- ■ '■ . .. ■■ Vv-. . • ■ je bilo IfO... 1 ■
L ta	(Dolinska b*jka) J
Ha-hoj, ha-hoj,
ha-li, ha-li, ha-li, ha-la.
nocoj, nocoj
imamo ga, imamo ga ...
Vsa jata je bušknila v sirov grohot in tuleč ponavljala zadnje besede, ki so se zdaj očividno nanašale na zarobljenega Gojmi»a, tekajočega sredi med njimi, sicer pa bile bržkone izraz opija-njenih škratovskih glav.
Dalje in dalje je drla vreščeča tolpa. Zdajci je les prenehal, tik pred njimi pa seje zasvetilo jezero v modrikasti luči, razgrnjeni čez vso širno plan. Valila se je v bogatih valovih sem od skalnatega gradišča, deleč se na več razstavljenih smeri: pokrajina je odsevala, prekrita z visokim nebeškim obokom, kakor dragocen brušen opal. izpreminjajoč svojo prevladujočo bojo le ob jezerskih robovih, kjer so krvaveli poedini ognji v svetlih plamenih, žolteti žolti ognjeni jeziki in zeleneli zeleni plamenasti stebri. Zdaj pa zdaj seje ta ali oni nepričakovano ojačil, ali pa je cela vrsta zagorela v močnejšem žaru: tedaj je zaigrala preko sinje planote razkošna zmes boj in plamenov in trepetala v nemirnem drgetanju nad njo, dokler ni premočni skalski tok zavladal s svojo zmagonosno modrino, ki se je prelivala po jezeru, mogočni velereki enaka.
Gojmir je tekal s tolpo, ali docela je pozabil na svoj strah in zadivljen odpiral oči, da vidi čim več bajne krasote, ki jo je prinesla na svojih krilih čudežev polna kresna noč.
Ob jezeru so škratje obstali, njihove divje popevke so za kratek hip utihnile; drveči vodniki pa so pregledavali bližnjo okolico s skrbnimi očmi, kakor da se boje nevidnega sovražnika. Najmlajši so se razleteli na več strani, da preiščejo obrežje. Nikjer ni bilo nič nevarnega. Razen neprestano glaseče se pesmi poletne noči, kije šumljala v tiho obnebje, kakor šumi vodomet, kipeč navzgor, in prši padajoč svoje drobne svetle misli na vse strani, da se morajo razkropljene zbirati šele na dnu kotanje, razen samotne molitve kadečih se poljan in razen vršanja zasanjanih gozdov ni bilo od nikoder motečega glasu.
Polagoma so se škratje ojunačili in postali glasnejši; kmalu je kakor poprej odmeval njihov hrup in šum, njih krik, ropot in grohot nad spečimi vodami in valovi, ki so se z lahnim pljuskanjem začudeni zbujali iz svojih kresnonočnih sanj in pošiljali drobne ribice gledat na površje, kdo se drzne motiti svetonočno tišino, mir in brstenje zemeljskih zakladov, poganjajočih svoje raznobojne plamenaste cvetove na vitkih žarečih stebelcih visoko nad zemljo.
Druhal se je končno nekoliko pomirila in je polegla po obrežju, preraslem z visoko travo, nekateri so se začeli preko-picavati po tleh, drugi so skakali z drzovitimi skoki sežnje visoko v zrak, tretji se izpreminjali v žareče vešče orjaške velikosti ter bruhali ogenj iz ust, četrti pa so plesali krog Kurenta. Tam jih je bilo največ, zakaj pevec je bil spet vzel svoje godalo v roke, ubral strune, zabrenkal v dveh, treh prijemih, da seje zdelo, kakor bi se oglašala Velesova svirel iz gozda, spremljana od zlatega zvončkljanja njegove črede. Nato je začel peti. Pesem je bila spočetka nežna, je postajala silneiša in močnejša, dokler ni valovilo vse ozračje v presledkih poletnih čudežnih glasov, in zdelo seje, da sta zastrmela loka in jezero ter zapela z mojstrskim pevcem vred, prinašajoč svoje pesmi na krilih ponočnih vetrov.
Škratje so stali kakor okameneli; norčavi stranogledci so prenehali s svojim norenjem, se pridružili tovarišem in se z njimi vred stiskali v tesen krog, stvorjen ob oboževanem mojstru.
Kurent je pel:
»Hej! Lutnja brni
in spev se glasi:
ha-la, ha-li. ha-la, ha-li...
Brste in cveto in poganjajo v plod
— v zatišju osenčenem čudežen rod —
dehteči, blesteči cvetovi
kresne noči...
In kadar so zreli, bogati plodovi se vsipajo urno, ne veš kam niti kod,
v globine neznane po tajnih ceveh.
po teku skrivnostnem podzemeljskih vod,
da pokajo skalni okovi
in krešejo iskre se v mračnih roveh
in trgajo v njih se vetrovi...
Pa silijo kvišku, se ženejo, vstajajo
in roke si proste nad zemljo podajajo,
ko vihra vršijo,
letijo, bežijo
in derejo preko čeri, po doleh, čez jezera, reke in gore in trate, ko da so se zbirali v dolgih nočeh; in pesem gre z njimi, gre vrisk in gre smeh v božanskem zaletu neustavljene jate. Preprezajo, stikajo družijo, vežejo utripe srca in bolesti in jok in radost in srečo in vse naokrog, karkoli na svojem pohodu dosežejo ... In skujejo, zvarijo žaren obroč brezskrbne radosti in sreče neznane, skrivnosti odkrivajo, v mrak zakopane, in luči prilivajo, dajejo moč za eno noč, za kresno noč ...
Kakor blesteč slap so tekli glasovi izpod pevčevih prstov in se zlivali iz njegovih ust: pesem je zaplula nad kresnonočno lepoto, tkala čarobne sanje, razpredala se in dvigala v silnih melodijah. ootoDlienih v neskončno hrepenenje, v brezmejno nežnem okviru mračne lepote in skritih globin nedoumne pevčeve duše.
Kurent je pel: njegov glas je bil spočetka kakor pregibanje rahlo šelestečega listja, tresočega se v poznem pozdravu večernega vetra, spremljan od zadušeno mrmrajočega potočka, ki skaklja v gozdu nad pojočim prodom in žubori v skrite tolmune, potem se-je ojačil in nalikoval široko razmahnjenemu vršanju samevajočih gozdnih vrhov, kadar jih poseti nemirni veter od vročega juga. in se nazadnje izpremenil v grmečo trombo go-spodujočega groma, drevečega z nevzdržno silo čez neizmerni svod, dokler se ni spet ublažil in je v nežnem šepetanju objemal poslušajoča ušesa in božal pričakujoče duše...
Med škrati je zavladala sveta tišina; s sklonjenimi glavami so poslušali nedosežnega pevca, ki je stal visoko nad njimi, lep in ponosen, in z iskrečimise očmi ter božanskim hotenjem ustvarjal svojo pesem, proslavljajočo čudovito, skrivnosti polno kresno noč.
V nemem zamaknjenju je poslušal tudi Gojmir, ki so ga bili pustili škratje čisto ob strani, kakor da so popolnoma pozabili nanj. Za trenutek gaje minil strah, toda polagoma seje osvestil in sklenil, da porabi ugodno priliko ter se oprosti neprijetnih ječarjev. Komaj slišno seje plazil po vonjajoči rosni travi proti visokemu jezerskemu trstju, ki seje gibalo z rahlim, okretnim priklanjanjem samosvojim vetrovnim sunkom, dihal pritajeno in neprestano gledal nazaj, je li ga kdo opazuje. Ali škratje so dreveneli v napetem poslušanju in nihče ni bil videl njegovega bega; pesem je prikovala nemirne in nagajive sinove slovenskih lok in gajev na mesta, kamor so bili sedli, in njihova ušesa so bila mrtva za vse drugo, kar seje godilo krog njih.
Deček je postal in se nekoliko oddahnil, potem paje nadaljeval svojo pot z isto skrbečo previdnostjo kakor dozdaj. Kmalu je dospel do varnega bičevja, se počasi prerival med posameznimi trsti in sekrčevito izogibal ponekod strmo visečega obrežja in močvirnastega sveta.	(Se nadaljuje)
Dr. Ivan Stopar
V ■>;.>. v'-v	_ '
- - -I vf • I t« •
ileskidohni
■MMM
Kot razberemo iz Vi-scherjevih upodobitev, dvakrat na upodobitvi graščine Gorica in enkrat na upodobitvi gradu Šalek, je bil Ekenštajn nekdaj impozanten grad verjetno kastelnega tipa z dvema ločenima sestavinama srednjeveškega izvira. V 16. stol. je izgubil na svojem pomenu, zato je tudi pogosto prehajal iz rok v roke, ne da bi posamični lastniki čutili potrebo, da ga prezidajo v duhu sodobnih stavbnih konceptov. Zato tudi na Vischerjevih upodobitvah ni videti renesančnih fortifikacijskih ali drugih sestavin, ki bi jih lahko postaviii v 16. stoletje.
Forhtenek
(Forchtenegg),
grad
Razvalina na strmi, delno skalnati vzpetini nad potokom Velunja, v naselju Ravne pri Šoštanju.
Grad se v zgodovini
omenja šele 1317 kot Feurch-lenek. Bil je last- šentpavel-skega samostana, od katerega so ga imeli v fevdu najprej vovbrški grofje, po 1322 pa, ko so ti izumrli, žovneški svo-bodniki. 1317 sta bila na njem gradbnika Poepel in Geb-hard. V naslednjih letih se grad omenja 1328 kot Fur-inek. 1334 Feurlnekh, 1336 vest Furtenek. 1356 ga je od celjskih grofov dobil v zajem Jošt Forhteneški, 1360 Hans Rogaški, 1425 Sigmund Do-brnski, brežiški poveljnik.
1435. ko sta ga dobila v fevd brata Jobst in Hans die Furchtenecker, se omenja kot burck Feurchtenegk. Ko je Hans umrl. je postal dedič njegovega imena in grba njegov stranski sorodnik Andre-as. ki pa ni podedoval utrdbe. V letih 1477—1500 jo je upravljal Sigmund Lichten-berger (utrdba se 1480 tako kot že 1462 omenja kot gschloss — gslos). potlej Da-niel Mindorfer, 1524—1535 Chistoph in Balthasar pl. Al-tenhaus. Po urbarju iz 1524 so
Forhtenek na Vischeijevi upodobitvi 1. 1680
imeli takrat na gradu 5 ročnih topov — hagkhenpuxen ter le nekaj smodnika in krogel. V posesti gradu in gospoščine so bili nato vse do 1603 Hans Leysser in njegovi dediči. 1620 je deželni knez prodal malo gospoščino Sigmundu GeorguDobrniškemu, 1635pa so grad razdejali uporni kmetje, nakar ga niso več pozidali. Na Viscnerjevi upodobitvi iz o. 1681 je že popolnoma razvaljen.
Ostanki gradu se razprostirajo po mogočni Kopi nad naseljem. Vrh kope na skalnem pomolu iznad umetnega, v skalo vsekanega grajskega jarka so temelji mogočnega stolpa, na katere se pripenjajo ostanki obzidja, ki obkroža grajsko pobočje in se pri tem v veliki meri prilagaja terenu. Ob vznožju pobočja se naslanjajo na obzidje ostanki pomožnih stavb ob nekdanjem vhodu v grajski kompleks. Tu so opazni tudi ostanki grajskega vodnjaka. Zidava ohranjenega dela obzidja in stolpa teče v ravnih legah, šivani vogali pa le še v grobem določajo lege, kar kaže na čas zgodnje gotike.
Frauenburg
(Frauenburg), grad uulgo
Grunberg
Na hribu Tabor, najvišjem vrhu Slatine med Paško vasjo in Mozirjem. O gradu ni več sledu. Lokacija ni preverjena.
Utrdbe v srednjeveških virih ne srečamo. Omenja se samo v urbarju šoštanjske in katzenberške gospoščine iz 1575. ki na ustreznem mestu povzema podatke iz 1524. Ob popisu meja šoštanjskega deželnega sodiščaje je govor o meji. ki teče weiter auf Frauenburg zu dem oden Schloss. Orožen omenja, da je grad že brez sledu izginil, da pa med ljudmi kroži pripoved o protiturškem taboru na tem mestu. To je edina arhivalna omemba gradu Frauenburga.
Kacenštajn
(Katzenstein)
,grad
Sledovi na strmem griču nad podružnico sv. Flori-jana v naselbini sv. Florijan pri Topolšiei blizu Šoštanja.
Na prvo posredno omembo gradu naletimo 1173. ko nastopa v Rečici ob Savinji kot priča Eberhard Kacenštajnski — Eberhardus de Chazenstein. V spremstvu Hartnida Ptujskega naletimo 1246 na Diepolda Kacen-štajnskega — Dyeppoldus de Chatcenstevne. Kacenštajnski so bili ptujski vazali in jih v njihovem spremstvu tudi pozneje pogosto srečujemo. Grad se omenja 1252 kot Chazzenstain in 1288 kot Chaszenstein, šele v naslednjem stoletju pa izrečno kot utrdba — vest Chaceristein. 1334 se je Diepold Kacenštajnski odpovedal svojemu deležu gradu v korist Ptujskih 1337 pa so Wolfel der Polan Kacenštajnski in njegovi sinovi VVulfing. Herman in Diepold izstavili prodajno pismo.

Številka 28 (540) - 25. julija 1980	J
Letošnjega srečanja na Graški gori se je udeležilo 13 narodno zabavnih ansamblov
Graška gora
Nagrada »Planiki"
Na Graški gori je bilo v nedeljo peto tradicionalno srečanje narodno zabavnih ansamblov, ki ga je organiziralo prosvetno društvo Ivan Cankar s Plešivca v sodelovanju s tamkajšnjo mladinsko organizacijo. Letošnjega srečanja se je udeležilo 13 narodno zabavnih ansamblov iz Slovenije, nastopil pa je tudi narodno zabavni ansambel naših rojakov s Švedske.
Organizatorji so tudi letos nagradili najboljšo pesem o Graški gori. Nagrado je osvojil ansambel Planika iz Velenja.
Peto srečanje narodno zabavnih ansamblov na Graški gori je ponovno potrdilo, da so takšne prireditve med občani nad vse priljubljene, saj so se tudi tega srečanja, tako kot vseh doslej, udeležili v zares velikem številu.
M. Z.
V nekaj vrstah
Alpinistične novice
Spominska smer
Iva Reye
Kljub nestalnemu vremenu se velenjski alpinisti vneto pripravljajo na odhoid v Centralne alpe. V soboto, 19. julija sta Avberšek in Vovk ponovila spominsko smer Ivo Reya (Zmaj), ocena VI, v Ojstrici.
v nedeljo, 20. julija pa so Velenjčani plezali v stenah Male in Štajerske Rinke. Avberšek in Sevčnikar sta ponovila Steber Štajerske Rinke (IV), Vovk in Kavč-nik Vzhodno (III), Lukič in Jugovar pa Cicovo (V) v Mali Rinki.
V Gornji Savinjski dolini so se prostorskega načrtovanja lotili z vso potrebno vnemo, čeprav jim problemov tudi ne manjka. Prostorski vidiki srednjeročnega in dolgoročnega načrtovanja so
Dolga leta so bili labodi okras velenjskega turističnega jezera. Ker pod restavracijo ,.Jezero" kopljejo premog, so jo konec prejšnjega meseca zaprli in jo bodo porušili. Z osebjem reslavraci-je ,.Jezero" so labodi izgubili glavnega zaščitnika in oskrbnika.
Zdaj je deset labodov, kolikor jih je na velenjskem turističnem jezeru, prepuščenih samim sebi. Do zime glede prehrane ne bo večjih težav, saj si jo lahko poiščejo sami ali pa jim jo prinese kdo od preostalih občudovalcev. Kako pa bo pozimi?
Bodo labodi na velenjskem turističnem jezeru resnično posta-li pozabljeni? Kdo ve?
V mozirski občini se zavedajo da mora biti načrt zaradi prostorske pomembnosti tega dela Savinjske doline pripravljen zares | temeljito. Kljub temu obstaja bojazen, da načrt kljub vsem j
koledar
Petek, 25. julij — Jakob Sobota, 26. julij — Ana Nedelja, 27. julij — Gorazd Ponedeljek, 28. julij — Nevenka Torek, 29. julij — Marta Sreda, 30. julij — Peter Četrtek, 31. julij — Ignac
dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
25.	7. 1980 — dr. Natek (dnevni), dr. Zupančič (nočni)
26.	7. 1980 — dr. Prenc (dežurni), dr. Lešnik (pom. dežurni)
27.	7. 1980 — dr. Prenc (dežurni), dr. Lešnik (pom. dežurni)
28.	7. 1980 - dr. Kralj (dnevni), dr. Grošelj (nočni)
29.	7. 1980 - dr. Seher (dnevni), dr. Žuber (nočni)
30.	7. 1980 - dr. Prenc (dnevni), dr. Natek (nočni)
31.7. 1980 — dr. Lešnik (dnevni), dr. Zupančič (nočni)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
25.	7. i 980 — dr. Lazar
26.	7. in 27. 7. 1980 - dr. Menih 28. 7. in 29. 7. 1980 — dr. Pirtovšek 30. 7. in 31. 7. 1980-dr. Stupar
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti SŠZD Velenje, sicer v pripravljenosti na dom u:
26. 7. in 27. 7 1980 — dr. Božo Jevšek, Kidričeva 17, Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE 25. 7. - 31. 7. 1980 - Ivo Zagožen, dipl. vet., Velenje, Vrnjačke Banje 7 — telefon 852—381
mali oglasi
PRODAM po delih karamboli-ran AMI 8, letnik 1972. Ogled ob sredah popoldan na Aškerčevi 27, Velenje.
FOTOKOPIRAM! Alojz Fužir, Mozirje 190. Informacije po telefonu 830-094 od 14. do 16. ure.
CENJENE stranke obveščamo, da bo slaščičarna ,,MOVH" v Šoštanju zaradi kolektivnega dopusta zaprta od 29. julija 1980 do 14. avgusta 1980.
AVTOSERVIS v Velenju išče učenca in avtomehanika. Naslov v upravi lista.
PRODAM gradbeno parcelo v izmeri 1210 kv. m z nadomestnim objektom v Šmiklavžu pri Slovenj Gradcu. Jože—Anica, lljaš, Tomšičeva 15, Slovenj Gradec.
kino
filmski spored kino velenje
redni kino velenje
25.	7. — petek ob 18. in 20. uri DINAMIT JOHNSON — hongkongški karate; režija: Boby A. Suarez; igrata: Johnson Yap, Marie Lee
26.	7. — sobota ob 18. in 20. uri DINAMIT JOHNSON — hongkongški karate
27.	7. — nedelja ob 18. in 20. uri DINAMIT JOHNSON — hongkongški karate
28.	7. — ponedeljek ob 18. in 20. uri EMILI — angleški erotični; režija: Honry Herbert; igrata: Koo Stark, Sarah Brackett
29.	7. — torek ob 18. in 20. uri MANITU DUH ZLOBE — ameriška grozljivka; režija: William Girdler; igrata: Tony Curtis, Suzann Strasber
30.	7. — sreda ob 18. in 20. uri MANITU DUH ZLOBE — ameriška grozljivka
31.	7. — četrtek ob 18. in 20. uri ZADNJI PODVIG DIVERZANTA OBLAKA jugoslovanski; režija: Vetro-slav Mimica; igrata: Pavle Vusič, Slavica Jukič
kino dom kulture velenje
31. 7. — četrtek ob 20. uri POLICIJSKI PES — španska kriminalka; režija: Antonio Isasi; igrata: Jason Miller, Lea Massari
kino Šoštanj
26. 7. — sobota ob 17.30 SAHARSKA PREVARA — italijanski akcijski; režija: Tonino Valleri; igrata: Franco Nerro, Michel Constantin
26.	7. — sobota ob 19.30 EMILI — angleški erotični
27.	7. — nedelja ob 17.30 in 19.30 MANITU DUH ZLOBE — ameriška grozljivka
28.	7. — ponedeljek ob 19.30 DINAMIT JOHNSON - hongkongški karate
30. 7. — sreda ob 19.30 ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO — danska sexi komedija: režija: John Hilbard, igrata: Soren Stromberg, Villi Rau
kino šmartno ob paki
25. 7. — petek ob 20. uri MANITU DUH ZLOBE — ameriška grozljivka
29.	7. — torek ob 20. uri DINAMIT JOHNSON — hongkongški karate
gibanje prebivalstva
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ
Rojstva:
Rodilo seje 8 dečkov in 3 deklice
Poroke:
Jernej HUDEJ, roj. 1943, ključavničar, Gabrke 35 in Stanislava STOPAR, roj. 1952, delavka-, Gabrke 35; Milan PRAZNIK, roj. 1957, brusilec, Šoštanj, Levstikova 21 in Mihaela AZMAN, roj. 1961, sestavljalka, Paska vas 21; Janko SUŠF.C, roj. 1953, kmet. Tolsti vrh 34 in
Danica TAJNŠEK, roj. 1958, Lokovica 40, kmetovalka; Milan JURKOVNIK, roj. 1955, električar, Ravne 22 in Marija MEH, roj. 1960, prodajalka, Ravne 170.
Smrti:
Avgust Š1NCEK, upokojenec, Gomil-sko 44, star 71 let; Konrad POKLEKA, delavec, Prelsko 27, star 54 let; Miroslav LAZNIK, kmet, Miklavž pri Taboru 10, star 53 let; Elizabeta HLIS, upokojenka, Šoštanj, Metleče 24, stara 69 let; Marija KAVŠAK, kmetovalka, Zavodnje 49, stara 82 let; Mihael PETF.RNEL, kmet, Dobrava 14, star 59 let; Anton OBLAK, upokojenec, Ravne 1, star 64 let; Nežka PLANKER, gospodinja, Skorno pri Šošlanju 5, stara 80 let.
Kozmetično
frizerski
salon
Marija
Mujadžič,
Velenje,
Šalek,
Cesta 1r št. 8
Cenjene stranke obveščamo, da smo nabavili najnovejše aparate za nego obraza in zdravljenje kože:
—	aparat za pregled kože (vlaga v koži)
—	razpršilec vlage za obraz
—	elektromasaža — glajenje gub
—	vakuum masaža
—	čiščenje mozoljev z vakuumom
—	piling brušenje kože
—	visoka frekvenca (masaža z uitravioletnimi žarki)
—	obsevanje z infra žarki (solux)
—	obsevanje z uitravioletnimi žarki (kvarc)
Poleg tega izdelujemo kreme, losione in čistilna mleka za vse vrste kože. Odstranjujemo tudi kurja očesa in oti-ske. Poleg kozmetičnih uslug in proizvodov vam nudimo vse vrste frizerskih uslug. Naročite se lahko osebno ali po telefonu 851-018.
Za obisk se priporočamo!
pripravljeni. Izdelal jih je celjski Razvojni center v sodelovanju z vsemi uporabniki prostora.
Večji del so že opravili in jih bodo s tem tudi zaključili. Sledila bo široka javna razprava in sprejemanje načrta.
naporom ne bo sprejet v dogovorjenem roku. Vzrok za to je v slabem sodelovanju regijskih in ostalih dejavnikov.
J. P.
gostinstvo velenje, p.o. velenje, rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje
GOSTINSTVO VELENJE
vas vabi na teraso BAZENA VELENJE, kjer ob sobotah in nedeljah pečejo specialitete na žaru.
Razvedrite se lahko tudi na MINI GOLFU JEZERO, zvečer pa vas vabimo v HOTEL PAKA, kjer vas bo zabaval kvartet ASTER ali na VRT HOTELA KAJUH v Šoštanju, kjer igra duo GRADIŠNIK.
PRIDITE IN SE RAZVEDRITE!
Prostorsko načrtovanje v mozirski občini
Zakasnitev kljub naporom
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE DO AVTOPARK
Koroška 62, Velenje
RAZPISUJE
javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev z izklicno ceno:
1.	Osebni avto FIAT 132, letnik 1977, vozen, CE 976-29, inv. št. 54343, 130.000 din. .
2.	Avtp vlačilec mercedes LPS 2224, letnik 1972, vozen, CE 123-931, inv. št. 37481 s prikolico GORICA PK 35 M
25 kiper, 25 ton nosilnosti, inv. št. 52032 CE 30-86, 780.000 din.
3.	Buldožer TG-90 C št. 1, letnik 1977, inv. št. 80071, 600.000 din
Licitacija bo 13. avgusta 1980 ob 10. uri v DO AVTOPARK. Ogled sredstev je možen isti dan od 8. ure dalje. Vsak udeleženec licitacije mora kot varščino položiti 10-od-stotno kavcijo od izklicne cene, po prodaji pa kupec takoj plača kupnino v celoti. V ceni ni zaračunan prometni davek. Pri licitaciji ima prednost družbeni sektor ali interesent za celotni odvzem razpisanih sredstev.
ZAHVALA
ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in starega očeta
Staneta Strahovnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, ki so nam jo nudili v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se DO Termoelektrarne Šoštanj, DO TGO GORENJE TOZDZmrzovalniki in t UZD Pralni stroji ter DO Plastika. Prisrčna hvala Lovski družini Velenje, Gasilskemu društvu Bevče, pevcem, godbi, vsem govornikom ter duhovniku za opravljeni obred. _ Hvala vsem, ki so z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje.
Žalujoči: žena Fanika, sinovi: Stane u družino, Milan z ženo Zdenko ter
Srečko.
ZAHVALA
ob obleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata
Konrada Pokleke
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti in zasuli grob z venci in cvetjem. Posebno se zahvaljujemo dr. Hribarjevi ter dr. Krajnčevi in osebju za nego. Zahvala tudi govornikom Blažu Arliču, Martinu Drevu ter tov. Drenu in pevcem. Zahvaljujemo se tudi TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Celje-Nadzorništvo proge Šoštanj.
Žalujoči: žena Marija, sin Lojze ter hčerka Anica z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, mame in orne
Elizabete Hliš
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, ki so nam jo nudili v najtežjih trenutkih. Hvala sostanovalcem za darovane vence ter delovni organizaciji Termoelektrarne Šoštanj in vsem, ki so darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala godbi, govorniku ter duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: mož Ivan, hčerka Zofija z družino in ostalo sorodstvo.
Plešivec
Avgusta še kmečki praznik
Po srečanju narodno zabavnih ansamblov bodo v Plešivcu prihodnji mesec pripravili še drugo zanimivo prireditev. 24. avgusta bo pri kmetu Lipnikarju že tretji kmečki praznik. Tudi letošnji bo za obiskovalce zelo zanimiv, za tekmovalce pa še zahteven zraven. Svojo spretnost bodo preizkusili v košnji in grabljanju sena in ceplenju drv. Izbirali bodo tudi najbolj pristno domačo jed.
Za obiskovalce so lani pripravili tekmovanje v jedi kislega mleka, letos pa bodo pripravili podobno tekmovanje, in sicer, kdo bo pojedel več kruha namazanega z medom. Poleg tega bodo prikazali več kmečkih opravil, kot so podkovanje konja, točenje medu, kuhanje oglja, mlačev, pokrivanje strehe s skodlami.
Za nastop na kmečkem prazniku s svojimi tekmovalci se lahko prijavi vsaka krajevna skupnost s po eno ekipo v vsaki disciplini. Podobno kot lani bodo tudi letos nagradili najboljše tri tekmovalce, vsi nastopajoči pa bodo dobili posebna priznanja. Svet krajevne skupnosti Plešivec bo zbiral prijave do 8. avgusta.
S. V.
Naša nova znanka
Uršula Berlot
Jesen življenja preživljajo ljudje na različne načine. Še tako zasluženega počitka si nekateri ne privoščijo. Življenje je polno veselih, pa tudi žalostnih dogodkov. Življenska pot je čestokrat naporna in dokaj strma. Vendar moraš po njej, če hočeš uspeti in biti srečen. Ko je človek malo starejši, se rad ozira na prehojeno pot, seveda, če' je vanjo vložil ves svoj napor in če je uspel. V mladih letih ni bilo skoraj nič prostega časa. Le delo, pa zopet delo, vse do takrat, ko te počasi zapuščajo moči.
Vendar z Uršulo Berlot ni tako. Čeprav je stara že 83. let, je še vedno krepka, čila in zdrava. Obiskovalci velenjske tržnice jo lahko vsaj dan srečajo za stojnico, ko prinese pridelke iz svojega vrta, sadje, včasih pa tudi gozdne sadeže, ki jih kljub 83 križem sama nabira. ,,Veste, sama sem doma in mi je dolg čas. Že od zgodnjega otroštva sem vajena trdega dela. Zato tudi sedaj ne morem mirovati. Od 18. leta dalje si služim kruh tako, da prinašam na trg pridelke na trg, včasih pa se odpravim tudi v gozd in si z nabira-njen sadežev krajšam dolg čas. Vsako, še tako kratko ali dolgo
Uršula Berlot
življenje je izpolnjeno le, če mine v delu. Če človek dela,-nima časa pomisliti na čas, niti na starost," je dejala.
Skoraj vedno vse prodam. Pri meni kupujejo stare Stanke. Rada delam z ljudmi in če bom zdrava, bom še naprej hodila na trg in prodajala to, kar bom pridelala na vrtu ali nabrala v gozdu," je dejala Uršula in se obrnila k stranki, ki je želela lisičke.
Vinska gora
Krajevni praznik
V nedeljo bodo praznovali svoj praznik krajani krajevne skupnosti Vinska gora. Tako kot že leta nazaj bodo ta praznik počastili z otvoritvijo nekaterih novih objektov in z raznimi športnimi tekmovanji. V nedeljo dopoldan bodo imeli slavnostno sejo, po njej pa otvoritev nove asfatlne ceste v Spodnji Črnovi. Čez teden bodo organizirali strelsko tekmovanje ter druga športna srečanja, 2. avgusta pa bodo pripravili manjšo sveča-
nost ob sprejemu novega gasilskega avtomobila. Sicer pa nameravajo v tej krajevni skupnosti v letošnjem letu poleg omenjenih pridobitev zgraditi še dva kilometra dolg vodovod v Črnovi ter mrliško vežo. Asfaltirati so želeli tudi cesto v Zgornji Črnovi, vendar tega načrta zaradi pomanjkanja sredstev ne bodo mogli uresničiti. Sicer pa krajani pri vsah teh akcijah v krajevni skupnosti sodelujejo z lastnimi prispevki in udarniškim delom.
Zanimiva Ciglarjeva jama
Šoštanj
Tudi letos tradicionalna „Šoštanjska noč"
Jamarski klub Podlasica
V poletnih mesecih delo v mladinskih organizacijah ponavadi zamre zaradi dopustov in počitnic. V osnovni organizaciji zveze socialistične mladine Šoštanj pa ni tako. Tudi letos pripravljajo 3. tradicionalno ,,Soš-tanjsko noč". Prireditev bo jutri, v soboto, s pričetkom ob 18. uri.
Program se bo pričel z nogometno tekmo suhi: debeli iz Topolšice, ki bo na travnati površini pred železniško postajo. Po končani tekmi pa se bodo udeleženci lahko zabavali ob glasbi Celjskega instrumentalnega kvinteta in humorista ,,celjskega Poldeka".	a. B.
V krajevni skupnosti Topolšica že štiri leta deluje jamarski klub Podlasica. Klub trenutno združuje 25 članov, kisovtehletihdelovanjauspeli odkriti in raziskati kar precej podzemeljskih jam v bližnji okolici. Pred dnevi so jamarji opravili tudi trodnevno jamarsko akcijo v Zaloki pod Smrekovcem. Te akcije se je udeležilo 9 članov. Ob tej priložnosti so raziskali, zrisali in zmerili tri jame. Tri druge jame pa so si na tem predelu, ki je očitno bogat s takšnimi kraškimi pojavi, le ogledali. Najdaljša jama meri 80 metrov, ostali dve pa dosegata dolžino 30 metrov. Zanimivo je, da skozi vse te jame teče voda, ki pride na površino najbrž kot izvir Ljubije.
Sicer pa so jamarji jamarskega kluba Podlasica doslej kolikor toliko natančno raziskali šest jam na področju Loma v krajevni skupnosti Topolšica. Od vseh raziskanih jam, je najbolj zanimiva Ciglarjeva jama. Ta jama je dolga dvesto metrov in je med doslej znanimi jamami v občini Velenje najdaljša. Jamaje dobila ime po bližnji domačiji. kjer so včasih žgali opeko. To je lepa, z različnimi kapniki in kapniškimi tvorbami bogata jama, ki pa je zelo ozka in ne omogoča obiska širšemu krogu občanov. Jamarji so
med drugim raziskali tudi okoli sto metrov dolgo Konjiško jamo- ob vznožju Mo-zirske planine. Ta jama je zanimiva. ker je v njej jezero veliko probližno 40 kvadratnih metrov, brez vidnega pritoka ali odtoka vode.
Nekaj jamarjev iz tega kluba se je udeležilo tudi jamarske odprave v Brezno presenečenj na Dobrovljah. Brezno, ki je globoko 471 metrov so raziskovali skupaj z jamarji iz Prebolda. Zanimivo je tudi to, da se je sedanji predsednik kluba Darko Ko-željnik. udeležil prve jugoslovanske jamarske odprave v tujino. Odpravaa je raziskovala jame v Ekvadorju.
Vsa leta delovanja se je ta klub soočal s finančnimi težavami, saj raziskovanje jam zahteva precejšnja sredstva. V zadnjem času pa so tudi tu uspeli storiti korak naprej, in dobiti določeno podporo od štaba SLO občine Velenje. Jamarji tega kluba nameravajo v letošnjem letu opraviti še nekaj akcij in raziskati še kakšno od približno tridesetih poznanih jam v občini Velenje. Pri svojem delu pa nameravajo še bolj razviti sodelovanje z bližnjimi podobnimi klubi in organizacijami, se dogovarjati za skupno sodelovanje in izmenjavo izkušenj.
Boris Zakošek
Braslovče
Dan
hmeljarjev 1980
V	organizaciji Turističnega društva Braslovče bodo v tem kraju v prvih dneh avgusta prireditve pod naslovom »Dan hmeljarjev 1980«.
V	petek, 1. avgusta bodo pripravili konferenco slovenskih strokovnjakov za kmetijstvo in hmeljarstvo, naslednjega dne pa bo odbojkarski turnir na prostoru TVD Partizan Braslovče, popoldne tega dne pa še zabavna prireditev s plesom na prire-
ditvenem prostoru.
Osrednja slovesnost ob »Dnevu hmeljarjev 1980« bo v nedeljo, 3. avgusta. Dopoldne bodo ob 10. uri na prireditvenem prostoru nastopili dresirani psi. Ob 14. uri pa bo krenila od braslovškegajezera proti prireditvenemu prostoru povorka, v kateri bodo prikazali stroje in izdelke hmeljarske industrije. Nato bo še tekmovanje za zlato kobulo.
Naši šolarji preživljajo na različne načine počitnice. Učenci osnovne šole Anton Aškerc so se odločili, da bodo tudi v tem času skrbeli, da bi bilo naše okolje kar najlepše. Ob koncu preteklega tedna so urejali zelenico pri spomeniku maršala Tita, čistili pa so tudi druge zelenice v našem mestu. Hvale vredna prizadevnost učencev.
Mala anketa
Po opravljeni akciji
TEREZIJA ŠKRUBEJ: „Sadje in zelenjavo, ki ga potrebujem, kupujem največkrat v trgovini Košaki. Včasih se odpravim na nakup tudi na tržnico, vendar mi je bolj všeč tisto, kar kupim v trgovini. Zadovoljna sem z izbiro v samopostrežbi kot tudi na tržnici. Zelo različne pa so cene. V trgovinah je včasih moč dobiti sadje enake kakovosti kot je na tržnici po nižji ceni. Res pa je, da je tržnica velikokrat bolje založena in ima boljšo izbiro ponujenega blaga."
Dobra, a draga izbira
v teh poletnih dneh, ki nam niso najbolj naklonjeni, saj nas le redko obišče sonce, smo se odpravili na velenjsko tržnico med nakupovalce sadja in zelenjave. Naše trgovinske police se ne morejo pohvaliti z izbiro in kvaliteto povrtnin in sadja. Velenjska tržnica je vsak dan polna kupcev, pa tudi stojnice nudijo našim občanom dovolj sadja in zelenjave. Le bežen pogled na cene nam je povedal, da trgovci drago prodajajo svoje blago in da spretno izkoriščajo neučinkovitost nekaterih prodajalcev v trgovinah: In kaj menijo o ponudbi, kvaliteti in ceni sadja ter zelenjave občani!?
CILKA SUŠEČ: „Vsak dan kupujem na tržnici in vidim, da se veliko Velenjčanov kupuje sadje in zelenjavo na vedno polnih stojnicah. Zadovoljna sem z izbiro in kvaliteto. Le cene so previsoke. Iz dneva v dan se spreminjajo. Kljub visokim cenam sadja in zelenjave pa še vedno raje kupujem ha stojnicah, kot pa v trgovinah, saj prinesejo trgovci na trg vedno sveže izdelke."
METKA GRABNER: ,,Na nakup sadja in zelenjave se v teh poletnih mesecih največkrat odpravim na tržnico, kjer je bogata izbira. Pa še vsak dan dobiš sveže sadje in zelenjavo. Le redkokdaj kupujem ta živila v trgovini. Čestokrat je tržnica mnogo bolje založena kot police v naših samopostrežbah. Cene so skoraj enake in dokaj zmerne. Z izbiro sadja in zelenjave smo v našem mestu res lahko zadovoljni, saj so stojnice vsak dan polne."
ROZIKA ŠUŠTER: „Čeprav naše trgovine nimajo v poletnih, mesecih velike izbire sadja ter zelenjave, kupujem največkrat v njih. Vzrok za to pa so cene, ki so na tržnici previsoke. Le kadar ne dobim vsega v trgovini, se odločim za nakup na tržnici, ki ima vsak dan polno kupcev, pa tudi veliko izbiro in boljše sadje ter zelenjavo.
DŽURO MRAOV1Č: „Z izbiro na velenjski tržnici smo lahko občani res zadovoljni. Vsak dan trgovci ponujajo sveže sadje in zelenjavo, ki jo v teh poletnih mesecih veliko potrebujemo. Sem reden nakupovalec povrtnin in sadja na tržnici. Motijo me cene, ki so za delavca previsoke. Veliko boljša kot v naših samopostrežbah pa je kvaliteta, kar pa je največ vredno pa je to, da je blago vedno sveže."
ti